URADNI LIST
S O C I ALI S T I ć N E K E P U B LI K E SLOVENIJE
Številka 9	V LJUBLJANI, dne 9. marca 1967 Cena 0,80 din	Leto XXIV
VSEBINA:
l>b. Uredba o spremembah In dopolnitvah uredbe o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške.
67.	Odlok o premijah za kravje mleko v letu 1967.
68.	Pravilnik o investicijski tehnični dokumentaciji, ki jo mora investitor priložiti zahtevi za vodnogospodarsko soglasje in vodnogospodarsko dovoljenje ter o tem, kaj mora vsebovati odločba o vodnogospodarskem soglasju oziroma vodnogospodarskem dovoljenju.
69.	Odredba o podatkih, ki jih vsebuje priglasitev zgrajenih vodnogospodarskih objektov* in naprav.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
30. Odlok o prispevkih in davkih občanov občine Cerknica.
31	Odlok o spremembi in dopolnitvi tarife občinskega prometnega davka občine Cerknica.
32	Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča v občini Cerknica.
33.	Odlok o spremembi odloka o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanovanj v občini Cerknica.
34.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo občinskim organom Skupščine občine Cerknica med materialne stroške.
35.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev v splošni zbor Skupščine občine Cerknica.
36.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti Skupščine občine Cerknica.
66.
Na podlagi 58. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-218/65) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
UREDBO
o spremembah in dopolnitvah uredbe o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške
1.	člen
V	3. in 4. členu uredbe o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške (Uradni list SRS, št. 25-281/65 in št. 1-2/66) se besedilo »50 novih dinarjev« nadomesti z besedilom »65 dinarjev«.
2.	člen
V	tretjem odstavku 6. člena, ki postane prvi odstavek novega 6 a člena, se besedilo »po 50 dinarjev« nadomesti z besedilom »po 0,65 dinarjev«. '
Za tem odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Kadar se v skladu z drugim odstavkom II. točke odloka o pogojih in načinu uporabe osebnih avtomobilov v družbeni lastnini za potrebe republiških državnih organov (Uradni list SRS, št. 22-137/64) uporabljajo za službena potovanja delavcev osebni avtomobili Avtoservis^ državnih organov in zavodov, se priznajo republiškim organom med materialne stroške povračila v višini prevoznih stroškov za potovanja s temi osebnimi avtomobili.«
3.	člen
Za 6a členom se doda nov 6b člen, ki se glasi:
»Predstojnik organa lahko v sporazumu z delavcem odredi v potnem nalogu, da opravi delavec službeno potovanje s svojim osebnim avtomobilom, če je zaradi nujnosti uradnega opravila ali iz drugih utemeljenih razlogov (pomanjkanje ustreznih javnih prometnih zvez, občuten prihranek na času in podobno) neogibno potrebno, da opravi potovanje z osebnim avtomobilom, in če se z uporabo delavčevega avtomo-
bila prihranijo družbena sredstva za službeno potovanje.
Povračila po prejšnjem odstavku se priznajo organu med materialne stroške v znesku največ 0,65 dinarjev za vsak prevoženi kilometer po uradno ugotovljenih razdaljah.«
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta uredba, prenehata veljati odlok o pogojih in o višini povračila za uporabo osebnih avtomobilov uslužbencev za uradne vožnje (Uradni list SRS, št. 30-177/64) ter pojasnilo k 6. členu uredbe o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške (Uradni list SRS, št. 35-351/65).
5.	člen
Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 114/6-65
Ljubljana, dne 27. februarja 1967.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Janko Smole 1. r.
67.
Na podlagi 14. člena zakona o organizaciji in delu Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 20-219/65) in v zvezi s tretjim odstavkom 1. točke odloka o premijah za kravje mleko v letu 1967 (Uradni list SFRJ, št. 7-85/67) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o premijah za kravje mleko v letu 1967 I
Iz sredstev proračuna SR Slovenije se bo Vplačevala premija 0,10 dinarjev za liter predelanega oziroma izvoženega kravjega mleka, in sicer:
1.	delovnim organizacijam, ki mleko predelujejo ali izvažajo, za mleko, ki ga kupijo od pridelovalnih organizacij, upravičenih do premije po 1. točki odloka
o premijah za kravje mleko v letu 1967 (Uradni list SFRJ, št. 7-85/67 — v nadaljnjem besedilu: premijski upravičenci po zveznem odloku), ter ga predelajo oziroma izvozijo;
2.	pridelovalnim delovnim organizacijam — premijskim upravičencem po zveznem odloku za kravje mleko, ki ga same predelajo ali izvozijo.
II
Premija iz I. točke tega odloka se bo izplačevala za kravje mleko, ki ga delovne organizacije predelajo oziroma izvozijo v času od 1. januarja do 31. decembra 1967.
III
Premija iz I. točke tega odloka se bo izplačevala samo delovnim organizacijam v tistih občinah, v katerih dobijo delovne organizacije, ki prodajajo mleko, i' od občine premijo 0,10 dinarjev za liter kravjega mleka, ki ga prodajo potrošnikom.
IV
Premija iz I. točke tega odloka se bo izplačevala samo za kravje mleko, za katero je za razbarvanje metilenskega modrila potrebno: v času od 1. do 31. marca in od 1. novembra do 31. decembra najmanj 2 uri, v času od 1. aprila do 31. oktobra pa najmanj 30 minut.
Pogoj iz prejšnjega odstavka ugotavlja najmanj dvakrat mesečno občinski veterinarski inšpektor.
Za veterinarsko-sanitarne preglede po prejšnjih odstavkih se plačuje pristojbina (57. člen temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine — Uradni list SFRJ, št. 18-339/05 in št. 29-371/66).
Premijski upravičenec iz I. točke tega odloka priloži zahtevi za premijo: potrdilo s podpisom direktorja in računovodje, da je bilo mleko predelano oziroma izvoženo, potrdilo občine, da se daje ^premija po III.
. točki tega odloka, potrdilo občinskega veterinarskega inšpektorja, da izpolnjuje mleko predpisani pogoj, in virmanski nalog za izplačilo premije.
V
Zahteva za premijo iz I. točke tega odloka mora biti vložena pri republiškem sekretariatu za gospodarstvo najpozneje do zadnjega dne v naslednjem mesecu za mleko, predelano oziroma izvoženo v pretekle:.! mesecu. Premijski upravičenec izgubi pravico do premije, če ne vloži zahteve v tem roku.
Organ iz- prejšnjega odstavka izplača premijskemu upravičencu premijo iz I. točke tega odloka na njegov žiro račun.
VI
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 320-2/62
Ljubljana, dne 17. februarja 1967.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Janko Smole 1. r.
68.
Na podlagi 62. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 22-121/66) izdaja republiški sekretar za urbanizem
PRAVILNIK
o investicijski tehnični dokumentaciji, ki jo mora investitor priložiti zahtevi za vodnogospodarsko soglasje in vodnogospodarsko dovoljenje ter o tem, kaj mora vsebovati odločba o vodnogospodarskem soglasju oziroma vodnogospodarskem dovoljenju
1.	člen
Zahtevi za izdajo vodnogospodarskega soglasja (5. člen zakona o vodah) mora investitor priložiti tole investicijsko tehnično dokumentacijo za objekt oziroma napravo, za katere zgraditev se zahteva soglasje:
—	prikaz tehnološkega postopka uporabe oziroma izkoriščanja vode ter čiščenja odpadnih voda;
—	prikaz, kako objekt ali naprava vpliva na vodni režim, oziroma prikaz, kako vodni režim vpliva na objekt ali naprave;
—	projekti gradbenih objektov in naprav za uporabo, izkoriščanje in čiščenje odpadnih voda.
2.	člen
Zahtevi za izdajo vodnogospodarskega dovoljenja mora investitor priložiti investicijsko tehnično dokumentacijo, po kateri je bil zgrajen objekt ali naprava z vsemi spremembami in dopolnitvami, ki so se izvršile med gradnjo. Zahtevi za vodnogospodarsko dovoljenje mora investitor tudi priložiti odločbo o uporabnem dovoljenju za objekt ali napravo, če te odločbe nima pristojni vodnogospodarski organ, ki se mu pošlje zahteva.
3.	člen
Poleg elementov, ki jih vsebuje upravna odločba po zakonu o splošnem upravnem postopku, mora odločba o vodnogospodarskem soglasju oziroma vodnogospodarskem dovoljenju, vsebovati tudi elemente i*
4.	in 5. člena člena tega pravilnika.
4.	člen
Odločba o vodnogospodarskem soglasju vsebuje:
a)	ugotovitev, da je graditev vodnogospodarskega objekta ali naprave ali drugega objekta ali naprave, za katero je investitor dolžan pridobiti vodnogospodarsko soglasje, v skladu z vodnogospodarsko osnovo, oziroma z vodnogospodarskimi smernicami;
b)	posvedočbo elementov in tehničnih karakteristik iz investicijske tehnične dokumentacije, kolikor vplivajo na režim vode ter na način uporabe, izkoriščanja in onesnaženja vode, kot so:
—	karakteristična količina vode,
—	karakteristični vodostaji,
—	vodne količine, ki se odvzemajo ter časovna \ razporeditev odvzema vode,
—	ukrepi za varstvo voda,
—	ukrepi proti vplivu vode na objekt ali napravo;
c)	pripombe in pogoje, ki jih mora investitor upoštevati pri gradnji objekta ali naprave, da se zagotovi smotrna uporaba ali izkoriščanje vode, ureditev vodotoka ter varstvo zemljišč, premoženja ali pravic drugih koristnikov vode;
č) rok, v katerem preneha veljati vodnogospodarsko soglasje, oziroma rok za začetek graditve objekta ali naprave.
5.	člen
Odločba o vodnogospodarskem dovoljenju vsebuje-
a)	posvedočbo, da je gradbeni objekt ati naprava za uporabo ali izkoriščanje vode oziroma drug poseg v vodni režim v skladu z vodnogospodarskim sogla?"
jem oziroma z vodnogospodarsko osnovo ali s smernicami za vodnogospodarsko ureditev, če vodnogospodarsko soglasje ni obvezno;
b)	posvedoebo elementov rn tehničnih karakteristik objekta, naprave ali vodnega posega, za katerega se izdaja odločba o vodnogospodarskem dovoljenju (točka 4 b tega pravilnika);
c)	pravice in dolžnosti upravičenca glede uporabe, izkoriščanja ali onesnaženja vode ali izvrševanja drugih posegov v vodni režim, da se zagotovi smotrna uporaba ali izkoriščanje vode, ureditev vodnega toka ter varstvo zemljišč, premoženja ali pravic drugih koristnikov vode;
č) določbo, ali se izda vodnogospodarsko dovoljenje za določen čas ali za nedoločen čas; če se izda dovoljenje za določen čas, je treba navesti rok trajanja dovoljenja.
6.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v > Uradnem listu SRS«.
St. 324-2/67
Ljubljana, dne 13. februarja 1967.
Republiški sekretar za urbanizem:
Ermin Kržičnik 1. r.
69.
Na podlagi 62. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 22-121/66) izdaja republiški sekretar za urbanizem
ODREDBO
o podatkih, ki jih vsebuje priglasitev zgrajenih vodnogospodarskih objektov in naprav
1
Priglasitev vodnogospodarskih objektov in naprav, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo zakona o vodah (60. člen), vsebuje tele podatke:
a)	objekti in naprave za izkoriščanje vodne moči (hidroenergetske naprave):
—	naslov in bivališče (sedež) lastnika oziroma upravljavca vodnogospodarskega objekta ali naprave;
—: naziv vodnega toka, kraj in občina, kjer je zgrajena vodna naprava;
—	namen izkoriščanja vodne moči (proizvajanje električne energije, pogon žage, mlina, kovačnice in podobno);
—	ali se vodna moč izrablja za obrtne namene ali za osebne potrebe občanov;
—	dolžino in višino jezovne naprave ter način pogona (turbina, vodno kolo — nadlivno ali podlivno);
—	jakost naprave v kW;
—	kdaj je bila vodna naprava zgrajena, kateri organ je zanjo izdal gradbeno dovoljenje, vodnogospodarsko dovoljenje in uporabno dovoljenje ter kdaj.
Za vodne naprave z jakostjo 25 kVV ali več je treba v priglasitvi navesti poleg podatkov iz prejšnjega
odstavka tudi:
—	višino izkoriščenega vodnega padca neposredno pri vodni napravi;
—	jakost naprave, označeno v bruto in neto kW pri 4-, 6- in 9-mesečni vodni količini;
b)	objekti in naprave za preskrbo naselja, tovarne ali drugega obrata s pitno vodo:
—	naslov in bivališče (sedež) lastnika oziroma upravljavca vodnogospodarskega objekta ali naprave;
—	vodni vir (studenec, talna voda, vodni tok, kapnica) in minimalno izdatnost zajetih vodnih virov v lit./sek;
—	število prebivalcev, ki jih vodnogospodarski objekt ali naprava oskrbuje s pitno vodo oziroma za tovarno ali samostojni obrat količino izkoriščene ali uporabljene pitne vode;
—	podatek o tem ali je napeljava gravitacijska (samotežna) ali črpalna;
—	približne dolžine in premere glavnih cevovodov;
—	kdaj je bila naprava zgrajena, kateri organ je zanjo izdal gradbeno dovoljenje, vodnogospodarsko dovoljenje in uporabno dovoljenje ter kdaj;
c)	objekti in naprave za preskrbo s tehnološko vodo:
—	naslov-in bivališče (sedež) lastnika oziroma upravljavca vodnogospodarskega objekta ali naprave in naslov in bivališče (sedež) uporabnika vode;
—	kraj in navedbo zajetih'vodnih virov (studenec, naziv vodnega toka, talna voda, akumulacija);
—	zajete vodne količine v lit./sek in poprečna mesečna poraba vode;
—	ali je naprava gravitacijska ali črpalna;
—	namen uporabe vode (hlajenje, tehnološki postopek, namakanje kmetijskih zemljišč in podobno);
č) objekti in naprave za čiščenje odpadnih voda:
—	naslov in bivališče (sedež) lastnika oziroma upravljavca oziroma uporabnika naprave, ki povzroča odpadne vode;
—	tehnološki postopek, pri katerem nastajajo odpadne vode;
—	vrsto in količine odpadnih voda (strupenih in škodljivih snovi);
—	postopek in okvirni opis objekta za čiščenje odpadnih voda (čistilne naprave) in navedba stopnje čiščenja vode;
—	kam se odvajajo odpadne vode (v krajevno.kanalizacijo, v vodni tok ali v talno vodo);
—	časovni razpored odvajanja odpadnih voda.
2
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 324-2/66
Ljubljana, dne 13. januarja 1967.
Republiški sekretar za urbanizem
Ermin Kržičnik 1. r.
Predpisi občinskih skupščin
SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA ■50.
Na podlagi 12. člena temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ, št. 32/64 in 52/66), 8., 13., 19., 43.. 49., 62., 74., 4. točke 77., 108., 127. in 130. člena zakona o prispevkih in davkih občanov
(Uradni list SRS, št. 37/64 in 6/67), 4. člena temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52/64) ter 90. člena statuta občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti da* 28. februarja 1967 sprejela
ODLOK
o prispevkih in davkih občanov občine Cerknica
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Prispevki in davki občanov se v občini Cerknica določajo, obračunavajo in plačujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, po določbah republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov in po določbah tega odloka ter po predpisih, izdanih na njihovi podlagi.
2.	člen
Stopnje prispevkov in davkov, ki pripadajo občini, se določijo s tem odlokom.
Stopnje prispevkov in davkov so določene v skladu s smernicami, ki so podane z družbenim elanom občine Cerknica.'
PRISPEVEK
IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA
RAZMERJA
3.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki predstavlja dohodek občine, se pobira v višini 5,2 °/o s predpisi določenih osnov.
4.	člen
Za kategorijo dohodkov, od katerih se plačuje prispevek iz delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo naslednje pavšalne osnove:
1.	za gospodinjske pomočnice, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih — 200,00 novih din,
2.	za osebe, zaposlene v domovih planinskih društev — 300,00 novih din,
3.	za lovce in ribiče, zaposlene pri lovskih oz. ribiških zadrugah, podjetjih in zavodih — 300,00 novih din,
4.	za osebe, zaposlene v krajevnih skupnostih — 250,00 novih din.
PRISPEVEK
IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
5.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se odmerja:
a)	od kmetijskega zemljišča po katastrskem dohodku;
b)	od gozdnih površin od vrednosti posekanega lesa.
6.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka zemljišč, zmanjšanega za katastrski dohodek od gozdov p° proporcionalni stopnji, in sicer:
a)	zavezanci prispevka, ki živijo na območju I. grupe, po stopnji 7#/o;
b)	zavezanci prispevka, ki živijo na območju II. grupe, po stopnji 4<Vo.
7.	člen
Da bi se politika obdavčevanja ha območju občine Cerkhica vodila v interesu pospeševanja kmetijstva, se v I. grupo uvrščajo tele katastrske občine:
Cerknica, Dane, Dolenja vas, Gorenje Jezero, Grahovo, Iga vas, Kozarišče, Knežja njiva, Lož, Lipsenj, Nadlesk, Pudob, Podcerkev, Rakek, Stari trg, Unec, Vrhnika, Viševek in Zerovnica.
V	II. grupo pa se uvrščajo tele katastrske občine: Begunje, Bezuljak, Babna polica, Bločice, Benete, Babno polje, Cajnarje, Gradiško, Hiteno, Hudi vrh, Jeršiče, Kožljek, Kranjče, Kremenca, Metulje, Nova vas, Otok I, Otok II, Osredek, Otave, Poljane, Ravne pri Topolu, Radlek, Ravne pri Sv. Vidu, Runarsko, Ravnik, Sv. Duh, Strmca, Selšček, Studeno, Studenec, Štrukljeva vas, Topol, Ulaka, Velike Bloke, Vrh, Veliki vrh, Volčje, Zales, del Kačja vas, del Snežnik in del Trnje ter Sv. Vid.
8.	člen
Prispevka od kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 500,00 novih din.
Prispevka od kmetijstva v II. grupi so oproščeni zavezanci, katerim skupni letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 2.000,00 novih din.
Oprostitve prispevka iz tega člena se ne nanašajo na osebni dohodek od gozda in ne vplivajo na pridobivanje materialnih pravic, ki so vezane na višino dohodka oz. prispevka.
9.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od gozdov se plačuje v obeh grupah in od vseh vrednostnih razredov po stopnji 30%.
10.	člen
Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč:
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami prispevnega zavezanca postala uporabna — za 10 let;
2.	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki — za 10 let;
3.	ki se pogozdijo po navodilu in pod nadzorstvom pristojnih strokovnih organov — za 20 let.
Oprostitve se priznajo na podlagi izjave pristojnega organa za kmetijstvo in gozdarstvo, pod katerega nadzorstvom in navodilom so bile izvršene spremembe zemljišč.
Oprostitev teče od 1. januarja prihodnjega leta po izpolnitvi pogojev za oprostitev.
11.	člen
V	primerih elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih prispevni zavezanec ni mogel preprečiti, se prizna olajšava za vsako parcelo, na kateri je bil donos katastrskega dohodka zmanjšan za več kot 25 “/o.
V	navedenih primerih se odpiše odpadajoči prispevek sorazmerno z zmanjšanjem katastrskega dohodka. Zadnji rok prijave je 30 dni po nastali škodi.
12.	člen
Pri odmeri prispevka od kmetijske dejavnosti se priznajo tele olajšave v obliki znižanja odmerjenega prispevka:
1.	zavezancem, katerih dohodek ne presega 800,00 novih din letno na družinskega člana in ki preži.Ijajo poleg dela zmožnih članov še več kot 2 mladoletna otroka ali odrasle za delo nezmožno člane, po 10% na vsakega tretjega in nadaljnjega takega otroka ter za vsakega odraslega za delo nezmožnega člana družine z omejitvijo, da celotno znižanje ne more presegati
60°/# odmerjenega prispevka. Znižanje prispevka se ne prizna za tiste mladoletne otroke, za katere se prejema otroški dodatek;
2.	zavezancem prispevka, ki nimajo za delo zmožnih članov, se prizna olajšava po 20 °/» za vsakega dela nezmožnega člana z omejitvijo, da celotno znižanje ne more presegati 80°/o odmerjenih prispevkov;
3.	zavezancem, ki so imeli večje izdatke za zdravljenje ali za pogreb družinskih članov, do zneska prispevkov, ki bi se sorazmerno plačal od take vrste izdatkov.
Za večje izdatke se štejejo stroški nad 200,00 novih din, za pogrebne stroške pa do 600,00 novih din. Ce je v družini več zavezancev prispevka s pravico do olajšave po prvem in drugem odstavku tega člena, se presoja po seštevkih osnov, znesek olajšave pa po seštevku prispevkov vseh zavezancev v družini. Zr mladoletne otroke se štejejo šoloobvezni otroci, vajenci, z njimi pa se izenačujejo dijaki in študentje na rednem šolanju. Za odrasle dela nezmožne člane se štejejo osebe, ki jim je to priznano z odločbo ali zdravniškim spričevalom javne zdravstvene ustanove, moški nad 60 let, ženske nad 55 let starosti, ter bolniki, ki so bili pretežni del leta nezmožni za delo.
13.	člen
Zavezancem prispevka, katerim je glavni poklic kmetijska dejavnost in ki so aktivno sodelovali v NOV ali so bili zaradi aktivnega sodelovanja preseljeni oziroma so aktivno pomagali in sodelovali v NOV na kakršen koli način, pa imajo zato priznano dvakratno delovno dobo, se obračunani prispevek zmanjša:
a)	tistim, ki jim je sodelovanje priznano pred 9. septembrom 1943 — 80 "/o;
b)	tistim, ki jim je sodelovanje priznano po 9. septembru 1943 do 31. decembra 1943 — 60 “/o;
c)	tistim, ki jim je sodelovanje priznano od 1. januarja 1944 do 15. maja 1945 — 40 "/o.
Za zmanjšanje obračunanega prispevka je potrebno, da zavezanec predloži potrdilo pristojnega odbora ZZB NOV, iz katerega bo razviden čas sodelovanja v NOV in da je čas sodelovanja priznan kot dvakratna doba.
14.	člen
Ce ima kdo od izkoriščanja zemljišča v druge ne-Kinetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, 'oglja ipd.) višje dohodke od običajnih, tako da ima tako delo pomen posebne in stalne pridobitvene dejavnosti, mora plačati prispevek od obrtne dejavnosti, kadar taki dohodki presegajo 2.000,00 novih din letno.
PRISPEVEK
IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
16.	člen
Najvišji letni osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe, na podlagi katerega se določa pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevkov od obrtnih dejvnosti, znaša za posamezne dejavnosti:
Gospodarska dejavnost
/
I.	Predelovanje nekovin:
— vse obrti iz te stroke
Letna pavšalna osnova novih din
15.500,00
II. Predelovanje kovin:
—	splošno kovaštvo................... .	12.500,00
—	ključavničarstvo ........	13.000,00
—	kleparstvo................ 15.500,00
—	urarstvo.................. 13.000,00
—	elektroinštalaterstvo..... 15.500,00
—	vsi drugi iz te stroke.... 14.500,00
III.	Izdelovanje kemičnih izdelkov:
—	vse obrti iz te stroke............. 14.500,00
IV.	Predelovanje lesa:
—	kolarstvo............................ 12.000,00
—	vsi drugi iz te stroke . ,........... 13.500,00
V.	Izdelovanje tekstilnih izdelkov:
—	moško krojaštvo . .................... 9.000,00
—	žensko krojaštvo...................... 9.000,00
—	vsi drugi iz te stroke............... 12.000,00
.VI. Predelovanje usnja:
—	čevljarstvo ......................... 12.500,00
—	vsi drugi iz te stroke............... 13.000,00
VII.	Izdelovanje živil:
—	slaščičarstvo......................... 9.000,00
—	pekarstvo............................ 13.000,00
—	izdelovanje sodavice in drugih
brezalkoholnih pijač ......	12.000,00
—	vsi drugi iz te stroke............... 12.500,00
VIII.	Stavbna obrt:
—	inštalaterstvo za vodovodne, plinske
napeljave in kanalizacije ....	17.500,00
—	zidarstvo in fasadarstvo............. 15.300,00
—	tesarstvo .......................... 13.000,00
—	sobno slikarstvo in pleskarstvo .	.	14.500,00
—	vsi drugi iz te stroke.............. 14.700,00
IX.	Obrtne, osebne in druge storitve:
—	žensko frizerstvo.................... 12.500,00
—	moško frizerstvo.................... 12.500,00
—	fotografiranje ..................... 15.500,00
—	dimnikarstvo........................ 13.000,00
—	vsi-drugi iz te stroke.............. 13.500,00
17.	člen
Ce še zavezanci prispevka iz 16. člena tega odloka bavijo z obrtnimi storitvami in s proizvodi, se obravnavajo po pretežnosti prometa oziroma dohodka.
Ce nastane spor med zavezanci prispevka in upravnim organom, ali se šteje za proizvodno ali storitveno obrt, poda o tem svoje mnenje gospodarska zbornica.
15.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnih in drugih gospodarskih dejavnosti se odmerja:
a)	od samostojne obrti in druge gospodarske dejavnosti, ki plačujejo prispevek od pavšalnih letnih osnov, se odmerja po stopnji 12,9%;
b)	od samostojne obrtne in druge gospodarske dejavnosti, ki plačujejo prispevek od osnov po dejanskem doseženem prometu, se odmerja prispevek po stopnji 25%.
18.	člen
Prispevki v pavšalnem letnem znesku za posamezne dejavnosti se določijo v tehle zneskih:
—	predelovanje tekstila
—	predelovanje usnja
—	predelovanje lesa .
—	predelovanje kovin
—	vsi drugi ....
novih din
.	od	100,00	do	200,00
.	od	100,00	do	200,00
.	od	250,00	do	350,00
.	od	300,00	do	400,00
.	od	350,00	do	450,00
Višino pavšalnega zneska v določenem razponu določi finančni organ glede na tehnično 'opremljenost in delovno sposobnost zavezanca prispevka.
Ce se osebe, ki so vojni invalidi m delovni invalidi ter osebe, ki so starejše nad 65 let, ukvarjajo z obrtnimi storitvami po 18. členu tega odloka, se jim zmanjšajo družbene obveznosti v višini 20 °/o.
19.	člen
Poleg olajšave, ki je navedena v 12. člerrti, se prizna zavezancem prispevka tudi olajšava od obrtne dejavnosti, ki so na novo pričeli z opravljanjem obrti:
—	v 1. letu SO0/«;
—	v 2. letu 25 »/o od odmerjenega prispevka
20.	člen
Vsa zasebna gostišča obračunavajo in plačujejo prispevek po dejanskem osebnem dohodku.
21.	člen
Prispevek v. odstotku od kosmatega dohodka se plačuje od'tehle dohodkov po tehle stopnjah:
a)	od dohodkov prodaje srečk in plačil pri športnih napovedih ter pri lotu, ki jih organizira jugoslovanska loterija— 10 "/o;
b)	od dohodkov'zavarovalnih poverjenikov, ki niso z zavarovalnico v delovnem razmerju — 15 "/o;
c)	od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not za Zvezo skladateljev Jugoslavije, če niso z njo v delovnem razmerju — 15 "/o;
č) od provizij zastopnikov, ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, ki niso z njo v delovnem razmerju— 15 V«;
d)	od provizij poslovnih agentov ter uličnih prodajalcev, od prodaje časopisov, knjig, revij in podobno ter zbiranja oglasov in naročil za take publikacije —
(	15 •/. ;
e)	od dohodkov transportnih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če ne plačujejo prispevka v pavšalnem znesku — 15°/o;
f)	od dohodkov od prevozništva in od tovorjenja lesa in drugega materiala z delovno živino kot postranska kmetijska dejavnost — 25%;
g)	od prevoza mleka in pluženja snega —;
h)	od dohodkov delavcev, ki' jih imajo od priložnostnega opravljanja drugih storitev za državne organe in zavode, za samostojne zavode, za gospodarske, zadružne in družbene organizacije ali za hiše v družbeni upravi, če se za opravljanje takšnih storitev po predpisih o delovnih razmerjih ne sklene delovno razmerje in če se od takih dohodkov ne plačujejo prispevki po napovedi, na podlagi pavšalne osnove ali pavšalnem znesku (pranje perila, sekanje drv in podobno) — 15 odstotkov;
i)	od delavcev, ki delajo doma za državne organe in druge organizacije — 20 %;
j)	od dohodkov od potujočih zabavišč in prireditev — 20 %.
22.	člen
Najvišja stopnja ekonomske amortizacije se predpiše v tejle vršini:
1.	za poslovne prostore, ki se uporabljajo za obrtno dejavnost od njihove vrednosti, 3 %, če niso zavezani davku na dohodke od stavb;
2.	za stroje in naprave, ki se uporabljajo za obrtno dejavnost — 10% od njihove vrednosti;
3.	za orodje in inventar, katerega trajanje je daljše kot 1 leto in se uporablja pri izvrševanju obrtne dejavnosti — 12% od njihove vrednosti.
Osnova za obračun ekonomske amortizacije je nabavna vrednost oziroma cenilna vrednost, ugotovljena zapisniško od sodno zapriseženega cenilca.
PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
23.	člen
Stopnja prispevkov od dohodkov od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se določi na 12,9%.
24.	člen
Letni osebni dohodek ustreznega delavca v delovni organizaciji v družbenem sektorju znaša:
Novih din
—	odvetniki........................... 20.000,00
—	inženirji..........................  20.000,00
—	geometri............................ 14.000,00
—	vsi drugi .......................... 13.000,00
25.	člen
Prispevek od intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka plačujejo občani, ki občasno opravljajo storitve državnim organom in delovnim ali drugim organizacijam, če ti dohodki ne izvirajo iz delovnega razmerja, od avtorskih pravic ali od intelektualnih storitev zavezancev, ki plačujejo prispevek po letni osnovi ali v letnem pavšalnem znesku.
Stopnja prispevka je proporcionalna za vse dejavnosti in se obračunava po stopnji 15 %.
PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN DRUGIH TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
26.	člen
Prispevna stopnja od avtorskih pravic, patentov in drugih tehničnih izboljšav znaša 3,9% od določenih osnov.
Ce nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči komisija, ki jo sestavljajo 3 člani, od katerih imenuje po 1 člana svet za prosveto in kulturo, svet za gospodarstvo in svet za družbeni plan in finance.
DAVEK NA DOHODEK OD STAVB
27.	člen
Davek na dohodek od stavb se plačuje od vseh stanovanjskih stavb v naseljih Cerknica, Rakek in Stari trg. V drugih naseljih se ta davek ne plačuje od stavb, ki se ne dajejo v najem.
28.	člen
Osnova za obračun davka na dohodek od stavb znaša dvakratno vrednost ugotovljene stanarine iz leta 1960 oziroma najemne vrednosti.
29.	člen
Stroški za upravljanje, amortizacijo in vzdrževanje stavb se določijo v višini 50 °/u od ugotovljene stanarine oziroma najemne vrednosti.
30.	člen
Davek na dohodek od stavb se plačuje po stopnji 30 »/o od davčne osnove.
DAVEK NA DOHODKE
OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
31.	člen
Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic se odmerja po stopnji 25 "/o.
Dohodki od oddajanja opremljenih sob, ki se od-'tejajo preko turističnih organizacij, so oproščeni davka na dohodke od premoženja in premoženjskih ; ravic.
DAVEK NA KMETIJSKE
PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN SAMORODNO TRTO
32.	člen
Občani, ki imajo strojne žage za lesno predelavo, Plačujejo od vsake take mehanične priprave 800,00 no-' vih din.
DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH
33.	člen
Občan, ki uporablja v svoji pridobitni dejavnosti tudi dopolnilno delo drugih, mora plačati davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih. Osnova za davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih znaša 40°/o od tuji delovni sili dejansko izplačanih osebnih bruto dohodkov.
Stopnja davka na tujo delovno silo znaša na osno-v° iz prejšnjega odstavka:
•/.
—	za	enega delavca.........................15
—	za	dva delavca...........................20
—	za	tri delavce...........................25
—	za	štiri delavce.........................30
—	za	pet delavcev......................... 35
34.	člen
Za dejavnosti, ki plačujejo prispevek na podlagi Pavšalnih osnov, se določijo tile pavšalni letni zneski avki na tujo delovno silo na enega zaposlenega:
Novih din
—	mizarji...............................150,00
—	brivci................................140,00
—	kovači................................140,00
—	vsi drugi............................ 200,00
,	35. člen
Poleg oprostitev davka na tujo delovno silo, ki so ohx t® v republiškem zakonu o prispevkih in davkih anov, se oproščajo kmetijski proizvajalci na toliko Poslenih delavcev, kolikor imajo za delo nezmožnih raslih družinskih članov ali družinskih članov pri
v°Jakih.
DAVEK'NA DOBITKE OD IGRE NA SREČO
36.	člen
Občani in zasebne pravne osebe, ki živijo na območju občine Cerknica in ki na igrah na srečo zadenejo dobitek, plačajo davek od tega dobitka po stopnji 10 "/o.
37.	člen
Davek na dobitke se ne plačuje:
1.	’ od posameznih dobitkov do 100,00 novih din, ki jih pri igrah na srečo zadenejo občani;
2.	od dobitkov pri igrah, pri katerih se zaradi načina igre v pravilih ne določi višina sklada dobitkov.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok, prenehajo veljati:
1.	odlok o prispevkih m davkih občanov, občine Cerknica (Glasnik, št. 13/65);
2.	odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevkih in davkih občanov, x>bčme Cerknica (Uradni list SRS, št. 3/66);
3.	odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevkih in davkih občanov občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 9/66).
39.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1967, razen 21. in 25. člena, ki se uporabljata od 1. marca 1967 dalje.
St. 422-62/65
Cerknica, dne 28. februarja 1967.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica:
Franc Kavčič 1. r.
31. .
Na podlagi 5., 15., 22., 35., 43. in 43a člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14/65, 29/65, 33/65, 57/65 in 52/66), 90. člena statuta občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1967 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi tarife občinskega prometnega davka
(Glasnik, št. 1/66 in Uradni list SRS, št. 9/66)
1.	člen
Tarifna številka 1 se spremeni tako, da se glasi:
»a) od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od prometa z alkoholnimi pijačami, motornimi vozili in od prometa proizvodov, za katere je predpisana davčna oprostitev, se plača po stopnji — 4 °/o;
b)	od prometa z motornimi vozili; skuterji, mopedi in osebnimi avtomobili znaša davek — 20/o;
c)	od motornih vozil, ki jih uvažajo občani in civilne pravne osebe, znaša davek — 4°/o.«
2.	člen
Tarifna številka 2 se spremeni tako, da se glasi:
»Od prometa z vsemi alkoholnimi pijačami — 20 odstotkov.«
3.	đen
V	tarifni številki 3 se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Od plačil za opravljene storitve vseh dejavnosti v družbenem in zasebnem sektorju, razen od plačil za storitve žaganega lesa (hlodovine) in prevozne storitve, ki jih opravljajo za privatni sektor — 10 "/o.«
4.	člen
V	tarifni številki 4 se prvi odstavek spremeni ttiko, da se glasi:
»Od plačil za opravljene storitve žaganega lesa vseh vrst hlodovine v družbenem in zasebnem sektorju, ki jih opravljajo za privatni sektor — 50 V#.«
Drugi in tretji odstavek se črtata.
5.	člen	>.
Ta odlok začne vdljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS*.
St. 421-6/65	*
Cerknica, dne 28. februarja 1967.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica: Franc Kavčič 1. r.
52.
Na podlagi 1. člena temeljnega zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SFRJ, št. 10/66) in 90. člena statuta občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1967 sprejela
ODLOK
o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
1.	člen
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: prispevek) se predpisuje ng območju gradbenega okoliša naselja Cerknica in Rakek.
2.	člen
Prispevek mora plačevati lastnik oz. imetnik upo-rabnostne pravice, zakupnik ali uživalec zemljišča oz. stavbe na njem. V stanovanjski hiši oziroma stanovanjskih prostorih mora plačevati prispevek nosilec stano-vanjskd pravice.
3.	člen
Prispevek se plačuje od m2 koristne površine s tem, da se upošteva še izkoriščenost stavbnega zemljišča, kot popravek višine prispevka, da se ta zniža.
Pri stanovanjskih objektih:
—	pri stavbah do 3 stanovanj 0 “/o,
—	pri stavbah od 4 do 15 stanovanj do SVo,
—	pri stavbah od 15 do 30 stanovanj do 10#/o,
—	pri stavbah od 30 in več stanovanj do 15#/o.
Pri poslovnih, industrijsko-obrtnih in drugih objektih:
—	pri objektih z eno etažo do 20 “/o,
—	pri objektih z dvema ali več etažami do 30 °/o-
4.	člen
Za koristno površino po 3. člemi tega odloka se šteje:
1.	v stanovanjski coni tista površina, ki je osnova za obračun stanarine, in nezazidano stavbno zemljišče, ki ne presega 700 m2 pogoji iz 3. tč. 9. člena tega odloka;
2.	v poslovni coni tista površina, ki se neposredno uporablja za poslovno dejavnost;
3.	v industrijski in obrtni coni tista površina, ki se neposredno uporablja za izvrševanje dejavnosti.
6.	člen
Prispevek se plačuje mesečno za nazaj.
6.	člen
j
Mesečni prispevek po tem odloku znaša:
1.	v stanovanjski coni:
a)	za m2 površine, ki je osnova za obračun novih
stanarine pri stanovanjih do 80 m2 stanovanj- diI1 ske površine...................... 0,14/m:
b)	pri stanovanjih s površino nad 80 m-’	0,12/m'
c)	za m2 nezazidanega stavbnega zemljišča 0,04/m
2.	v poslovni coni za m'-' koristne površine 0,14/m‘
7.	člen
Lastniki in najemniki stanovanj ter stanovanjskih hiš, ki ne uporabljajo vodovoda in kanalizacije, plačajo 60 "/o izračunanega zneska prispevka za uporabo mestnega zemljišča.
Lastniki in najemniki stanovanj in stanovanjskih hiš, ki ne uporabljajo kanalizacije, plačajo BO"/« izračunanega zneska prispevka za uporabo mestnega zemljišča.
8.	člen
O popravkih višine prispevka iz tretjega člena tega odloka odloča svet za gradbene in komunalne zadeve.
9.	člen
Prispevek se ne plačuje za mestno zemljišče:
a)	ki je po urbanističnem načrtu namenjeno za kmetijsko obdelavo;
b)	ki je po urbanističnem načrtu predvideno za šport in rekreacijo ter otroško varstvo;
c)	ki je po urbanističnem načrtu namenjeno za zazidavo, ga pa kmetijski proizvajalci oziroma lastnik* začasno uporabljajo za obdelavo, vendar le toliko čaS*; dokler ni sprejet zazidalni načrt za to zemljišče in n' zemljišče na vrstnem redu za etapno gradnjo;
č) ki je večje od 700 m£ nezazidane površine s P°' gojem iz tč. c tega člena;
d)	ki se uporablja’za vojaške namene;
e)	ki je zavarovano po posebnih predpisih;
f)	na katerem so stavbe ali prostori, ki jih uP°' rahljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost *n so po zakonu ’o nacionalizaciji najemnih zgradb ,n gradbenih zemljišč izvzeti od nacionalizacije;
g)	ki se uporablja za telesno kulturo ter prosvetn" dejavnost;
h)	ki se uporablja za komunalne nadzemčli5*5 objekte in naprave;
i)	ki ga uporabljajo zavodi in organizacije, ki se financirajo ig proračunskih sredstev;
j)	ki se uporablja za železniške namene, razen stanovanj;
k)	ki se uporablja za gradnjo cest In drugih komunalnih nadzemeljskih objektov.
10.	člen
Mestno zemljišče se glede na ugodnost, ki jp ima za določeni namen, tj. za stanovanje, za industrijo in obrt ali za druge poslovne dejavnosti, deli na stanovanjski, poslovni ter industrijsko-obrtni pas.
11.	člen
Upravni organ, pristojen za gradbene In komunalne zadeve, izda odločbo, s katero določi posameznemu uporabniku mestnega zemljišča mesečni prispevek. Zoper tako odločbo je dopustna pritožba v 15 dneh na neposredno višji organ, pristojen za gradbene in komunalne zadeve.
12.	člen
Prispevek se zbira na poseben račun občinske skupščine Cerknica. Z zbranim prispevkom razpolaga upravni odbor sklada.
13.	člen
Nosilci stanovanjske pravipe, lastniki stanovanj v zgradbah družbene lastnine, če stanujejo v njej in lastniki družinskih stanovanjskih hiš ter lastniki zemljišč plačujejo prispevek ob plačilu vodarine za uporabo javnega vodovoda.
Delovne in druge organizacije plačujejo prispevek po pristojni banki do 10. v mesecu.
14.	člen
Za komunalne objekte in naprave kolektivne potrošnje se po tem odloku štejejo:
a)	ceste IV. reda, ulice, trgi, hodniki in parkirni prostori;
b)	zelene površine na območju gradbenega okoliša;
c)	omrežje javne razsvetljave;
č) glavno kanalizacijsko omrežje;
d)	glavno vodovodno omrežje;
e)	glavno električno omrežje;
f)	regulacija jarkov in potokov znotraj gradbenega okoliša.
15.	člen
Prispevek se sme uporabljati za financiranje in odplačevanje kreditov, za gradnjo, dograditve, rekonstrukcije komunalnih objektov in naprav kolektivne Potrošnje v skladu z določbami 14. člena tega odloka ter za kreditiranje urejanja mestnega zemljišča.
16.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o urejanju mestnega zemljišča na območju občine Cerknica (Glasnik, št. 32/64) in odlok o spremembi in dopolnitvi tega odloka (Glasnik, št. 27/65).
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1967 dalje.
St. 420-2/67-1/0
Cerknica, dne 28. februarja 1967.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica:
Franc Kavčič 1. r.
33.
Na podlagi 2. člena zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 35/65) in 90. člena statuta občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1967 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanovanj
1.	člen
V 1. členu odloka o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanovanj (Uradni list SRS, št. 3/66) se:
leto 1966 nadomesti z letom 1967; 23°/o pa se nadomesti s 17 %>.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1967.
St. 36-9/66-1/0
Cerknica, dne 28. februarja 1967.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica:
Franc Kavčič 1. r.
34.
Na podlagi 90. člena statuta občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na 22. redni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1967 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo občinskim organom med materialne stroške
1. člen
Prvi odstavek 3. člena odloka o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo občinskim organom med materialne stroške (Glasnik, št. 56-565/65) se spremeni tako, da se gl^si:
»Za dnevnice delavca, ki je na službenem potovanju, se priznava organom med materialne stroške znesek največ do višine 50,00 novih din.«
(
/
2.	člen
Četrti odstavek 4. člena se spremeni tako, da se grtisi:
»Izjemoma se delavcem lahko določi povračilo za službena potovanja v mesečnem pavšalnem znesku, kadar mesečna služba narekuje tako povračilo.«
3.	člen
Tretji odstavek 5. člena se spremeni tako, da se
glasi:
»Ce mora delavec na službeno potovanje v kraj, kamor ne vozijo javna prometna sredstva ali z njimi zaradi nujnosti opravka ne more potovati, se priznava organu med materialne stroške povračilo stroškov, za osebni prevoz največ do 0,70 novih din za vsak prevoženi km, z motornim kolesom 0,35 novih din za vsak prevoženi km in 0,25 novih din za prevoženi km z mopedom.«
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 114-60/65
Cerknica, dne 28. februarja 196V.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica:
Franc Kavčič 1. r.
35.
Na podlagi 1. odstavka 120. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni list SRS, št. 11-92/63, 4-10/65 in 6-40/67) je občinski zbor Skupščine občine Cerknica na ločenih sejah dne 28. februarja 1967 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih vomev
1.	člen
Razpišejo se nadomestne volitve v splošni zbor Skupščine občine Cerknica v volilni enoti št. 24, ki obsega naselja: Iga vas, Babna polica, Vrh in Podgora.
2.	člen
Nadomestne volitve se razpišejo, ker je prenehal mandat odbornici Veri Antončič-Kebe, ki je bila izvoljena v tej volilni čnoti.
Volitve bodo dne 23. aprila 1967.
3.	člen
Ta odlok žalne veljati z dnem objave v »Uradnem listu SRS«.
St. 013-2/64
Cerknica, dne 28. februarja 1967.
Predsednik
Skupščine občine Cerknici!
Franc Kavčič 1. r.
Na podlagi 1. odstavka 120. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni list SRS, št. 11-92/63, 4-10/65 in 6-40/67) je zbor delovnih skupnosti Skupščine občine Cerknica na seji dne 28. februarja 1967 sprejel
ODLOK
o razoisu nadomestnih volitev
1.	člen
Razpišejo se nadomestne volitve v zbor delovnih skupnosti Skupščine občine Cerknica:
a)	v volilni enoti št. 1
— LIK »Brest« Cerknica, ki obsega delovne enote Brest »Iverko«, gradbeno operativo, upravo podjetja, žago Cerknica in žago Dolenja vas,
b)	v volilni enoti št. 25, ki obsega vse aktivne oficirje in podoficirje ter vojne delavce na območju občine.
2.	člen
Nadomestne volitve se razpišejo, ker je prenehal mandat odbornikoma ing. Hubertu Vovku in Danielu Moharju, ki sta bila izvoljena v teh volilnih enotah.
Volitve bodo 19. aprila 1967.
3.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu SRS«.
St. 013-2/64
Cerknica, dne 28. februarja 1967.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica: Franc Kavčič 1. r.
POPRAVEK
V zakonu o prenosu obveznosti okrajev (Uradni ust SRS, št. 41-201/66) se je pri pregledu objavljenega besedila ugotovila napaka v prvem odstavku 2. člena, ki je nastala zaradi zamenjave vrstic.
Prvi odstavek 2. člena navedenega zakona se Pra' vilno glasi:
»Obveznosti okrajev, ki se prenesejo na SR Sl°' venijo in na občine, znašajo skupno:
novih tUnarJeV
1.	obveznosti iz posojil
in druge obveznosti............* . . 123,950.141,0®
2.	obveznosti iz danih poroštev 819,570.187,53“
Uredništvo
Izdafa Časopisni zavod -Uradni list SRS- — Direktor In odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta TomSlf* vsi v bjubljani — Naročnina letno S* din «600 starih dlnl — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake vitka — Uredništvo In uprava: blubljana. Veselova II. poOtnt preda) 679 V n — Telefon direktor uredništvo, uprava In knji« vodstvot *o-sot. orodala. preklici Id naročnine *3-879 — Čekovni račun 801-S-60