Političen list za slovenski narod.
V« polti prejem» velj»: Za eelo leto predplačan 15 gld., ta pol leta 8 gld., za četrt leta
4 fld., za en meseo 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velJ6: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I fld., za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna peti t-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne.
Štev. 258.
V Ljubljani, v ponedeljek 4. novembra 1889.
Letnik XVII.
Deželni zbor kranjski.
(Osma seja dne 31. oktobra 1SS9.)
(Dalje.)
Poročevalec P o vse: V marg. št. 3. in 5. poroča dež. odbor o dospevkih k izvršbi brambnih zgradb in sicer ob Gorenji Savi pri Kranji in ob Savi pri Tomačevem. Gledč brambnih zgradb pri Tomačevem in Stožicah dovoljuje si upravni odsek navajati, da je z naglo izvršbo brambnih zgradb vsaj začasno odstranjena poprej preteča nevarnost, da bi reka Sava tako daleč izpodjedala breg pod vasjo, da bi postala za obstanek vasi največja nevarnost. — Zal, da je velika povodenj na dveh krajih podrla nekoliko te zgradbe, in bati se je, da bo še večjo poškodbo na tej zgradbi provzročila ter enkrat pretrgani kos prsti deroči vodi odprla večji curek, vsled katerega voda nov tok naredi in vse podre.
Kdor pozna silovito moč Save in kdor ima priliko opazovati, s koliko težavo in vednimi popravami treba visoki c. kr. vladi vzdržavati brambne zgradbe ob Savi, mora pritrditi, da treba na tej zgradbi pri Stožicah nemudoma zadelati pretrgane kose in podaljšati dotično brambno zgradbo.
Ob enem bi tudi bilo umestno opozoriti slavno c. kr. deželno vlado na škode, katere se godijo izvršenim brambnim zgradbam ob Savi sploh s tem, da voda tu in tam pretrga zagradbo in ker se taki razdori ne popravljajo takoj, provzročujejo ponovljene povodnji veliko večjo škodo, katero je potem z velikimi denarnimi žrtvami mogoče popraviti. Visoka c. kr. deželna vlada naj blagovoli za to skrbeti, da ji visoko c. kr. ministerstvo dovoli poseben kredit poleg letnih rednih proračunjenih svot za nove brambne zgradbe, s katerimi bo mogoče take poškodbe na zgradenih obrežjih takoj odstraniti, s tem pa se bo gotovo dokaj svot prihranilo, s katerimi bo mogoče prihiteti v pomoč takim občinarjem, katerim Sava odnaša kar cele skupine travnikov, tako da ni sledu več o travnikih, na katerih so še pred par leti na stotine stotov sena nakosili.
LISTEK.
Pripovedke za narod.
Spisal Lev Tolstoj; prevel M. V.
Trije puščavniki.
(Konec.)
Starejšin je ukazal, vrgli so sidro, zvili jadra, ladija se je stresnila. Spustili so čolnič, skočili ves-larji in arhijerej se je začel spuščati po stopnjicah. Arhijerej se je spustil, sedel na klopico v čolniči, veslarji so udarili z vesli, popluli so k otočcu. Pripluli so blizu za lučaj, vidijo: trije starci stojč, visok — gol, s plahto opasan, nižji, v raztrganem kaftanu, in zgrbljeni starec v obnošeni obleki: stoje vsi trije, drži se za roke.
Veslarji so pritirali k bregu, vsi ugreti. Arhijerej je izstopil.
Starci se mu poklonijo, on je blagoslovi, poklonijo se mu še niže. In arhijerej jim začno govoriti :
Slišal sem, reče, da se vi tu, puščavniki božji, spasavate, za ljudi Kristu-Bogu molite. A jaz, po milosti božji nedostojen služabnik Kristov, pozvan sem pasti čredo njegovo; tako sem hotel i
Upravni odbor si usoja tedaj predlagati:
1.	Slavni deželni zbor najsklene odobriti in sprejeti na znanje poročilo k št. marg. 3. in 5.;
2.	naj naroči deželnemu odboru, da prosi visoko c. kr. deželno vlado, naj nemudoma blagovoli dati pregledati navedeno poškodbo pri Stožicah ter jo da zopet popraviti in dotično brambno zgradbo zboljšati in zdaljšati zaukaže;
3.	deželni odbor naj ob enem opozo-ruje visoko c. kr. deželno vlado na škode, katere se godijo na brambenih zgradbah sploh ter da se take poškodbe vedno naglo popravijo.
K marg. št. 5. se je najprvo oglasil poslanec Kersnik: Slavni zbor! Pred dvema letoma menda je bilo, ko sem imel čast v tej hiši govoriti vže o stvari, katere se hočem danes vnovič dotakniti, ker zadeva vitalen interes prebivalcev enega najlepših, najprijaznejših krajev, in je v tesni zvezi z vprašanjem, sedaj na dnevnem redu stoječem.
Opozarjal sem jaz že enkrat slavno vlado na to, naj vendar obrne svojo pozornost pri vrejevanji Save zlasti na oni del, kjer se izliva Bistrica (kamniška) v njo. Delo na Savi je bilo isti čas dospelo ravno do tja, do izliva Bistrice in ob veliki darež-ljivosti vlade in državnega zbora, katero kažeta ob regulovanji rek, sem se nadjal, da se bode tudi tu nekaj storilo, da se bo slušalo na opomin, kateri sem si usojal jaz tu izustiti, ter se bo zaduji konec Bistrice, izliv njen, pritegnil v operat ter zajed no z dotičnim kosom Save vredil. Toda človek obrača, drugi pa obrnejo; a menda so to storili tisti, ki do-tičnega operata iu proračuna niso naredili. Jaz sem uverjen, ko bi se bila naša tukajšnja si. vlada malo ozirala na želje, ki sem jih izrekel tedaj v imenu prebivalcev iz Dola iu okolice, bi bila danes Bistrica ob izlivu vrejeua in Dolu bi ne pretila katastrofa, katera mu danes v istiui preti. Kajti, gospodje, načrti za regulovanje se delajo tukaj, eden ali dva iu-ženerja napravljata itak proračune o troških in tako
vas, služabnike božje videti in vam, ako morem, podati poučenje.
Starci molčč, nasmehavajo se, pogledavajo drug na drugega.
Povejte mi, kako se vi spasavate in kako Bogu služite? vpraša arhijerej.
Srednji puščavnik vzdihne in pogleda na starejšega, na najstarejšega; visoki puščavnik so na-mršči in pogleda na starejšega, na najstarejšega. In starejši, najstarejši puščavnik se nasmehne ter reče: ne umejemo, rabo božji, služiti Bogu, le sebi služimo, sebe hranimo.
Kako pa vi molite Bogu? vpraša arhijerej.
In starejši puščavnik odgovori: molimo tako: troje je vas, troje nas, pomiluj nas.
In jedva je starejši starec to izrekel, uprli so vsi trije puščavniki oči v nebo in rekli vsi trije: troje vas, troje nas, pomiluj nas.
Arhijerej se nasmehne in reče: to ste čuli o svetej Trojici, a ne molite tako. Rad vas imam, puščavniki božji, vidim, da hočete ugoditi Bogu, pa ne veste, kako bi mu služili. Ne molite tako, poslušajte mene, jaz vas naučim. Ne po svojem, iz svetega pisma vas hočem naučiti, kako je Bog velel vsem ljudem moliti ga.
potuje ves operat na Dunaj, kjer pride rednim potom v državni proračun, kjer se sprejme in potem velja, kadar kdo vpraša: zakaj pa tamkaj ničesar ne storite? odgovor: ničesa ni proračunjenega. Istina, jaz pritrjujem, da ničesa ni proračunjenega, toda proračunilo bi se bilo lahko.
Saj naša tukajšnja slavna vlada ni vedno tako tesnosrčna. Jaz bom le en slučaj navel in to zato, da se s tega mesta vladi za njeno ustrežljivost izreče lepa hvala. Bilo je tudi pred par leti, ko sem enkrat tukaj v zboru opozoril na to — menda je bilo tedaj, ko se je cesta čez Gorjance obravnavala in prelagala — da bode treba tudi enkrat oni hudi klanec na državni cesti pri Lukovici znižati. Gospoda moja, lansko leto so izdelali gospodje pri slavni vladi proračun — stvar je veljala menda 2000 gold. in letos je klanec Meklenovec znižan za skoro 2 metra in na vsi državni cesti od Ljubljane do Učaka več nego pet milj daleč nimate klanca, kateri ne bi mogli v trabu preteči. Prijetna dolžnost mi je, da se s tega mesta zahvaljujem gospodu deželnemu predsedniku in njegovim organom v stavbinem uradu.
Toda jaz vprašam: Se-li ne more tako, kakor se je tu godilo, se-li ne more tudi tam pri vravna-vanji Save zgoditi? Jaz bi rekel, da. Glejte nad 200.000 gold. velja do sedaj vravnavanje, 300.000 gold. je pa še preliminiranih za kos od sv. Jakoba do črnuškega mostu. Tu bi morda vendar še ena drobtina za vredbo Bistrice odpadla.
Rekel sem, da stoji Dol pred katastrofo; gospod poročevalec, o katerem me veseli, da ravno on zavzema danes to mesto, ker pozna najbolje tamošnje krajevne razmere, mi bo sigurno pritrdil. Jaz pravim: Še eua, dve taki povodnji kakor zadnja, in Bistrica bo tekla naravnost čez vas Dol, kjer je morala, kakor kaže talna formacija, vže itak imeti svoj tok. Jaz ne rečem danes: vsa Bistrica naj se regulira; prišlo bo in priti mora itak do tega, čeravno s silnimi težavami. Bistrica je skladna reka in kaj pravi tako regulovanje, to vidimo ob Mirni. Jaz le prosim, da vlada obrne pozornost svojo na izliv in njemu primeren konec bistriške struge, regulovanje izlivov
In arhijerej je začel puščavnikom pripovedovati, kako je Bog odkril Sebe ljudem: razjasnil jim je o Bogu Očetu, o Bogu Sinu, o Bogu sv. Duhu ter rekel: Bog Sin je prišel na zemljo odrešit ljudi iu je naučil moliti vse.
Poslušajte in ponavljajte za menoj.
In arhijerej je začel: „Oče naš." In ponovil je jeden puščavnik „Oče naš", ponovil drugi „Oče naš", ponovil tretji „Oče naš". — „Kateri si v nebesih." Ponovili so i puščavniki: „Kateri si v nebesih". Toda v besedah se je zmotil srednji puščavnik, ni tako rekel, izgovoril ni i visoki, goli: njemu so brke zarastle ustni — ni mogel izgovarjati čisto; razločno ni i stari, brezzobi puščavnik.
Ponovil je še jeden pot arhijerej, ponovili so še jeden pot puščavniki. Arhijerej je sedel na kamen, puščavniki pa so stali okolu njega in gledali mu na usta in govorili za njim, dokler jim je govoril. Ves dan, do večera trudil se je arhijerej ž njimi: po desetkrat, dvajsetkrat, stokrat je ponavljal jedno besedo in puščavniki za njim. A ti so se motili, on jih je pa popravljal in jim veleval ponavljati od začetka.
In arhijerej ni preje zapustil puščavnikov, dokler jih ni naučil vse molitve Gospodove. Govorili
stranskih potokov je vendar v naravni organični In
tehnični zvezi z vrejevanjem glavnih rek.
Ker sem vže pri regulovanji Save, naj opozorim še na nekaj. Zadnja povodenj je pretrgala škarpo pri Dovskem, ki se je napravila pred par leti, in tam je sedaj ostalo 20 oralov sveta v nevarnosti, sveta, ki je bil pred par leti nerodoviten prod, a danes ima že toliko glina in humusa na sebi, da se ljudje nadjajo, da bodo čez par let pšenico sejali. A tega gotovo ne bodo storili, ako se škarpa hitro in dobro ne popravi.
Ravno tako je pri vasi Seuožet, kjer se je pričelo pred šestimi leti regulovanje. Škarpe dobro držijo, a prekratke so, previsoko gori ob reki so jih pričeli, kajti pod njimi pa trga in ruje Sava, prav tako, kakor jo Valvasor opisuje in tam je tudi kakih 18 — 20 oralov rodovitnih njiv in travnikov v nujni nevarnosti.
Na vse to sem hotel opozoriti, ne z namenom, da bi kritikoval dela, ki so se do sedaj napravila, kajti soditi o tem, da bi se bilo morda lahko kaj bolje naredilo, nisem vešč in tudi ne voljan, ker hočem izražati le hvaležnost prebivalstva za to, kar se je storilo, in skrb, da se to tudi ohrani.
Usojam si torej nasvetovati sledečo resolucijo:
Dež. odboru se naroča, da opozarja dež. vlado primernim potom na škode, provzročene po zadnjih povodnjih na savskih že regulovanih bregovih in da vpliva na to, da se izliv Bistrice s primarnim zadnjim kosom struge vred pritegne k savskemu vrav-novalnemu delu. — Nasvet je bil vsprejet.
Poslanec Lavrenčič toplo priporoča, da bi se prej ko mogoče pričelo vravnavanje potoka Vipave, sicer bodo Vipavci imeli ogromne škode in sami s časoma utonili, ako ne zapuste v sili rodne jim zemlje. Dež. odbor naj torej predloži primeren načrt. Deželni glavar dr. Poklukar odgovori, da je sedaj za prvo silo v deželnem proračunu v ta namen 5000 gld.
V marg. št. 22. poroča dež. odbor, kaj se je dosedaj storilo glede priprav za vravnavo Mirne.
Upravni odsek je prepričan o veliki važnosti in koristi vravnave te vode, ki v groznih ovinkih toliko dobrega sveta izpodjeda in kaj dobre senožeti po-gostoma tudi po leti, ko še ni pospravljeno seno, preplavlja, za to odsek predlaga: Slavni deželni zbor naj sklene: Naroča se deželnemu odboru, da prej ko mogoče skliče nameravani posvetovalni shod udeležencev v Mokronogu; sicer naj slavni deželni zbor sprejme to poročilo na znanje.
Poročilo pod marg št. 24. zarad pozvedeb za vravnavo Krke naj slavni deželni zbor sklene sprejeti na znanjeinnaj naroča deželnemu odboru, da tozadevo po vsej moči pospešuje.
Poslanec dr. Papež podpira nasvet upravnega odseka ter priporoča za Mirno in celo deželo vodne za-druge.
Poslanec Hribar je očital dež. odboru, da iz-posluje premalo podpor v te namene. Dobro ga je zavrnil poslanec De tel a rekoč, da država dovoli do 30% podpore, ako so mejaši pripravljeni ostale troške
ao jo za njim, govorili i sami. Prvi jo je znal srednji starec in jo je sam ponovil vso. In arhijerej jo je velel še in še ponavljati, dokler se je niso naučili vsi.
Jelo se je že mračiti in luna je začela vzhajati iz morja, ko je arhijerej vstal, da bi odšel na ladijo. Arhijerej se je poslovil od puščavnikov, ti pa so se mu poklonili prav do nog. Vzdignil jih je, poljubil vsakega, velel jim moliti, kakor jih je on naučil, in je sedel v čoln ter odplul k ladiji.
Plujoč k ladiji slišal je arhijerej, kako so pu-ščavniki triglasno molili molitev Gospodovo. Ko so se približali ladiji, niso se glasovi puščavnikov več slišali, no, bili so le vidni pri luni: stoje na bregu, na istem mesti: jeden, manjši od vseh, v sredi, visoki na desnej — a srednji na levej strani. Arhijerej je priplul k ladiji, stopil na palubo, vzdignili so sidro, razpeli jadra, veter jih je nategnil, pognal ladijo in pluli bo dalje. Arhijerej je prišel h krmi, sčdel tam in neprestano gledal na otočec. S početka bili so vidni puščavniki, potem so se skrili iz vida, videti je bil le otočec, potem se je skril i otočec, le morje je igralo na luninem svitu.
Bogomolci so se vlegli spat in vse je utihnilo na palubi. Arhijerej ni mogel spati, sedel je na
pokriti. A pri nas navadno slišimo: Dežela, ti pomagaj, in mejaši ničesa ne store, zato pa državne podpore izostanejo.
K marg. št 25 poroča dež. odbor o preddanem načrta za osuševanje barja.
Ker bo deželni odbor še v letošnjem zasedanji izročil posebno predlogo, po kateri naj se zvrši osuševalno delo in kako naj se pokrijejo dotični stroški, stavlja gospodarski odsek predlog:
Slavni deželni zbor naj sklene sprejeti poročilo pod marg, št. 2 5. na znanje, kakor tudi pod št. 2 7. navedeno poročilo o močvirskem zakladu.
Pri marg. št. 24. se oglasi poslanec Šuklje o vravnavi reke Krke ter izrazi željo, naj bi gosp. deželni predsednik, ki pozna deželo in ga ljudstvo ljubi, delal na to, da se kmalu kaj stori v tem oziru. Baron Winkler obljubi, kolikor bode v njegovih močeh. Pri št. 25. poslanec Ogorelec nujno priporoča, naj se osuševanje barja ljubljanskega prične, sicer morajo močvirci v resnici iti beračit.
(Konec sledi.)
Kranjska gimnazija.
(I)ebata v deželnem zboru dne 29. oktobra.)
(Dalje.)
Poslanec S ve tec: „Slavni zbor!
V tretjič se danes posvetujemo o tem predlogu. Po tem, kar smo si dosedaj prizadevali] ohraniti nižjo gimnazijo v Kranji, je bilo vendar misliti, da prizadevanje ne ostane brez vspeha. Kranjsko mesto je pošiljalo peticije na vse strani. Deželni zbor je sklepal resolucije, poslal je deputacijo celo na cesarski dvor; državni poslanci so se poganjali na vso moč, in vendar nobenega vspeha. človek ne more razumeti te trdovratnosti naše naučne uprave. (Klici: Dobro ! Dobro!) če vprašam po vzrokih, ni „pedagogičnih vzrokov"; ako bi bili, gospoda moja, potem bi bilo moralo naučno ministerstvo odpraviti najprej kočevsko gimnazijo (Klici: Dobro! Dobro!), zakaj pogoji za kočevsko gimnazijo so mnogo sla-bejši, kot za gimnazijo v Kranji. Finančni oziri ne morejo biti merodajni, kajti za kranjsko gimnazijo je kranjska občina znatno donašala. za kočevsko gimnazijo občina neki nič ne donaša. Iz finančnih ozirov je torej bilo ugodneje, pustiti kranjsko gimnazijo, kakor kočevsko. Vpraša se torej: Kaj je vendar vzrok, da naučni minister, kateri je svoj dislokacijski ukaz v marsičem premeni!, zlasti na češkem in Moravskem, zakaj ravno pri nas ne od-jenja ne za pičico. (Poslanec Pfeifer kliče: Prepo-hlevni smo.) Meni se zdi, da kar je gospod poročevalec omenjal, je resnica; kranjska gimnazija je slovenska gimnazija, in to, mislim, gospfida moja, je izpodtika.
S tem pa pridemo ravno na drugo stališče, s katerega moramo tudi svoje učne zavode podpirati in zahtevati, to je stališče narodne ravnopravnosti. Gospoda moja, štirideset let je minulo, kar je bila narodna ravnopravnost trdno ustanovljena z ustavnimi določbami in potrjena s cesarsko sankcijo. Ako pa »vprašamo, koliko smo v tem oziru dosegli, je odgovor žalosten, žalosten zlasti za nas Slovence. Ne bodem se spuščal široko v to vprašanje, ostajam
krmi sam, gledal na morje tja, kjer se je skril otočec, ter je mislil o dobrih puščavnikih. Premišljal je o tem, kako so se radovali, da so se naučili molitve ter je hvalil Boga za to, da ga je privel na pomoč bogoljubnim puščavnikom — naučit jih besede božje.
Sedi tako arhijerej, pomišlja, gleda v morje, v to stran, kjer se je otočec skril. In nekaj mu miga pred očmi — to tu, to tam zaigra nekaj svetlega na valovih. Potem zagleda, da se nekaj blešči in beli v svitu luninem — ali je ptica, ali je čajka, ali pa se jadrce beli na ladjici. Arhijerej gleda bi-streje: ladjica, misli si, leti pod jadrcem za nami. Skoro nas dohiti. To je bilo daleč, daleč, a sedaj, glej, videti je že prav blizu. A to ni ladjica, jadrcu ni podobno. Nekaj leti za nami ter se bolj in bolj bliža. In arhijerej ne more razločiti, kaj je: ladjica ni, ptica tudi ne, riba tudi ne! Človeku je podobno, pa je preveliko, in človek ne more biti sredi morja. Arhijerej vstane, stopi h krmilarju: poglej, reče mu, kaj je to?
Kaj je to, bratec? Kaj je to? izprašuje arhijerej, a že sam vidi — po morji lete puščavniki, bele in bleste se njihove sive brade in se bližajo ladiji, kakor bi stala.
pri današnjem predmetu, pri sredbjih šolah. Če se
ozremo po slovenskih pokrajinah, koliko imamo slovenskih srednjih šol? Na Štajerskem takorekoč nobene. Za letos se je sicer nekaj dovolila, v Mariboru namreč, da se je odprla paraléllrt, v katerej se pa ne bode poučevalo samo slovenBki, ampak nemški in slovenski; le nekoliko predmetov se bode poučevalo Blovenski, tako da prav za prav sbvehskej mladini s tem ni nič pomagano; tudi tam mora biti pripravljena za nemški učni jezik, tako da na Štajerskem nimamo nobenb slovenske srednje šole. Na Koroškem ni ne sledú tega, ne na Goriškem, ne v Trstu, ne v Istri. Na Kranjskem je edino, da imamo nekaj; pa koliko? Mi imamo samo dve nižji srednji šoli, dočim, gospóda moja, ko imajo Nemci celó na Kranjskem dva cela višja gimnazija, dva nižja gimnazija in eno celo realko. Na Štajerskem, Koroškem, Primorskem itd. imajo, se vé, povsod vseskozi samo nemške srednje šole, še celó v Dalmaciji, kjer takorekoč ni nobenih Nemcev, kjer so k večjemu kaki nemški uradniki v kakem garnizij-skem mestu, napravila se je nemška gimnazija. Ako primerjamo to ravnopravnost, moramo se pač zmisliti na Vodnikovo basen o nemškem in slovenskem konju (Veselost), in pri vsem tem, gospoda moja, Nemci kriče, da so zatirani, da Slovanstvo preplavlja našo državo. Gospoda moja, bolj smešne hinavščine skoro ue poznim. Še bolj smešno je pa to, da ta krič uapravlja vtis in ima morebiti celó v najvišjih krogih svoj efekt. (Klici: Dobro! Dobro!) To, gospoda moja, je pri tej reči najžalostnejše.
Dovolite mi, da omenim par ugovorov, zakaj da se pri nas ravnopravnost nikakor noče zvrševati.
Prvi ugovor je: Vlada, Taaft'ejevo ministerstvo, zlasti noče dražiti Nemcev, namreč tistih Nemcev, ki so narodni ravnopravnosti nasproti. Vprašal bi vendar grofa Taaffeja, kaj je s tem dosegel? Ali je le enega tistih Nemcev pridobil za svojo sistemo ali za svojo vlado; ne samo pridobil jih ni, še po-hujšal jih je (Klici: Res je!), kajti dandanes po državi narodnostni boj divja huje, nego pred desetimi leti. Nemci so vsled tega božkanja in prizana-šanja postali le še pohlepnejši, in dandanes, gospoda moja, vlada v resnici tem Nemcem daje le pogum, daje jim potuho, še huje germanizovati, in zlasti pri nas delati čez nas Slovence tisti sloveči most do Adrije. (Klici: Dobro ! Dobro!)
Gospoda moja! Da je tukaj bilo treba vladi resne volje in eneržije, da ravnopravnost zvrši, če hoče svoj namen doseči, namreč pomiriti narode, naj Vám povem tukaj vzgled. Tisto leto, gospoda moja, ko se je s cesarskega prestola oklicala narodna ravnopravnost, oklicala se je tudi druga važna socijalna prememba, to je zemljiška odveza ali odprava desetine in tlake. Kaj mislite, gospoda moja, ko bi bila vlada pri tem drugem predmetu tako postopala, kot pri narodni ravnopravnosti, ko bi vedno odlašala, vprašala dotičnike, ali sme, ali ne, mislite li, da bi bila ta važna socijalna prememba do današnjega dné dovršena? Jako dvomim. Tako pa, ker se je to, kar se je sklenilo, tudi precéj energično zvrševalo, je stvar poravnana in dandanes sta graščak in j kmet prijatelja, sedita mirno drug poleg drugega.
Krmilar se ozre, ostrme odvrže krmilo in za-kriči z gromkim glasom :
Gospod! Puščavniki so za nami na morji, teko kakor po suhem. Narod, ko je to zaslišal, planil je kvišku, vsi so se zagnali h krmi. Vidijo vsi: puščavniki teko držeč se za roke — skrajna mahata z rokama, da bi ladijo ustavili. Vsi trije teko po morji, kakor po suhem in ne dvigajo nog.
Predno so utegnili zviti jadra, poravnali so se puščavniki z ladijo, pristopili k samemu ostenku, vzdignili glave in izpregovorili v jeden glas:
Pozabili smo, služabniki božji, pozabili tvoje učenje. Dokler smo ponavljali, znali smo, ko smo pa prenehali ponavljati, izkočila nam je jedna beseda; pozabili smo, vse se je razsulo. Ničesa ne vemo več, nauči nas vnovič.
Arhijerej se je prekrižal, nagnil se k puščavnikom in rekel: Prijetna je Bogu i vaša molitev, puščavniki božji. Jaz vas ne morem učiti. Molite za nas grešnike.
In arhijerej se je poklonil puščavnikom prav do nog. In puščavniki so se ustavili, obrnili ter šli nazaj po morji. In do jutra bil je viden sijaj s ta strani, kamor so odšli puščavniki.
Mislite li, ako se takrat cesarska beseda ne bi bila uresničila, da bi danes tako mirno gledala drug drugega, morebiti ne bi bilo nič manje razprtije, kot zaradi narodne ravnopravnosti. Gospoda moja! Na) bi se vlada zastran narodne ravnopravnosti držala istih načel, mi bi imeli kmalu v državi mir, kajti le na podlagi postave in pravice je mogoče narode med seboj pomiriti. (Klici: Dobro! Dobro 1)
Drugi ugovor je: Nemščina je vez avstrijske države, in to načelo, gospoda moja, poudarja se pri vsaki mogoči in nemogoči priložnosti. Ali je to res? Mnogo nas se še spominja Bachove dobe. Takrat se je ta nemška vez neizrečeno pridno razpletala in razširjala čez celo državo. Takrat so bili vsi učni zavodi nemški, višja in najvišja učilišča bila so zgolj nemška; ali kako je držala ta vez? Skušnja je pokazala, da je ravno takrat država najbolj narazen lezla, in skušnja je primorala potem odločilen ukrep, da so tisti sistem od nemške vezi popolnoma zavrgli iu razglasili narodno ravnopravnost, in na tem stališči stojimo dandanes, kar se tiče teorije, in kar se tiče narodne ravnopravnosti, namreč sisteme, ki je sedaj podlaga našej državi, moram priznavati, da se tudi zvršuje, samo drugače se zvršuje, pri nas se ne zvršuje. Ne bodem govoril o češkem kraljestvu, ne o Galiciji, kjer so srednje šole in univerze vravnane v narodnem jeziku, opozarjam le na Ogersko, katera reprezentuje celo polovico naše države; na Ogerskem od te vezi nemškega jezika nočejo nič slišati. Ako največje dežele v našej državi, dežele kot Češka, Galicija in Ogerska, ne potrebujejo te vezi nemškega jezika, čemu bode ravno pri nas to neobhodna potreba? Tega vendar nikdar ne bodete trdili, da bode ravno slovenska nemščina avstrijsko državo skupaj držala? (Burno odobravanje.)
Gospoda moja! Vidite torej, da imamo v državi sistemo narodne ravnopravnosti; ta sistema se opira na najmočnejšo postavo vsake države, to je, na ustavo samo, na cesarsko besedo, in vendar, gospoda moja, pri nas se vse to ne zvršuje. Ce na to pogledamo, ali se bodemo potem čudili, da tudi pri nas nastaja neki politični rod, ki mu pravijo radikalizem. Gospoda moja, to postopanje naših dosedanjih vlad, to je pravo seme za radikalizem; če se bode to uadaljevalo, bode seme bolj in bolj kalilo in šlo v rast. Pa ne samo radikalizem, še hujša vrsta političnih ljudij se prikazuje, in to so politični pesimisti, ali, če hočete, politični anarhisti. Ti, gospoda moja, so še veliko nevarnejši, kot radikalci; pesimisti, gospoda moja, obupujejo nad Avstrijo, pesimisti govore nam Slovencem čuden jezik, pesimisti nam pravijo: Vi Slovenci, kaj imate Vi od Avstrije, zaman ste Vi zvesti in lojalni, Avstrija Vas ne mara. Le poglejte okoli sebe, drugi narodi avstrijski, kaj so vse počenjali, puntali so se, revolucije delali proti državi; Vi ste državo vedno branili, svojo kri z&njo prelivali, in glejte, kaj je nasledek? Oni Vas imajo dandanes še v oblasti in Vas zatirajo. (Klici: Res je!) Pesimisti nam pravijo: Poglejte na druge prikazni, kako demonstrujejo po Nemškem, po Madjarskem proti vladi, proti državi; a vlada, kakor da bi vsega tega ne videla. Pri Vas pa vsaka mladeniška nepremišljenost, vsak nespameten članek kakega neznanega dopisnika v kakem slovenskem časniku zadostuje, da napravijo hrup po celej državi, da se denuncira na najvišjem mestu in da je osumičen cel slovenski narod. Zakaj vse to? Ker Vas Slovencev ne marajo, le iščejo izgovora, da Vam krate Vaše pravice. Tako, gospoda moja, govore pesimisti. Ali to vladi ugaja, ne vem; to pa v6m, da nam Slovencem to nikakor ne ngaja. Jaz se sicer ne bojim, da se bode dalo šeststoletno zvestobo slovenskega naroda omajati, ali česar se bojim, je to, da se taki pojavi ne bodo pisali na rovaš vlade, ki jih je zakrivila, ne bodo se pisali tudi na rovaš onim izgrednikom, ne; zopet celemu slovenskemu narodu; zatorej, gospoda moja, je naša sveta dolžnost, potegniti se z vsemi močmi in pri vsaki priložnosti za to, da se narodna ravnopravnost uresniči, da cesarska beseda dobi zopet svojo veljavo, da se bode postava, zlasti ustava, spoštovala, in, gospoda moja, ker je ravno današnji predlog zopet v to namenjen, ohraniti jeden zavod ta slovensko ravnopravnost, ohraniti ga in, ako mogoče, razširiti, zato mislim, ga bodemo z veseljem vsi podpirali iu srčno želeli, da bi se vlada vendar enkrat dala omehčati. (Klici: Dobro 1 Dobro!) (Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 4. novembra, tfotranje dežele.
Ruska vlada je prosila vojno ministerstvo, naj dovoli ruskim častnikom, da si ogledajo ogerske železnice in se tako poduče o železniških zadevah. Skupni vojni minister je v to dovolil, isto tako tudi ogerski trgovinski minister Baross, in sicer z ozirom na prijateljske razmere mej Avstrijo in Rusijo. Baross je dal potrebne ukaze državnim železnicam ter jim glede nekaterih točk priporočil posebno opreznost. „Budapester Hirlap", ki razpravlja to zadevo v uvodnem Članku, odločno obsoja tako pripravljenost ogerske vlade.
Skoraj gotovo se bo že tekoči teden pričelo na Dunaji škofovsko posvetovanje. Na Dunaj je že došel pražki kardinal- nadškof Schonborn. Tudi drugi cerkveni knezi so že tjekaj na potu.
Enketa, ki se je pod Gautschevim predsedstvom posvetovala o preosnovi pravnih študij, je sklenila, da se na vseučiliščih v Lvovu in Krakovu uvede kot predmet „zgodovina poljskega prava."
„Deutsches Volksblatt" pravi, da si je Schönerer v Kremsu najel hišo na pet let. Menda namerava Krems preustrojiti v prestolnico nemške „Ostmark"-e.
Tnanje države.
Letošnji srbski proračun izkazuje primanjkljaj v znesku 4,224.541 frankov, ki se bo pokril z novim užitninskim davkom in splošnjimi prihranitvami. — V sobotni seji skupščine je liberalec Sretkovie iuter-peloval vlado, zakaj je iztirala dopisnika listov „Standarda" in „Daily-News"-a. Tavšanovič, minister notranjih zadev, je odgovoril, da ima pismene dokaze za kaznjivo početje napominanih dveh iztirancev.
Povodom bolgarskega posojila izraža „Journal de St. Pöt." toliko skrb, kakor da bi moral ta list sam prevzeti poroštvo za glavnico in obresti. Piše namreč: „Čudimo se, ko vidimo, kakö princ Ferdinand in Stambulov zastavljata železnice in tako razpolagata z narodnim premoženjem. Kar se tiče pa ostalih udeležencev, občudovati moramo pogum, s katerim sklepajo posojila z neopravičeno vlado, ki se jako malo briga za svoje dolžnosti." Ali bi ta list ravno tako pisal, ko bi bil princ Ferdinand Rusiji udan in pred vsem ruskega veroizpovedanja?
Rusko miuisterstvo notranjih zadev je z nova na podlagi postave z dne 14. mareija 1887 zauka-zalo preiskave, koliko ruskega zemljišča je v rokah inozemcev. Napominana postava prepoveduje tujcem, prisvajati si na Poljskem in v enajstih mejnih pro-vincijah zemljišča; najnovejši enketi pa je menda namen, da se ta naredba razširi tudi na ostalo rusko ozemlje.
Beroliuski dopisnik novoyorškega „Heralda" je prašal načelnika nemškemu generalnemu štabu, ali je res, da smatra vojsko neizogibno in si jo nujno želi. Odgovoril je na to: „Da bi si kaj takega želel, je nesmisel. Želim pa, naj bi bila Nemčija tako močna, da bodo vsi njeni sovražniki zgubili veselje do napada." — Kalnoky se sedaj, kakor znano, mudi v Friedrichsruhe. „Köln. Ztg." pravi, da velja ta sestanek trodržavni zvezi in ohranitvi evropskega miru. Zveza je sicer že takö trdno spojena, da ni treba novih dogovorov. Toda vsakoletni sestanki vodilnih državnikov so porok, da se bodo vsa surnničenja zoper ligo zvračala na svoje pro-vzročitelje. Veliko važnejši od Kdlnokyjevega obiska je oni cesarja Viljema v Carjigradu. Sultan se bo preveril, da je gost njegov prijatelj, ki je trdne volje, da ohrani evropsko Turčijo. Izključen je pristop Turčije k trodržavni zvezi, kakor sploh vsak političen dogovor; toda obisk Viljemov bo sultanu v izpodbudo, da bo zaupno deloval v povzdigo go-spodarstvenih sil in mirovnega razvoja Turčije.
Jfrancosko zbornico bo otvoril starostni predsednik, kateremu pomaga šest najmlajših poslancev kot tajniki. Najstarši poslanec je letos 831etni republikanec Pierre Blanc. Izmed tajnikov je pet boulangistov in eden monarhist. Takoj v prvi seji bo zbornica izvolila začasnega predsednika in dva podpredsednika, katerih poslovanje traja toliko časa, da je nadpolovica volitev potrjena. Potem še le bodo stalnega predsednika izvolili. To naredbo je vlada ukrenila, da ne bi starostni predsednik predolgo in posebno mej verifikacijskimi razpravami posloval, kajti leta 1877 se je pripetilo, da je bil bonapartovec Allard starostni predsednik. — Vesti, da hoče Leon Say desnico spojiti s svojimi pristaši, se vzlic njegovim slabim vspehom vedno zopet oživljajo. Da bi pa konservativci posebuo uneto hrepeneli po kaki zvezi z republikanci, to ni posebno verojetno, kajti tudi najnovejše vladno postopanje zoper 55 duhovnikov zaradi volitev kaže, kakor marsikaj drugega, republikance v pravi luči.
Agitacija za osnovanje nove irske najemniške i lige se je pričela v večji meri z izjavo, katero je danes teden priredil v Tburlesu, grofije Tipperaryja, shod pod predsedstvom dublinskega lordmajorja Sextöna. Kako stališče bo vlada zavzemala nasproti tej ligi, razvidi se iz pisave Salisburyjevega glasila. „Morning Post" pravi: Treba bode gledati, ali nova zveza ne namerava zopet oživotvoriti narodno ligo, kakor je bila slednja le nadaljevanje zemljiške lige
pod predrugačenim imenom. Ko bi se pokazalo, d* je ta bojazen opravičena, vedla bo vlada, kaj jej je storiti.
Izvirni dopisi.
Popravek. Slavno vredništvo! Na podlagi tiskovne postave §. 19. pošiljam k dopisoma iz Črnega grabna in Blagovice ddto. 24 in 27. oktobra sledeči popravek:
Ni res, da bi bil jaz imel pri kazenskem sodišči na Brdu v teku treh mesecev 12 obravnav, marveč samo tri.
Ni res, da bi bil kedaj jaz tožil ves krajni šolski svet.
Propal sem pri sodišči le zato, ker se animus iuiuriandi toženih dokazati ni mogel. Jaz nimam ni-kacega notarskega pisma, v kojem bi bilo zapisano, da je vse moje žene, zavoljo dolgov me tudi še uihče rubil ni. —
Ni res, da bi bil g. okrajni glavar moj pro-tektor, marveč to so šolske postave.
Ni res, da bi bili Blagovičani želeli, da me Bog preloži, marveč hodili so v imenu štiri petine faranov brez moje vednosti prosit za me in to-žarit ude kraj nega Šolskega sveta.
Ni res, da bi prodajal srečke, ne tržim z vinom in ljubljanski Moisés me ne pozna in tudi jaz njega ne.
Ni res, da bi mi bil najljubši posel mešetariti, marveč poučevati, kajti vspehi v šoli so bili po sodbi obeh nadzornikov vedno izvrstni.
Ni res, da so bili trije učitelji po vrsti kazensko ali iz službenih ozirov v Blagovico prestavljeni. Jaz sem prišel vsled lastne prošnje. Pač pa je res, da se je devet učiteljev po vrsti praskalo z kraj. šolskim svetom in da se v arhivu šole v Blagovici nahaja akt z opombo: „Vsak učitelj, kdor bo tukaj služboval, prepričal se bo, da je mučenik v pravem pomenu besede."	Peter Pogačnik.
Dostavek vredništva: Vsakemu svoje! Drage volje, ne oziraje se na paragrafa moč vsprej-memo vsak stvaren popravek, za resničnost pa naj jamči podpisani
Dnevne novice.
(1'revzvišeni knezoškof ljubljanski) so se danes odpeljali na Dunaj k škofovskim posvetovanjem, katerih se bodo udeležili skoraj vsi škofje iz dežel tostran Litave.
(Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca oktobra vložilo je 328 strank v mestno hranilnico 89.086 gld. 36 kr., izplačalo pa se je 14 strankam 2550 gld. Prošenj za posojila došlo je mestni hranilnici 67 v znesku 119.796 gld. 70 kr. Od teh prošenj dovolilo se je 44 prošnjikom posojila v znesku 86.936 gld., odklonilo pa se je 13 prošenj za posojila v znesku 18.957 gld.; ostalih 10 prošenj za posojila v znesku 13.903 gld. 70 kr. ni še rešenih. Izplačalo se je posojil v znesku 49.126 gld.
(Dober tek!) Da resnicoljubni „Slov. Narod" že več časa skuša biti mojster v zavijanji in zasu-kavanji dogodkov, o tem so nas in mnoge njegove prijatelje preverila zopet njegova poročila „o gibanji na Kočevskem". Razbobnal je o tem z neosnovano domišljijo dné 26. oktobra med svet: „Vsi Kočevci v Koprivniku so sklenili, da postanejo staro-: katoliki .. . Šli so tudi h knezoškofu dr. Missii ! in mu povedali svojo trdno voljo. Knezoškof jim je baje obljubil, da bode vse storil, kar mo-i goče." Temu nasproti smo dvakrat konstatovali, i da ni bil dozdaj nihče, t. j. niti jeden kočevski Koprivničan v tej zadevi pri prevz. knezoškofu in se tudi ni oglasil ne ustno, ne pismeno ■ pri tukajšnjem knezoškofijstvu. „Slovenski Narod" pa je še vedno zavijal tendenoijozno poročilo, pišoč dné 30. oktobra: „Mi vzdržujemo navzlic tej prisiljeni laži svojo vest in povemo samo toliko, da bode caše notice resnica isti dan oči-vestna, ko bode gosp. župnik J. ostavil kočevski Koprivnik". Dné 31. oktobra se je „Slov. Narod" zatekel k „Deutsche Ztg." ter nas oblastno opozarjal na njen dopis z dné 29. oktobra. V sobotni številki , je res prišepal s tem dopisom. Pregovor, ki se sicer ne glasi lepo slovenski, pravi: „Gliha vkup štriha". „Slovenski Narod" pa nemško-liberalna „Deutsche Ztg."! Kako lepo se to vjema! „Narod" sam priznava, da je dopis jednostransk in močno pretiran, in vendar je ta dopis v „Deutsche Ztg." o gibanji na Kočevskem s t varnejši iu dostoj-nejši, kakor je bilo poročilo „Slov. Naroda".
Dokaz: .Deutsche Ztg." pove vzrok gibanja, pišoč: „Due 16. oktobra je odrekel koprivniški župnik cerkveni pogreb nekemu možu in vsled tega je sklenilo veliko družin izstopiti iz katoliške cerkve", „Slov. Narod" pa pravi: „Vsi Ivočevci v Kopriv-niku so sklenili, da postanejo s t a r o k a t o 1 i k i, ako se ne odpravi tamošnji duhovnik J." Po „D. Ztg." je šla deputacija v Kočevje in zastopnik okr. glavarstva v Koprivnik. Po „Slov. Narodu" pa so šli Koprivničani h knezoškofu in mu povedali svojo trdno voljo. — Kje je resnica in kje prisiljena laž, na naši ali na „Narodovi" strani, je jasno kakor beli dan vsakemu razsodnemu čitatelju. Ali „Slov. Narod" tudi v tej zadevi greši na pozabljivost svojih čitateljev, ko piše v svoji zadnji številki: „Ako dostavimo, da je g. vodja okrajnega glavarstva v tej zadevi bil pri knezoškofu dr. Missiji, potem smo povedali, da je „Slovenec" res pisal prisiljeno laž, trdeč da nihče ni bil v tej zadevi pri mil. knezoškofu." Kako duhovito! V resnici po-milujemo vse, ki se skrivajo za „Slov. Narod". In tak list naj bi bil glasilo slovenskega razumništva! No, dober tek!
Zakaj pa „Slov. Narod" v svoji zadregi vrine g. vodjo okrajnega glavarstva v to zadevo kot „deurn ei machina"'? Tudi to je slepilo in zvijača. G. vodja se je res mudil v Ljubljani nekaj časa in bil baje pri prevzv. g. knezoškofu, a vedel je le toliko o kočevskem gibanji, kar je zvedel tukaj od nekoga iz prijateljskega pisma, ko se je ravno vračal domov z večtedenskega odpusta. Kako se je moral po „bi. N." poročilu razgovarjati ravno o tej zadevi, in če se je, ali je bil on delegat kočevskih Koprivničanov, ko zaradi svoje daljše odsotnosti niti dobro ni bil poučen o kočevskem gibanji? — O Spiegelberg; ich kenne dir!
(Koroški deželni zbor) se je po običajni debati izjavil načeloma za vzajemno deželno prisilno zavarovalnico proti ognju ter je naročil deželnemu odboru, da ali sam ali v zvezi z deželnimi odbori sosednih kronovin, v prvi vrsti s štajerskim, vlado naprosi, naj ona izrazi svoje sta lišče glede zavarovanja nepremičnih stvari proti ognju ter ona načela, katera mora določiti državno postavodajalstvo, predloži državnemu zboru v posebnem postavnem načrtu. — Kakor smo že sporočili, peča se s to zadevo tudi poseben odsek štajerskega deželnega zbora. Ali ne bi bilo na korist Kranjski, ko bi tudi kranjski deželni zbor spravil to vprašanje na dnevni red? Stvar je s;cer odijozna, toda deželni zbor mora imeti pred očmi blagor vse dežele. In to vprašanje naj bi sprožil kateri starejših gg. poslancev, da se novincem ne bode očitala nad-ležnost.
(„Slovanski Svet"), o katerem je večina slovenskega svetnega razumništva že ob novem letu izrekla primerno svojo obsodbo, napisal je ostro filipiko v zadnji številki proti našemu listu zaradi članka „Quousque tandem —?". Ker smo pričakovali imenovanega lista hitro smrt za sušico, nismo se podali ž njim v boj, temveč to polje prepustili drugim močem. Na zadnji njegov napad odgovorimo danes ob kratkem: Kdor pozna „Slov. Sveta" politična načela, ve, da naš list ne more hoditi iste
poti, torej je tudi naravno obeh listov nasprotje in
primoran „Slov. Sveta" bolestni odmev. Kar pa se tiče periidnosti, obrekovanja in sumničenja, to mu vračamo neodpečateno, ker ni došlo na pravi naslov.
(Slovensko gledališče.) Sinočinja predstava je bila izborna tako glode igre in operete, kakor tudi glede obiska. Prostori so bili natlačeni. Veseloigra „Milord Cartouche" je igrica, katero smemo vsem slovenskim odrom toplo priporočati. Vloge so bile v dobrih rokah, posebno pohvalno moramo imenovati gospo Borštnik-Zvonarjevo in gg. Borštnika in Sršena. Omenimo le, da bi morda kaj več skušenj za take igre, v katerih je točnost in gladkost posebna potreba, gotovo ne škodilo. Vspeh veseloigre je bil popolnoma povoljen. — O Titlovi opereti „Pot po nevesto" smo objavili že lansko leto temeljitejšo oceno. Dostavljamo le, da se je letos še-le, ko imamo popolnejši orkester, pokazala krasota instrumentacije v tej opereti. Lavor večera pristoja nedvojno gospej Gerbičevi in gdč. Da nese v i. Posebno slednja je poleg petja ugajala s svojo vzgledno igro. G. Pavšek se je s svojim lepim glasom takoj občinstvu prikupil. Gg. Š t a m c a r, Slavko in Perdan so jako pridno sodelovali; g. Slavka komika je vzbujala mnogo smeha, svetujemo mu le, naj si za slučaj, ko bi moral še kedaj kihati, bolje prilepi „kufrasti" nos. Tudi zbor je bil trden, sploh ensemble krepak in točen. Gosp. kapeluik Gerbič sme biti s sinočnjo predstavo zadovoljen.
(Dnevni red) IX. seje deželnega zbora kranjskega dnč 5. novembra 1889. leta ob 10. uri do-poludne. 1. Branje zapisnika VIII. deželno-zborske seje dne 31. oktobra 1889. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Poročilo deželnega odbora o cesti čez Lužarje. 4. Poročilo deželnega odbora o vravnavi zdravstvene službe v občinah. 5. Ustno poročilo linančnega odseka o prošnji posestnikov iz vasi Gorenje, Srednje in Spodnje Gamlje glede podpore za vravnavo Save. 6. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajnega cestnega odbora ribniškega, da bi se odpisalo posojilo 647 gld. 9 kr. 7. Ustno poročilo linančnega odseka o prošnji okrajnocestnega odbora ribniškega glede podpore za vzdrževanje cestarjev. 8. Ustno poročilo upravno- gospodarskega odseka o prošnji občin Moravče, Peče in Drtija, da bi se cesta preložila iz Moravč do Lukovice. 9. Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o načrtanem zakonu, s katerim se prenarejajo §§ 5., 6. in 7. zakona z dne 20. julija 1863, deželni zakonik štev. 12, o plačevanji troškov za postavljanje in vzdrževanje i katoliških cerkvenih in prebendnih poslopij, potem , za presbrbovanje cerkvenih potrebščin. 10. Ustno poročilo linančnega odseka o prošnji krajevnega šolskega sveta na Robu glede podpore za vodnjak pri šoli. 11. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega posojilnega zaklada za I. 1890. 12. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji katoliškega društva rokodelcev v Novem mestu glede podpore za zgradbo društvene hiše. 13. Ustno poročilo fiuančnega odseka o računskem sklepu deželnega zaklada za 1. 1888. 14. Ustno poročilo odseka za letno poročilo o § 5, letnega poročila „Občinske reči", marg. št. 1., 2., 3., 4., 5. 15. Ustno poro-
čilo upravno-gospodarskega odseka o prošnji občino črnomaljske za uvrstitev ceste iz Grosupljega čez Črnomelj v Vinico med deželne cesto. 16. Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o prošnji okrajnega cestnega odbora radeškega, da bi se preložila cesta čez Brunek. 17. Poročilo fiuančnega odseka o proračunu normalno-šolskega zaklada za 1. 1890. 18. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole ua Grmu za 1. 1890. 19. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za 1. 1888. 20. Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o prošnji vasi Do-berniče, Preska, Artmanjavas, Gorenjavas in Verbovc, da se pošlje tehnik v preiskovanje vzrokov ondotnim povodnjim. 21. Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o prošnji podobčin Šent-Vid in Lozice za brezplačno podelitev ameriških trtnih rezanic. 22. Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o § 9., marg. št. 8 letnega poročila glede Holzapllove ustanove za gluhoneme.
(Iz Višnjegore) dne 30. oktobra, se nam poroča: V smislu pravil družbe sv. Cirila in Metoda z dne 9. aprila 1885, štev. 5179, ima višnjegorsko-zatiška podružnica v nedeljo, dne 10. novembra t. l.r popoludne točno ob 5. uri v Višnjigori — v gostilni g. Mar. Gravel-na — svoj redni letni zbor. Na dnevnem redu bodo nasveti, letno poročilo in volitev novega načelništva. P. n. družbeniki vabijo se prav uljudno, da se v polnem številu zbora vde-leže. Ob jednem izraža se vroča želja, da bi k družbi sv. Cirila in Metoda še mnogo novih udov pristopilo. — Božja pomoč!
Telegrami.
Dunaj, 4. novembra. Včeraj dopoludne je Edisonov zastopnik Wangemann cesarju pokazal fonograf. Cesar je poslušal več pevskih in jezikovnih poskušenj, mej temi Bis-marckov glas. Wangemann je po Edisono-vein naročilu cesarju ponudil fonograf, kateri je vladar milostno sprejel.
Dunaj, 4. novembra. Enketa avstrijskih železnic o tarifih sladorja so je dopoludne pričela. Obravnavalo se je o vravnanji tarifov v splošnjem in posebno od južne železnice predlaganem tarifnem vravnanji v tržaškem prometu.
Sofija, 3. novembra. Princ Ferninand je sobranje osobno otvoril. Prestolni govor na-glaša napredek dežele, odkar je princ zasedel prestol, in pohvalo premodrega in možatega vladarja Franca Josipa 1.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 4. novembra.
Papirna renta 5 % po 100 gl. (s 16 % davka)	85 gl. 75	kr.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % n	86 „ 20	„
5 % avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109 „ 45	„
Papirna renta, davka prosta......101 „ 20	„
Akcije avstr.-ogerske banke......923 „ —	„
Kreditne akcije ..........314 „ 75	„
Francoski napoleond..................9 „ 45,,
Cesarski cekini ....................5 „ 66	„
Nemške marke ....................58 „ 30	„
Ivanka Knific roj. Gradišek naznanja v svojem in v imenu svojih otrok in sorodnikov vsem znancem in prijateljem tužno vest, da je Vsemogočni k sebi poklical njenega nepozabnega, iskreno ljubljenega soproga, gospoda
Franceta Knifica,
posestnika in trgovca v Planini nad Sevnico,
danes v petek dne 1. novembra t. 1. po dolgi mučni bolezni, previdenega s svetimi zakramenti za umirajoče v 43. letu njegove dobe.
Pogreb bode v nedeljo, dni 3. novembra ob 9 uri dopoludne.
Sv. maše zadušnico se bodo brale v cerkvi sv. Marjete v Planini.
Blagi pokojnik bodi priporočen v molitev in spomin.
V Planini, 1. novembra 1889.
Zalivala.
Vsem, ki so ob mučni, dolgotrajni bolezni in smrti mojega nepozabnega soproga meni in mojim otrokom izkazovali toli tolažečo sočutje ter ga spremili k zadnjemu počitku, dalje darovateljem krasnih vencev izreka najtoplejšo zahvalo
Ivanka Knific.
V Planini, 4. nov. 1889.
T u j c i.
30. oktobra.
Pri Mal.i&u: Kobnstamm, Bellina in Ciffer z Dunaja. Beljaka. — Jierdar iz Samobora.
Drejhorst in Pulitsch iz
Zobolek, prašek in pasta za zobe
preč. oo. Benediktincev
opatije Soiiluc (Gironrto).
Dom MAGUEL0NNE, prijor.
Največje odlikovanje: dve stati svetinji: Bruselj 1880, London 1884.
Iznajdeno leta 1373 P° prijorji Pierre Boursaud.
Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev (po nekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnji-lobo zob, jih obeli in utrjuje; okrepčuje in popolno ozdravi čeljusti.
Zares močno ustrežemo našim p. n. eitateljem, opozoruje na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljši in edini lek proti zobobolu.
Tvrdka SlGIJifJ Bordeaux
KueJCroU de Scguej- 106 & 10S.
Ustanovljena leta 1807. Dobiva se v vseh lekarnah in prodajalnicah dišav.	(11)