'L' •: "*1| HoQhlobl. k. k. Hofbibliotjiek, St. 30. Wien V Gorici, 22. julija 1881. „So8a" izhaja «sak petek in velja , poSto prejemana ali v Gorici na > Pri oznanilth in ju-av tako p-i ,.jx>- lanicah" se placitjt- *a unvadiu. iriMup- no vrsto: 8 kr. Le se tiska 1 knif « " " I! » ^ V Zaveie eike po prostom. Posameznc Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-Kposki ulfri Wisso „treh kron". in na starau trgu. - V Tistn v tobakarni-«i „Viii .lolla raserma 3". Do;>isi naj so blagovoljno poSiljajo tncdnisivii ,.RoC("- v Govici v Hilarijanski tiskariii, imioentiia pa opravnigtvu^Sofie" na Keren ji v Sticsa - vi liiSi St. 10 II. nadstr.----------------------- Rokopisi so no vraLajo; dopisi naj se hlngovoljno franliujcjo. — Dulaleem in drugim littpremognim so narofinina wiiza, ako ae oglnge pri uredni&tvn. Minister Conrad in pa srednje iote na Goriskem. Znano je, da je bilo politiSko druStvo „Siogatf vlollo 3. jun. 1880 pro&njo do del zbora goriSkega za preustrojitev obeh srednjih Sol v goriSkcm mestu \ na narodni podlogi. To pro&njo je pretresoval pravni \ odsek del zbora, in v 0. si»ji 30, juuija 1880 poro- j cal je dr. Deperis v irtienu ist<*ga pravuega odseka tako-le: „Visoki /.bor! Politicno druStvo ^loga" pros! s nvojo vlogo, naj blagovoli v. del zbor vse to uci-niti, cesar treba, da se srednji Soli v Gorici, to je viSa realka in vi§a gimoazija preuslrojiti tako-le: Visa realka in visa gimnazija razdeliti se v vstricne (vspo-redne) razrede 8 sloveu^kim v enih, t luSkim kot \\t* mui jezikom v drugih razredih; nem&cina se proglasi za obligatni predmet za Slovence in Lake in se ima poducevati v'vsch razredih laSkih in slovcnskfh na celi realki in gimnaziji", Kdor se hoce podufiiti o razpravi v del zborn glede na ta predmet, na] prebere St. 27. in 28. „Soceu 1880, pa bo vitlel, da je pravni odsek bil bistveno proti proSnji „Sloge", ker je zahtcval samo obligatni poduk v stovenScini in italijjuii^ini in po naj vec Se po en prwitnet v teh 2 jezikib, za vse drugo pa naj bi ostal podnk ueinSkt, k a k o r d o a 1 e j. Dr. Jos. Tonkli je tcmeljito zagovaijal in opraviCeval terjatev, resp. proSnjo druStva „S!oge", in njegov predlog. da se proSnja pSIoge*1 od^'opi dex. odbutn, z narocilow, da jo predlo^i in podpira pri v. ininister^tvu za uauk in bogoCasfjet je tudi ohveljal z vc^ino gla.so v. AH povc-dAti nam je niunvnost, da dez. zbor ie je v svoji obravnavi sam pokopal vsako upanje glede na ugodoo uiinistersko odlct'bo. Kaj je poniagalo, da so se slov. poslanci dr. Tonkli, PovSe in Fagancl krcpko potegovali za na-zore, v proSnji „Sloge" izrazene, ko so od nasprotne strani nukteri ia^kl poslanci oporekali, Ce§, da ni praktithia taka proS:»ja, in da cas ni ugodcn za nsli-lanje! Kaj pomagajo dcbro utrjene in /agovarjane proSnje, ko je unela vlada priliko sama opazovati, da so se ji upirali na samo la&ki, ampak ee!6 slovenski poslanci, n. pr. dr. Abraro, ki je bil ud pravncgaoii* seka in je zarad isle oportunnosti zagovarjal tudi v zboru sklep pravnega odseka, in ko je bil slov. po-slanee g. Pagliaruzzi tako zgovoren optiinist v odio-Cilni seji, da je upanje izrazil, da mtadina se popol> ncm izuri v naiodnem jezikti. ako Se samo en predmet poducuje poleg slovenSeine v narodnem jeziktt, Zatd ie enkrat: Dez. zbor je naracro proSnje sam pokopal, in je moral vedeti, da je vsak nadaljnji trud na to stran brezvspeien. V rcsnici do§Io je de^. odboru goriSkemu od tr^. namestniStva ta teden to-le od 16. jul. t. 1. datovano naznanilo: »0 sklepo. predloienem 13. avg. lanskcga 1. St. 2506, katerega je izvrSil goriSki ilet zbor v seji 30. jun. 1880 zarad preustrojitve tamosnjih obeh drz. srednjih Sol na narodni podlogi, je g. minister za nauk in bogocastje z v. razglasom od 28. jun. t 1. St. 1675 semkaj naznanil, da je moznogojiti materin jezik v oboru sknpne nautne naloge tudi po sedanjem ustroji gonSkih sredojih Sol, katerega veeietna skuSuja odobruje, in da se ministru zatorej ni kazala sila, o-zirati se na zahtevo, izra^eno od de2. zbora zarad vpeljevanja narodncga kot uCnega jezika; da pa bodo Solske cblasti kolikor mogote pospeSevale nauk de-ielnih jezikov, glede na to, da se drugi uLni predmeti zdru^euo podufiujejo." G. uauCni minibter daje, kakor se vidi, del zboru goriSkemu nauke in dokaze, kakor da bi on potrebe noSe dezele bolje poznal nego doma^e polit. druStvo „Sloga", ki ima ude od vseh strani slov. go-ri§kih prebivakev, in Istl miuistet dokazuje sloven-skim in po naravi sklepa tudi ital., tedaj prvim zastop-nikom vse goriSke dezele, da oni nekaj zahtevajo, fiesar ne potrebujejo, in da on njih potrebe bolje po-zna, nego oui sauii. Mi se spominjarao §e dobro, da je isti uau6ni minister v drz. zboru trdil, da na Pri-inorskem se mora slovanski zivelj krepiti in podpirati. Mi moramo imeti cuden tazum, da nikakor ne spo-znamo krepCanja slovauske narodnosti, ako so [de2, odboru poSiljajo loki razglasi, kakor smo tukajSnjcga najuovejScga prelo^ili. Minister Conrad ne pripoznava potreb na§e de-iele; njemu sc je morda dozdevala zabteva dei. zbora goriskega, da je nekaj groznoga (ungeheuorliub), kakor se je izrazil, du je ffungeh«uerlivha NliSati o zabrambi, sprejemuti visokega prestolonaslednika s slovenskim nagovorom. 0 tein poslednjem dogodkuse je hotel nauC. minister §e le podnfiiti, in ne vemo, ali so ga Le informovali zadostuo; o terjatvi dez. zboru goriSkega se pa je gotovo informoval drugod, ker je sledilo te dejanje, t. j, ker je doSel zgornji odlok del odlioni. NnaC. minister seinformuje tudi na Kranjskehi, kedar Slovenei tarn kaj zahtevajo; tarn ga razni Sol-ski sveti poducujejo o nepotrebnih potrebab kranjvkih Slovencev. Ne motimo se, ako po tej aualogiji akle* pamo, da je tudi nus dct §. svet enako poducil na-ucnega ministra o potrcbi narodnik srednjih iol v Gorici. In ako pomislimo, da v istem dc2. i svetu nied drugi mi audita dva vodja tukajsnjih srednjih Sol, ki kot trda Nmnea ne umeta n\b slovenskoga, in ki 8ta se gotova bolj ali manj tre»I.it da bi v dri zboru tiaS poslanec inin. Conrada poslednjiC vendar protra* srl; in ako poglcdamo kdo je naielnik v del S. svetu, in kako ta predsednik pospeSuje slovensko narodnost na Priuiorskeni: potem se ni bilo treba dolgo informo* vati, da je min. Conrad postal to dni naScmu de2. odboiii tukaj razgovarjauo darilo, in nam se tudi iz tt'gi vzroka ni cuditi o vsetiai tega razglasat Pomislimo Se, du neka la§ka stranka rajSa sama trpi, in vidi rajsa po tuje osnovane sole tudi za lastuc otroke, nego da bi Slovcnccm privoscila ena-kopravnost in po tej naravuiSi razvoj naSc narodno-sti, in da ista stranka ima gotovo zastopnike, ki se smejo oglaSati s svojim vplivoni tudi pri naufi. mini-sterstvu, potem lahko razvidimo kopieo vzrokov in razlogov, ki so nauC. ministerstvo napotili do zadnjega razglasa in do puble tola2bef katero nam hofie dajati, ies, ida solske oblasti bodo skrbule tudi za zadostni poduk v narodnem jczikul Kake Solske oblasti pa imajo Slovenci na Go-riSkem, da bi smell upatt poboljSanja vsaj v poduCe-vanji enega sarnega prcdmeta, to je slovcuskega jezika kot takega 1 Kaj pofienjajo istc oblasti ? Dr. Tonkli je lani 30, jun. v del in letos tudi v drz.zboru rekel, da slovenska mladina mora zainuditi po eno leto vec\ predno pride na srednje §ole, ker se mora posebe po I leto uCiti v pri-pravljavuici ncmSkcga jezika, ako hoce vstopiti v po-polnein nemSkc srednje Sole. To skrb so naSemu za-govomikn Solske oblasti odvzele za prih. del zbor, ker, kakor nam pripovedujejo, na goriSki vadnici v vseh razredih na vso moS otrokom ubijajo vefitdelj samo netnSko slovnico! Otroci se bodo sposobili v 4 letih za vstop na gimnazijo brez pripravljavidce, ali znali pa tudi ne bodo nicesar drugega, in gorje star-gem, ki otroke v gorHko" vaduico poSiljajo z name-nom, da bi se tu potrebnih reCi naueili za domaCe potrebe, ako jib. ne mislijo dajati na srednje Sole 1 Boli§e, da otroci gredd na najslabSo obCinsko golo, pa se za dom vec" koristnega naufiel Tako, tako skrb6 solske oblasti za sloven§Liro na zdolaj, kako §e le na zgoraj! Del in drl poslanee dr. Jos. Tonkli pa bo iniel lepo priliko zahvaliti se min. Sonradu za tako lepo darilo, ko se povrnc v drl zbor. Zahvaliti se mu bo hnel tern bolj, kobkor manj je upanja, dabi uauL. min. oziral se na njegov r.afirt, ki ga je miuisterstvu izrofiil. da si je §c pohlevRiSe osnovan. Ako je nam-refi nau& minister prepric»u, da na goriSkih srednjih Solah ni potrcba preustioj tve na narodni podlogi, bo isti g. minister toliko dosleden, da ne bo dovolil na* rodne podloge tudi za sp)dnje razrede srednjih Sol, kakor zares pohlevno dr. Tonkli zahteva v naCrtu, ministerstvu letos izroCencra. Ministerski odlok je do§el ravno za velike po-vSiiniee; vodja naSih srednjih Sol se oddahneta, ker drugaCe bi jira bile poditnice lase osivile. Slovenski srednjegolski protesorji p euake polajsbe ne polre-bujejo; kaj ti,.ti naj si belijo glave, svobodno j>m| Sloy, profesotji naj sc spominjajo, da je bila Solska doba na Primorskem za Slovence ugodnejSa pod Giskro nego pod Taaffejem i Taka je I Poleg vsega tega nas ho-tfejo pa Se schulvereinci osrefievati in ua led aprav-ljati tudi Ijudske ufiiteljol In kar se nam dovolj li'idu ne godi, §e domaci drugafie narodni ljudje za-bredejo, in se dajo zapeljati ne saino obflne, ampak celd drugafie narodni, pa nerodni ufiitelji, kakor so je to zgodilo v Ljubijani po danaSnjem porocilu. Narod slovenski 1 trdijo, da spiS po GoriSkera: glej, koliko dela to Se cakat Vbtani, vstuni, in ovodi se, da se varas\ ako misliS, da raarajo hodifcl tvoji n:ijbli/ji sosedje s teboj v boj w narodne pravice, katerih za en del tudi oni nimajol Narod, ne varaj se, vstani in pa ne obupaj t Dopis. Od beneike meje, is. julija. (i/v, dop.) Od vseh strani je zatiran in preganjan nuS narod: na severji so Neinci, na jugit so moramo pa z lagkim e-lementom boriti za obstanek. Ccstokrat imeli hiikj priliko citati v raznih Casopisib o napadilt na Slovence, in ako je bil tudi ttijec kriv, krivda in puSice letele so od vseh strani na mirljivega in poStenega Sloveuca, in ta je moral vse psovke in obrekovauja uositi. NajhujSo zlo nam je, ako se saini med sabo ce-pimo od naroda, tu je rana, ki nas najbolj peLe in daje povod rcnegatstvu, lahouom in nemSkutarjem, da se cez nas posmehujejo in nam naSe pravice k rati jo. Mi Slovenci tukaj ob beneSki meji cutimo to posebno, in prav tezaven stan je ta, kajti lain nas preganjajo ncumorno na vse mogoCe strani; pa vendar mislim in uadejam se, da slovenski sin bo vse to radovoljno in stanovitno prenaSal, kajti pravi namen mu vedno pred ocmi kot juternja zarja na visokem narodnem nebu sije. Veg uego mi, pa morajo ua§i sosedui bratje be-neski Slovenci prestati, kajti nahftjajo se v zadnjem stadiji, in sam ne vein, kako in od kod naj bi pomoci pricakovali, ko jih tamoSnja vlada, neusmiljena, krvo-locna, kruta Slovenccra, na vse strani preganja, in tc/ko da bo ta del naroda zopet o^ivil za nas. Mi smo pa mnenja, da bi se ob naSi ineji trdni in stauovitni mejniki postavili, ki bi kljubovali vsaki Se toliki sili, in bi imeli ouslran meje velik vpliv tako, da bi delali tudi neposrednozanaSepreganjaiio,,tu2ne bene^ke Slovence. Ob meji naj bi se ditalnice snovale, ali vsaj narodna bralna drustva; s pre* biranjem casopisov in drugih beletristi&iih knjig bi se urn nasemu Slovencu bistril in doSel bi do zaved* nosti narodne. Po vseh goriSkih Brdih ni ne ene Ci-talnicc vefij kajti fiitalnico v Kojskem so takd o^ivljali in vodili, da je tudi ona ze mrtva za naSo narod no stvar. Kdo bo dajal odgovor narodu, kate* remu se jemljejo tak<5 redki in edini pomo5ki za pro-budo in razvoj ? Tedaj, briski rodoljubil zdramite se, o^ivite zopet va§e narodne cutnice in misicc ter postavite tako drustvo na noge, da bomo lahko ponosni. Zdramite se, da vsaj nagisosedi, beneSki Slovenci, bodo videli, da Se iivimo in da nismo narodno uinrli, — Ako je je zrak gorujih Brd prcoster ali morda prete2ak, zbe-rite si onega do I njih Brd, ki bi bil bolj uarodnim plju^em primeren. Kodoljubov poznamo moogo, ki bi stopili radi v tako druStvo, prostora primernega (na Dobrovem) tudi ne pomanjkujc in, in — kaj cakute Se 1 Le na delo, kdor se sposobnega 5uti, kajti Las je drug. Marsikaj domafiega. VCeraj smo imeli !ep in velik praznik v Gradnem. Vkljub veliki vroCini je do-Slo, kakor jcuie vsakratna navada, prav mnogo Ijud-stva iz vseh krajev in koticev briskih. Praznik obha-! jal se je dostojuo in brez sitnosti ia nikakovega ka« | Ijenja miru.. t ¦ Na tern mestu moramo pohvaliti 6. g. vutarja, ! ki je v pravem nomenu. kot »^°diijak svoj farovg ka- kor tudi zvonik z uarodnimi tribojnicami ozaljsal in olepSal. To je pri nas uekaj neaavadnega, in pohvaliti morani C. gospoda, ki nam je uie od iwkdaj znan kot pravi narodujak, da kaze pot, ki je edina prava; katerej naj bi vsi briski Slovenei sledili. Od marsi-ktere strani smo aft Culi, da uamerav9Jfc.tA.4l1 tarn ( omisliti narodno ttibojnico, in mi to odbo*a*arao in j ielimo, da vsaka vas in vsaka zupaoija naj b« si jo ; priskrbela; s tem bi se kazala bliznjemu sosedn ,m- { koline oasitljivemu*, nakaterem kraji natnsrce bijy. _ Tedaj Brici, posnemajte 5. g. vikarja. Gradeuskega la . pokaSite, da ste Se korajzni. Da ste mi zdravi I ¦ r__ Notna. j Y Soft, 20. jnl. (Izv. dop.) . Bilo fedne desr- | tega julija na nedeljo, ko se je obilnft %vilo lj««>tva iz ; Trente iu soske doline zbralo na Logo, pol uw oil- \ daljcnem od cerkve Marije Device v Trenti, ter ne- : kako vse ocarano opazovalo iu gledalo gospodo, dnslo od vaeh vetrov. Kaj pa je bilo in kaj se jc godilo? Saj vendar nismo morda zborovali na taboru pod orja-kom, sivitn Triglavom in si prisegali vccne zvcstohe do majke Slave? Nikakorl Tako mila osoda nasim Socanotn in Trentarjem, Se manje pa Bov&inom men-da nikdar ne dojde, dokler bode gospodovala pesbca ; Ijadi, kterim je tse, kar po slovanstvu diSi, trn v peti in deveta briga! Toda, da v sr§«*novo gnjrzdo ne dregnem, naj tedaj povem, kaj ae je prav za prav godilo imenovanega tine v zgornji soSki dolini. .Neka vrsta ljudi, se ve da premozuih, se pcCa skoro edina a tem, da si oglednjejo deiele in plezajo po hribih in strmiuah, ter oMudnjejo krasote bozje narave. Gotovo • je popotuik ocaran, ves prevzet iepote, ktero uflva, ce potoje po Svici in Tirolskih planinab; toda trie manjsega veselja ne uiiva oni, ki si ogleda naso so§ko dolino in prekrasne hribe, ki jo obdajajo. Ni coda tedaj, da je ravno ta lepota v zgornji soski dolini ne-katere gospodo, ki se zalpinistiko pecajo in zaobcni blagor, kjer se naselijo, tudi veliko v dusevnem kot materijalnem ojairo, f itujejo,, n& to napotila, da so si t nmisHIi na Logo napraviti precej prostorno, zelo o-kusno iidelaoo bi§ico, ktero Nemec „Touristenhutte" imeauje, v kterej se trudnt bribolizee, „tourista odpo-fiije in zavetja najde oslabem vremenu. Tazareslepa bajtica, ki je najlepsa v cell revni Trenti razun fa* rovta, se je slovesno odprla 10. t m. Gostov zbralo ae je vkljub slabegu vremena, ki je bilo dva prejSnja . dneva, Se dovoljno itevilo; najveg jih je priSIo iz Trstat kterim je bil na cein g. baron Czdrnig, znani pisa- j telj in pa predaudnik primorskema klubu turistov g. ; Pazze; do§li so tudi aekteri CelovSaui, iz Beljaka, i Trbila in celo z Danaja. Piidru^ili so se §e bovski ; lovci s svojo bando, ktera je nas na poti kratkot'osila | z lepirai komadi. Po dokoneani sv. rnaii v SoCi, ktere i so se gospodje udelezili, vkrenili smo jo, med prijaz- ¦ nimi pogovori in godbo proti Logu, kamor smo do-speli okoli 10. ure pczdravljeni od uioznarjev, kterih jek se je inoCno odmcval ob kamenitih, veiiSastnih : struiinah. Vstopivse v kolo pred novo bi§ico pozdravil je predsednik g- Pazze v krasnem, jedrnatem govoru (nem§keni) do§le goste, omenil je, kaka se je hi§ica ; zidala, krstil ^9 jezimenom pisatelja slovedega BZIa- « toroga* (pravljice Iz. soSke in trentske doline) »Baum-bachh&tte", povdarja] in priporoCeval je potem priCu- j jocim gostom, kakor tudi vsera drugim nenazocim ' nem§kim tonristom bratovsko Ijubezen s takaj§njim IjuJ-stvom ue glede na aarodnost, ter konM je svoj govor s trikratnim „Hoch anf Oesterreich und Seine Majestat", v kteri soseuvrstili dolgi 2ivijo- in slavaklici. Po dokonCani cesarski pesmi, kterojcbov-§ka banda med zivioklici igrala, vstopil se je med domeLe zbrano ljudstvo g. bov§ki sodnik, kteri je po slovensko tudi Trentarjem razlozil pomen te veselice. Tudi ta govor je bil s slavaklici spre;et.*) Ko smo si : potem ogledali hisico tudi od znotraj, ki je za turiste ! spotrebnimi stvarmt preskrbljena. bil je pod smrekanit skupni obed. Obedovali smo,- kakor pravi taristi: du-najski croi kruh, konjski §alam. bov§ki sir (Luco). Prinesli so na mizo tudi velicega peSenega koStruna. ¦ To in dobro pivo nas je naprav'rlo ^tdane volje. Vr- » stile so od ene strani razne napitnice, na drngi strani se je pa domaCe ljudstvo, mlado in staro, s plesom iu doipacim petjem razveseljevalo.: \ Bilo je tudi streljanje na 170 korakov daljave, ]-kterega se je mogel vsakdo uddeziti — pnri dobitok — bil je eden cesarski cekin, kteri je tudi tukaj v < domaci de^eli ostal kot spomin dneva 10. julija na { Loga, | Eo je potem g. Pazze iztoCil hi§o v varstvo I tamoinjema gozdoemu cavaju (g. Josipu Kenda) in ko smo se poslovili, sli smo vsak svojo pot. Nekoli- i kov gospodov §lo je firez vrh v Kajnsko goro, drug! i erez lukojo v Moistrauo in Duge ? (Lengenfeld), tretji 1 pa in sicer trojica drugo jutro na Tiiglav, vsi ostali . I pa nazajz godbo proti Bovcu. Brez dvombe bodo tudi : ti. gospodje ubogemu, tukajgnjemu ljadstvu pomagali I kakor si bodi. Bog daj 1 . w i lietiaa utegtip letos tukaj dobra biti, Se'kake * elemeotarne nevzgode ue pritisnejo. Krorapir (Lompe} *) BovSko ljudstvo M eneko prijarno sprejcmalo ob drngih prilikali govore in pisina, ko bi jib boTgko-nemSka go-spoda goYorila ia izroCala, kakor se spodobi, v Blovenakem jeaiku. * Vt, > in sirk lepo rasteta, saaao seiia- bo letos -uo-malem. Tudi Ifvinca bo Iptos kaj vrSvrgki, v planiiab imajo do zdajugodno vreme ia obilne pa5e. — Te dni bo-dem tudi jaz po planinab okoli plazil; cc najdem kaj za „8ocou, bo iem o tem kakor tudi nckoliko zarad tukajSnje ceste kaj sporoCil. SoSki turist Izpod Kra&e gore, 3. jui. Uze doigo fa^. ni bilo v wSoCi* fiirati i;ubene^a dopi-^a iz tega prav prijetnega kraja, na hribLeku. katcrega obdajajt» krog in krog krasni Tino?nuli z hrezStevtliiim sadtiim dr«iv-j<»m. Tn je student*c rHipokrene,'t kjer s«- tak«> lep«» pozna Pegazovo kopito. Qd tukaj se lahko dalef villi. Se cclo v xrinn mo>to Ulm; le to je §knda, da ntmam daljuoirl ¦*!:», in povedal bi lihko vsi\ k»r^o videli fcimo nasi rouar ji W. gg. Kobal, Yaltv* iM. Jaz mislim. da so nam prinesli u2e kaj novega iz vecnega mesta, za na-rod na§ boljse 4ase, za ctnkev vec slovenskrga d u h a n e go 1 a t i n s k .' ga. Da bt uze kcdaj prisla oua sncna dcbd, da bi siisali pri hvetetu opravilu svoj mili matcrin j»»zik. 0 bbgi in sncni 6is, da bi te le jaz docakal! Prav jeimel „ct-ikven pevec" v nSoci*, da bolji; veruim srca slov. petje pknieiu kot nerazumljeno in po-popaieno latinsko. Sempaski p«*vee jadsknje v .SoK", kako tezavno so se tamo petja lotilt kljub nasprotovanja od strani ponoLnih rogovileilev in se cel6 od ne^nega (!) spola, Ob2alujem k njim vred take razmere, pa i»ovem mu, da tukaj pod Kraiko goro kaj iepo napreitojemo s petjem; tukaj nimamo nijednih ovir. Nasi fantje h po domaLt' krnftjo, in to je b'ps na domatih tleh domafie petje. Tudi pevski zbor imaaio izvrstea: go-spod vodja pa tudi nima teiavnosti i njim, kajti stn-denec Hipokreue je, iz katerega vsi pevci zajemajo pravo zdravilo; hoCejo li Sempasci Iepo ubrano in iz-vrstno peti, potrudijo naj se na nas ParnaSkt hrib, potem pa bo u2e bolje. Pribodnjifi pa kaj drugega, da le ne bo tako hitro — konec sveta. _______ PodkraSkogorski. Koper, If. julija. (Izv. dop.) Zrelostni izpiti na tnkajHujem moSkem uCiteljSdi za Primorje so se ver-Sili letos Se precej hitro iu sicer od 1. do IS. t. in. Mature se je vdeh'zilo 32 kand. in sieer 20 tukaj-Snjih ietrtoletnikov, 5 lani aprob, k. in 7 privati-stov. — Lani aprob, so namltli vsi, razun edinega Hrvata; stranski (ft Slov. 1 It.) so vsi „padiitt in sicer 2 na dva mescca (I Slov., iu 1 It.), ostali pa na eno leto. Koprski kand. pa so res pokazali, da so siabi odpadki — kakor jib je nekedo psoval — kajti pri izpiltt ni nobeden aprob. ne na eno leto, t.iti na dva theseca, marvel naredili so vsi maturo Se s precej clobrim vspehoitt. Kaj tacega ni §e doztvelo mo§ko u-fiitelpce za Prim, v Kopiu't Slava bistrim mladeni-5em in bodoCim ufiiteljemt Medp njimi je polovica Slovcncev, ki obetajo tedaj precej' pridnih rok na §ol-• stvenem vrtu. i Po dovrSeni maturi so abs. kand. misiili zapu- '' stiti svoj „raj* ter odili na vesele pofiriniee, anijim ; dovoljeno, ker fcakati morajo spriCal do 30. t. m. ? Nekteri se namrefc boje, da ne bi se vroci kand. pfehladili na visokib in prijetnih goriikih planinab, : ali kje drugje; zato je dobro, da se odpoCijejo in o- hladijo v prijetneih Kopru, kjer jim premanjkuje §e one od zdravnikov prepovedane vode, kjer jim Ijubez- njivi komarji pevajo npodoknico*, ter jib, misl6, da ne cuvajo — vsako toliko CaSa poSteno Bpogladijo." j Teb in enakih dobrot — kakor ostudnib gosewic na I slavnem sprehajaliSSi — ufeiteljskim pripravmkom ne s maujka. Bodite hvaiezni 1 *) "L—i. Z Dlinaja. 19. julija. SnSa je velika tudi na Dunaji; jaz mislim, da je susa v politiCnem oziru. Ko bi sedaj ue bilo pra§kib izgredov, ne bi imeli du-najski iudovski llsti ni6 gradiva „zum Tratschen*. Tudi to je minilo, in zopet je nastala mrtva sezona v teb pasjth dnevih, torej se ni guditi, da nam razne novine prinaSajo novice, katerih ni vredno porodati. Toda svet hoCe vedno sli§ati kaj novega, tako si je stvarvsaj mislit dopisnik novin „Avgsburg. Allg. Ztg.", ko je naznanjal svetu vceraj, da v Sistovem pri velikanskem sprejemn bolgarskega kneza Aleksan-dra in zvecer ni bilo videti nobene zetiske. Meni pa se zdi, da je to prav lepo, ter *.kiepam iz tega, da bolgarske iene in gospice niso tkko radovedne, kakor dunajske, ali pa, kar bi bilo najlepSe, mislim si, da so .bolgarske 2ene polittcno zrelejSe, nego njtb moski, ter so se svojo R?:oavzo6nostjo demonsti?ativiio kazate, kake so domorodke, da se noCejos poklanjati kuezu, kateri tako samooblastno vlada. Navadno se trdi, da so 2enske dovzetneje prak-tifinosti in realnosti, riego moiki. Vsaj za Madzarki-nje labko tritimo, da so jako kozmopolitiCne. BRzu Pe5uha v bbCini Daljjk zamenjujejo 4ene svoje mo2e, to je sosed da sosedu svojo ieno in ta njemu svojo. Okrajni uofar je to dopttScal, ali okrajni sodnik je vender izprevidel, da to ni prav, ter je taz!o2il mini- *)Drugo proaimol Tit, mi 1 1 iihii in n ..... :/l 1 8tru te razmere pinisefi ga. naj take navade izkore-niui.... faul ist in diVscm Staate. Bavnokar beretn po raznih novinah, da se je Vojaa krajina veudar enkrai; 4zdrn2iia s Hrva§ko in Slavonijo. Cesar je izlal „manifest," v katerem pravi, da s tem daje tudi ngrani&irjem* vse meSCauske u-stavne pravice, katere z« vti6 easa imajo vsi piebival-ci njegovega eesarstva. V Zagrebu je vsled tega ve-liko veselje, da se je Hrvatom izpolnila nenadoma stara ielja, za ktero so se 2e toliko trudili! Vojna Krajina pripada odslej Hrva§ki popolnoma; ona bo imela s Hrv;t5ko isto notranjo upravo svoje piavoso-djft in miuisterstvo z:i uk, saino (inancije spadajo v pod-roije ogevskega miuisterstva. Druge cesarske nared-be dolociijejo 0 foudib kakor tudi 0 tem, da je ht-vaSki ban kr. komisar vseh zaduv Vojne Kiajtne. Zarad te pridobitvH ..:> razsvetili hiv. douioljubi Zagreb in napravili bakljado. Dunajske novine pa sejeze, 6e§, da je to zal-jstno znaincnje za Av.stiijo, ker se vidi in zna, da so Avstrijski in Ogerski Slovani solidarni v politiki, in krona vender podpira njih namere. Tudi mi smo t»k prid»bitve ve>,eli torn bolj, ker jo iz srca nrivnS&nm bratom Hrvatom. S tem zdru2cnjem so dolie kmalu Hrvati vefiposlanci'V za ogcrski diiavnt zbor, kakor sine ze porocali, ker Vojna krajina doslej ni po§iljala nobencga poslauca v Budimpesto, zdaj pa ji bodo tudi te ustavne piavice podeljene. Vrlim ^granifiarjem" (Grenzer), kateri so bili do najnovej-sega 8asa wprcdzidje Europe*, kakor pravijo Hrvati, in kar jim zdaj priztiaje sam svitli cesar, vrlim gra-!ii«5aijem twlaj ielimo, naj se v druSbi s Hivati oko-ristijo v popolni tneri svojib pravic v prid sebi, ua-rodu brvttskemu in vsemo jugoslovanstvu. Mi cenimo njih pret«*klost, 0 kateri poje pesuik Mo2urauii: 8Nit bi zato barbarim ne zvali, Sto vi mroste, dok su oni spali." ___________T-k, V BelgradU, 13. julija. flzv. dop.) (Zakon 0 prihodu — Izpiti zrelosti — Letina — Zelezniea), Danes 1. julija po st. kai — stopi zakon o trosarlni (dohodkih, Erwerbsteuer) — v moC. Prvo zaceli so precenjevati duhan. Kolikor ga je kndo imel, moral je precej plafttti, od domafiega 2 dinarja, od zunanje-ga 5 dinarj«v od kil«grama, Kcdor ui mogel plagati, zappcatili so nm duliati, «la ga 'no more trositi. Tudi drugo trgovine prccenjtijejo su iu se je moralo pla« 6iti od 1. januarja t. I., akopram je zakon §e le s koncein junija potij-iu Narod je preplaSen od tolike-ga pUu'u'vanja — ali mora biti, — Pred uekoliko dnevi so bili na tukajsiijib sred-njili Solali zrelostno izpiti. Vspeh. jn bil isalosten, kajti od 40 kaudidatov poio^ilo je izpit zrelosti z do-voljnim Vspehom saino 22, druzih 27 je padlo. Z od-li(;jem ni hijedeh pofozll izpita. Kaj je temu krivo, ne vera, ali vsekako ne „valjau. Letina v naSi zcmlji vrlo dobro kazc. Vsega bo dosta, ako ne pride kakova nesreca od neba, samo sadja nimamo. Gvgplje, katere so z bosanskimi po vsem svetu ua glasu, pojedle so do malega gosenice. Kdor jih ni prodal lanskega lcta, ta bo dobil Iep do-biCek,^ker bodo drage. Zelezniea le pocasi napreduje. Temelj je polo-^en, samo da se ne more red, da se ne dela. Prav-Ijenje se bo zacelo §e-le, kedar pride glavni podvzet-nik Vitaliz. Politidni pregled. Ka§ cesar obiiee nemskega cesarja za-cetkora avgusta. Polit. pomeua temu shodu ne pripisujejo. Novine v ^rajhu" ne nehajo razpravljati avstrijskib razmer vsled praskih dogodeb. Ma-gjari se tudi vti6>jo v nase zadeve; vendar po-bijajo tudi njih list! ustavoverno stranko, ki prav za prav ni nikdar Magjarom niCesar dovo-Iila, razun kadar je hotela skupno pobijati SIo-vanel Irredentovski rovarji t Spljetu so b^ili spo-razujnljeni z ustavoverskimi nafielniki, da bi Slo-vaae tudi na na§em jugu razdrazili in jih, sililt do la sine ga ma§5evanja. Tak6 so hoteli Taaf-feja vrefii. Dozdaj se jim tudi ta pekleuska na-mera ni posre&la; vendar pa je potrpefcljivost slovanska it prevelika in vsled tega enaka ne-varnost, da bi izdajalci na severji in na jugn dosegli svoje namere. Avstrijsko nemski dijaki klifiejo tovari§e iz NemLije na pomofc, in pruski' burSi se na raznih nemskih iolah oglasajo s pozivi, v katerih ho-6ejo sodniki biti nad cesko slovanskimi dijaki. Tudi posleduji se jim odzivljejo in vabijo deske tovarise, da se prih. leto obilo tidelezijo kot slusatelji de§kega oddelka pra§ke velike Sole. Senat praike veiike Sole se je v svoji 9 m mm obsodbi enega 2e§k. dijafa silno blajnoval s pre-puhlimi razlogi, vsled katerih hoce enega dijaka I odstraniti. Krivica se sama maseuje nad visoko ufienim senatom! Cesar je dovolil s posebnim mauifestora zdru^enje Vojne Krajine s Hrvasko - Slavonijo. Presvitli vladar Krajincem ljubeznjivo govori na srce in se jim zahvaljuje za zgodovinsko zaslu-ge nasprcti Avstriji. V Zagrebu so v veselji na dotiSne cesarske ruzgiase mesto razsvetili iu praz-nienq oblekli. Spojitev ali zdruzenje ni se popol-no, kerbo imela Krajina samo neodgovornega poverjenika, in ne bo §e poSiljala poslancev v hrvaSki in drz, ogrski zbor. Vendar se tudi to neki kmalu zgodi, in zacetek je 2e zdaj veli-kansk. nObzoru opominja krv. narod na vstraj-nost, kakor je samo s pogumom iu vstrajnostjo dosegei tudi zdanjo pridobitev. Lep zgled tudi Slovencem, da neumorno delujejo za svoje pra-vice, Reke menda Magjari ne dajo z lepa iz rok Hrvatom, in irredentovci jih spodbujajo zato, tudi zarad tega, ker jim Hrvatje ne morejo ze-pov tako bogatiti, kakor magj. bogatasX Takd govori tudi „Ind.", ki je zarad izdajalnih ses-tavkov mnogokrat zaseJen. Na Nemskem se pristasi antisemitom mnoz6, iii na Ruskem se boji enako ponavljajo proti judovskini pijavkom. Bismarcku je do tega, da zdaj ob volitvah kolikor mogofie oblez6 liberal- ci konservativcern, in zatd ne poslusa beralkih glasov avstrijskih naeijonalcev. 0 blizanji Italije k nemSko-avstrijski zvezi ni od strani diploma- toy gotovega sli&ati, Pomenljivo pa je, da gre jtal, win. Cairoli Bismarcka obiskat v Kis- singen. ; Kaki'» bi se Avstrija blizala Italiji, ki po | porocilik francoske zdaj izisle broluro v Ijudski ; goli dovoljuje zemljepise in doticne knjigc, v j katerih se naravnost priiteva Trst, Reka, Gori- ! ca> Trident laSkim pokrajinom! Haymcrle je bil sam dolgo kot avst. poslanik v Rimu; vsoj ! on bi moral biti proti vsakoteri zvezi z Italijo. ! Ko so 12. t. m. po nodi prenaSali v veli- t kern sprevodu iz Vatikana truplo rajnkega papeza ; Pia IX., bile so ulice lepo razsvetljonc, in Jjud- J stva se je veliko zbralo na oknih, cestah in u- . licah. Ali bilo je tudi druhali vmes, med njo i tudi miiogo dijakov, ki so sprevod motili, s tern. | da so sprevod kamnjaii in razzaljivo krifcali. Pc | takem Ital. se najpotrebnise tolerantnosti ne : poznajo, in poleg je vlada Se zavezana, papeza ' in kar je njegovega varovati! V Bolgariji je knez Aleks. dosegei 7 letno diktaturo. Narodu obecuje slovesno, da bo skrbel samo za njegovo blagostanje. Rusija kne-zu zaupa. „N. fr. Presse* se je hudovala nad komedijo, ktero bol. knez uganja z narodom. Ali ona je najhujsa sovraznica Slovanoni; mis-liti je po takem, da v prosteji Bolgariji bi bar. Hirsch, glavna podpora pnri avstr. judinji, in njegovi bratje po krvi, tedaj judje v obfie laze zalezli v Bolgarijo in jo izmolzli, kakor druge slovanske pokrajme. Z-rad tega se neko-liko tolazimo nad izrednim staujem bolg. naroda. Grkora se je zacela Turfrja zopet ustav* ljati, potem ko so oni zacetkom posedli odlocc-ne meje brez ovir. Iz Tunezije se sli§i o malih bitkah z uporniki; Francozi se pa energiLno ustavljajo Bpletkam turskim in uporom divjaskim. ja tolminskega bovSkega in cerkni&kega (cerkljanske-ga) z volitvenim krajem Tolrain doloLa se dan 10. avg. 1.1. Ta doIoCba je datovana od trz. nam. 15. jul., in kakor so vidi, volilci nimajo mnogo Casa ve6 za prcmisljevanje. Pol. drn?;tvo „Sloga", ki bo drugi teden zboro-valo, naj stoii svojo dol^nost tudi za ta del, da do-bimo pravega narodnega poslanca v dcL zbor. Imenovanja. G. Simon Rntar, slovcnsk pisa-telj in naS rojak priiln h Kotora za prof«sorja v Spljet, s- Kosl za pn»f. v Celje, Janez Bizjak (roj. GoriCau) v Koper. G. prof. Qlaser v Trstu pojde prih. §ol. leto na dunajt-lco vseuLili§de na svoje stroSke po.-.lu§at pre-davanja o indiskih joziUih. Meseca sept, pojde ob svo-jih stroSkih k orijentaliiemu kongresu vBeroliu. Porotna sodnija pred okro/,. sodoijo goriSko zatoe zopet 3. sept, t. 1. ob 9. zjutraj. Vro6ina, ki zaporcdotna vsnk dan bolj in tudi za Gorisko neiiavadno hml6 pritbka, ne postaja pre nadle^na samo Ijudctn in ^ivalim, ampak ^uga s su§o tudi pojju, zlasti v „deLeii,ft (v guridki ni^avi in planju-vi). Oblaki se pogostoma prikazajejo izza gora in pinion; ali predno pridejo do nas, spremeni j ill nasii vio&na v soparico, ki tern hujae tail nad nami. V Kronbergu napravijo nove zvonove, za ka-tere je naft cesar iz svoje privatue denamiee podaril 200 gl. Enak znesek je podaril obdini Skriljski ua Krasu za novo pokopali$6e. Vtopila se je 20. t. in, mlada zena FranLi§ka l\, Batistie, mHnarica v Otoku pri Mimi. Pustila je 2 nedoletna otroka; vzrok samomora dozdaj neziian. Grado (otok) ima, kakor M, bralci vedo, moi'-ske kopeli za otroke, ki se zdravijo po 40, 45 dni. Zdaj je spiejetih 39 otrok v o»dravljonje. h porocila, katero je izdal dr, Bizzaro, je razvidtio, da se je zdravilo vsako leto okoli 40 otrok v ten kopelih. Pred-seduik odboru, ki skrbi za ta hutmiutii zavod, je zdaj grof Karol Ooronini, podptedHeauik pa dr. Bizssuro. Ob6ni zbor Bolkanske fttaluice, ki je inicl biti 10. t. in., je iz posebnih vzrokov odlo^en na prill, nedeljo (24. t. m.) ob 4. uri popoludiie. Gospodjedru-stvemki no vabljeni prav vljudao, da m udele^ijo v obilem Stevilu. Domafie stvari. Slov. aarodaopolitaSkodruStvo „SLOGA" imelo bo obCnizbor dne 11. avgusta 1881 job 11. uri zjutraj v Gorici v eitaloidnih prostorih. Na dnev-ni red pridejo: 1. razne petieije do dr^avnega zbora in 2. volitev novega odbora. K obilnemu pristopu k druStvu in k obilni udele^itvi zbora prav vliudno va-bi vse rodoljube in dru§tvenike predsednik druStva Dr. JOSIP TONKLI. Ka dopolnitno toHtev enega iieielnega -poalaiica v pokne^eui goriSki in giadigCanski gro-tyi ? YoUlnem okrajv kmeckia oWin poUttcuega okra» Nem§ki ^chulvoreiix* na Goriskom. Po-rofajo nam ud zauusljive strani, da je bil pred krat-kim v Bempasu agent tega nemSkegadrustva, in je ta-inuMJMiut u6itelju ra/.lagal poinen tega druitva, se bolj pa toplo priporocal urn, da naj poducuje v Ijudski suli tudi neinSki. G. uCitelj, ki je poznan kot tr-den narodnjak, je gospoda agenta ironiCno zavrnil in ga potulazi), da v Sempasu ni Se nemski narod v ne-varuosti, ker dozdaj ni tain niti enega Nemca. Iz dopisa stno izvedcli tudi kraj in osebo, kamo naj bi se ucitelji obraCali, ko bi hoteli slovenski narod prodajati numSkim agentom za par srebmikov. Naj ponovimo, da so v Trstu ustauovili Neraci svojo „oitsgruppea, od koder ho5e nem§ki „Suhu!-vereintt propagando delati tudi med ptimorskimi Slo-vend, in nemski apostoli govore tudi v Trstu o so- I Ski dolini, kakor da bi bila v nevarnosti, da se po-sloveni! Isto takd govore kranjski ncmSkutarji |in prva dunajska judinja „N. fr. Pr.,tt da Slovenci ho-Cejo Kranjsko posloveniti. S takimi la^mi nabirajo detiar v Neincih, da bi ua§e narodne ucitelje podku-povali za nemSko propagando. Da si niBtno brez u&-teljev, ki bo zarad kruha Skodovali tudi primorskim Slovencein, vendar upamo, da taki omahljivci in ne-znacajniki izginejo pred oMe narodnhni in trdnimi znaCaji uaSega uciteljstva. nSehulvereintf pri njih no bo moci imel.Zato, tL. gg. uCitelji, stojte ua strati! V St. Petaru na Krasu ponujalje oemSkt flSchul-verein" 500 gl. za rascsirjeuje Solskega poslopja, ako bi se za tak dar poduCeval v tamoSnji Soli obiigat-no nemSki jezik. Ali g. u&telju Kalanu se ni po-sreCilo posredovauje na to stran, ker se je obeina u-prla ljubeznjivim namerara sulvereincev. G. Kalan se izgovarja, 6e§, nemSCine bi potrebovali nekferi otroci 2elezni§kih uradnikov. Stara logika, po kteri naj bi se vsi slovenski otroci sukali zarad 1 ali 2 tujih otrok 1 V tomajski obcini je pogorei seuik, poln se-na in orodja. Skode je okoli 1000 •gl., in mislijo, da so raztresli ogenj delavci, ki so popoludne kadili v seniku. SlovenL6ina na uditeljsM pripravnici v Ljubljani. Kakor znano, je uauc. niioisterstvo zau-kazalo, da naj se s prih. Sol. letom pricne |sloven-ski podncevati na tem zavodu—- nekaj predmetov in aicer'ie. s tern letom v vseh 4 razredih. [Nekoli-ko «lovenakih profesorjev je hotelo kandidatoin 6 e-trtega razreda dobro, in so hoteli kandidate tega oddelka oprostiti od slovenskega poduka, ker so v 4. razredu samo ponavlja, kar se je u5ilo v prvih 3 le-tih, iu bi bilo tedaj kandidatom tegavno ponavljati slovenski, eesar so se uctli nemSki, Vodstvo priprav-uice je rado posluialo uamei'O slov. pryftgorjev, ja j« izrocilo de2. s\ svetu spomenico, v kateri priporoSa, da naj se zarad pomanjkanja nauCnih pripomoc-kov in iz pedago§kih ozirov slovenski uM jezik Se nevpelje v vseh razredih, ampak §e le pola-goma, in deL. §. svet je sklenil, iztoCiti to spomenico ministerstvu ter nasvetovati, naj se s slovenskim jezi-kom priCne samo v 1. razredu ljublj. pripravnice. Kakor se takoj spoztia, stov. profesorji so vse drugaee svetovali, nego jo je ukrenilo dotifino vodstvo in potem del §. svet. Spornniti se je, da na ljublj. pripravnieah so tudi nemSki profesorji, ki slovenski ne znajo, in so tedaj radi, da se slovenski poduk kolikor^ mogofie odlozl, Upajo tudi* da v tem------ Casu Taaffe odstopi, in da drugo ministerstvo prekli-Ce, kar je sedanje ugodnega Slovencem zaukazalo, Zato je vodstvo in je deL. s. svet nasvete slov. prof, po svoje zasuknil, in zdaj trobijo med judovski in uemSko-naoijiinalni svet, kakor bi ne imeli Slovenci knjig itd., da je treba tedaj Se cakati. Mi smo dobili oster dopis, ki najbolj graja na-jivnost in svojeglavnost sloveuskih profesorjev, ki so «li nemSkutarjem in nemSkim profesorjem na litnanice. Posvetovati so se imeli ss narodniml voditelji, ki nem-ske tice vendar ie dovolj poznajo, predno so Iii na svojo roko polajSevat detrtoietnikom njih naloge. Nn§ dopisuik tudi pravi, da pomilljaji slov. proif. so prtt/ni; kajti tudi za logaritme in trigono-metrijo bi ne bilo telav v temiinologlji, ko rabijo besede sinus cosimus etc. vsi omikani narodi enako. Kandidatoin naj bill posami^no prizannftali v Soli, po-sebnega dovoljeuju pa za to ui treba bilo I Naj bi so spominjali gg. proff., kak6 so Ogri in Hrvatje delali, pa bi ncmskim proif. ne prizanaSali. Na ftrvaikem imamo kakih 30 uciteljev, ki znajo tcnninologijo he* vaSko iu slovensko, ako je ucinSki ne zuajo t 8 krat-ka; Neprevidnost slov. proff. je zarad samooblastiiega pogajaoja z nemSkimi profesorji etc, graje vredna! Ljubljansko obrtno pomo^no droitvo jo kaj slovesno obhujalo svojo %h letnico. Banketa so je udele^ilo mnogo rassnovrstuih odlidiikov in do.sto* janstvenikov. Zaslulenemu drustvencmu nafielniku g, Horaku pa je v imenu druitva podaril 80 lntnUtut'-cek Freibcrger fiiobnio kupo v priznnnje njegovih za-slug za drudtvo. Drustvo je ob tej priliki tolegrafsko po»lalo tudi grofu Tauffejii zaupnico. On je po istt poti se za-hvalil in pristavil: HVzajemno zoupanje jucl zdru^eno delovauje," Nadvojvoda Karol Ludovik, brat presvitle-ga cesarja, je puCastil v uedeljo zvefier Ljubljano s svojim prihodom. V ponedeljek je sprejel ude dru-Stva „ru(le6'ga kri2a" iu pozvedaval o razmerah tega druStva. Ljudstvo mestno in na postajah ga je nav-duSeno pozdravilo pri dohodu in odhodu. Zahvalil se je posebe za prijaztii sprejem. Gimnazijskii)rof. Adamek, Vesteneckova pri-Ca pri zadnji ujegovi tozbi, prestavljen je iz Ljublja-ne na drl gimnazijo v Gradec. Srefino potl Letno porodilo gimnazije ljubljanske ima na fielu spis Anastasiue Grttns 8Schutt", ki ga je so-stavil profesor Zeehe. Uceucev je bilo s priCetkom Solskega leta 625 javnih in 3 privatisti. Na koncu teta jih je ostalo 591 in 4 privatisti. Po veri so vsi rimski katoliCani, po jeziku pa je bilo Slovencev 453, Nemcev 132, I Hrvat, 4 Cehi, 4 Italijani in 1 Angled. Napredek je bil jako ugoden; prav dobro jih je solo dovrSilo 74, dobro 379, sku&njojih bo iz enega nanka ponavljalo 52, dvojko jih je dobilo 56, troj-ko 28, neizpraSana sta ostala 2. Solnine prostih je bilo 266, polovico je je placevalo 26, vso pa 303, skupaj 3355 gld. cclo leto pa 7167 gl. Stipendistov je bilo 121, znesek Stipendij pa 9569 gld. 61 kr. Vrtnarska izloiba se bo letos napravila na Dunaji, ter bo trajala od 29. septembra do 3. okto-bra. Postavilo se bo na ogled grojzdje, sadnje, drugi vrtoarski pridelki in vrtnarsko orodje. Celo stvaj ima v vokah c. k. vrtnarsko druStvo na Dunaji. V to izlo^bo se bodo prejemali lepi pridelki vseh de-sJet, ter se bodo za posebno lepe delile svetinje, Tasini diplomi in darila v zlatih. Kdor hoce kaj izlo-2iti, mcra vsaj teden dni pred odpretjem razstave o-glasiti se ustmeno ali pismeno v pisarni c. kr. du-najskega vrtnarskega druStva (k. k. Gaftenbaugesell-schaft Wien), in naznaniti, koliko prostora bodo njegovi pridelki potrebovali. Novi oelovsla Skof Peter Punder hofie, kakor ka2e njegov tudi slovensko tiskani pastirski list, pravieen biti tudi Slovencem. On prati: nVsem svojim vernikom, dfthovnim in neduhovnim, Nemeem in Slovencem, klicem z oltarja: Mir bodi z vamil Da se ta mir ohrani, onominjam vas nujnona atari izrek: suum cuiquel (vsakerau svoje l)Vsak narod ima pra-vico, da so razvija po svoji naravi, da izobrazi jvoj jezik in da ponudi mladini priliko, pnuditi si tudi drugih jezikov v svojo korist, ne da bi zanemarjal svoj materin jezik, kterega se v najsrjnejih zadevah najraje posluNe- Dttft Bo^1 8e razodeva y vseh je-zikih, to pravico zahtevamo vsi za se, in kar zase zahtevamo. ne raorcmo drugim odrekati. m Ako bodo tem ^edwo #rtQ» mU dejanja, potem vtegnejo Slovene* koro§M postati zadovoljni z novim, dasi pastirjein nem§kega rodn. Iz Istee nam porocejo: Ni dolgo tega, kar so se todi tu v Istri g. nam. Deprctisu beradili podpisi za neko zaupnico: a slovsnske oWine baj6 niso ime-le osmiljenja za take naoierc. Kdor je tskal, moral se je vrniti 8 prazno malbo down. Lep zgled narod-nira Kraseveeml Franjo pi. Pilpach, c. kr. stotnik v pokoji, -d uarodnjak, umrl je 18. t. m. v Trstu. Naj ga ohranijo v Gisgcm spominu mnog<»§teviIni ptyatclji v 6»ffa»Tp^pnr, Kfskeflirimr fcoki, v katerth- -mwtrb je dap iaaa bival in povjod navdnseuo zastopal wa-rodno stvar! Ch Martin Potodin, d»lee po Sloven ^iem znani poteslnik trgovtc in podjttnik, moz v»likcga npliva na tia§ narnd, je umrl ob Savi pri sv, P« trti pod Zidanim mostom. ©. Jnrij Svajger, viii policijski komisar iz-watea narodojak in v Trstu svoje dni ud slov, tital-niet, umrl je 5, t m, Na slov. 3tajarskem je po mnogih krajih toCa hudo poskodovala poljske. pridelke, Na grafikem vseudiligdu bilo je lotos 700 slu§ateljev, in sicer 480 Nemcev, 58 Slovencev, 51 Srbov 51 Hrvatov, 9 Cehov, 119 Lahov, 9 Madjarov. Bosenski nadlkof je iraenovau dr. Josip Stadler, prof, fuudamentalne dcgmatike na vseuci-H3ci zagrebskem. KoMspondenca na mednarodni drti Cat-taro-Duleinjo-Scuttari (Kotor-Ulsinj-Skader) se je od-prla proko Cniegore v evropskoTurCijo.Upravitcljstvo pa ui odgovorao za zamudo v po&ljanjt depe§. Javna zahvala. Nasa cltalnica snuje tako po-trebno !judsko knjiloico, katerej so u3e dosedaj raz-nih knjig darovali: {ask g. Fr. Pancur 9 zvez., g. And. Vertovec 7 zvez., g, Ivan Sancin, posestnik in blagajmk Sitalnicai 12 zvez., g. Janez Legat, c. kr. katehet-prof, v Trstu, 7 zvez., neimeoovau milostlji-vi g. iz Trsta 14 velikih in elegantno vezanih zvez., cltalnica je narocena m druLbo sv. Mohora, 6 zvez. Nasa kojiinica itejo «2e tedaj 5i prav lepih in po-ducnih knjig, za kar pa se najvec in najtoplejSe za-hvaljuje blagim gg. darovakeni, v imenu odbora And. Vrtovec, tajnik iti knjiznicar citalnicni. Dolina, 13. Jul. 1831. Jugoslovanski Stenograf se je utrdil, ker ga lioce tudi vlada bolgarska izdatuo podpirati. 01 sept, naprej bo izhajal v vefieui obsegu in bo dona-Sal raznn sestavkov o bolgarski, hrva§ko-srbski in in slovenski stenografiji tudi literaine vest! iz vseh teh pokrajin. Sluzil bo torej tudi za medscbojao i&-poznavaaje jugoslovaaskih narodov. Cena lista znaSa za vse ieto sarao 2 gl., dijakom 1 gl. 50 kr. Na-ro<5nina se lebko po§illja v avstrijskih bankovcih v novLanih ali priporofienih pismih g. A. BezenSeku v Sofijo.—Dragt dijaki I pribranite si, ako ni dru-gaCe, pristradajte si toliko naroCnine, da -jsi ta list narocite in se & njim sposobite tudi zaslovaasko ste-nografijo. Gospodarstvo. OospodarsM list, glasilo c. kr. kmetijskega drustva v Gorici, je s 15. t. m. s 1. §t. zopet ozivel pod odgov. ured, g. KlobnCarja. Glavni delavci inu bodo Da§i gg. aCitelji na slov. kmet. Soli, in ti so nam porok, da bo dona§al list dobrega gradiva in jedrnatega podnka. Velja pa list za pol leta 60 kr., za celo Ieto 1 gl. 20 za nenrle; drustvenikom se daje brczpladno kot drugt. glasilo. Naj segnejo na§i posestniki in kmetje v obilem §teviiu po Iistu, kolikor je potrebni-Se, da se list utrdi, in je cas imeniten, da se na§e kmetijstvo povzdigne iz prvotuega stanja. ScAicilna kislina hot vaina zdravilo protigobM in parkeljni lolezni. Anglez E. C. Kerrison pi§e vaZno novico v iasniku Royal Society of England o zdravi-lu gobcne gnjilosti pri raznih doiDacih 2ivalih in je Se tem vaznej§e, ker je bolezen v slucajib, po njeia opazovanib, imela u2e odlo6no kuztii znafiaj. C. Kerrison je rabil salicilno kislino pri 4 vo-lib, kateri so bili mofino napadeni od te bolezni. On raztopi 3 navadne Slice salicilne kisline v 4 l/2 lit. ralaCne vode ter je s to tekocmo trikrat na dan pral gobec in noge bolnih Sivalij in zraveu tegajcSeraz-topil v pitni vodi dve zlici. Tako zdravljeni voli so za 4 dni popolnoma ozdravili. Za 14 dni zboli 23 telet v hlevu, 50 koiakov oddaljenem od Onega volovskega hleva. Teleta so se ravno tako s salicilua kislino zdravila in vsa v 4 dneh tudi popolnoma o-zdravila. Tudi inu je obolelo 14 molznih krav, katere so v pt-tih dneh ozdrnv le, in niso v tola ca.-u na mleku nifi izgubile. On j« Sc v mnogo drsigih slufiajih to kislino rabil in povsod s prav dobrtni vspphom. Nasim poscstnikoni priporoearao, naj jo vedno pri roci imajo. da si morejo pomagatt v v^aki potrebi in sili. —i5. STAUOSLAVNE fiUDOVITE KAPUICEi SV. ANTONA PADOVANSKEGA | Po besedah. sv. avangelya ,rpojdite ufiit yud- ! atvo in zdravit bolnike" n.ivdibnila je odeta Filipa . iz fran6iskanskega reda v trinajstem stoletji sredna misel, da je iz zdravilnih rastlm nabranih -w jutro-vih dezelan ziozil preslavne t-s kapljiee. Potem ko je ozdvavil uie na tisofie ljudi. in ne-skoncnemu steviln osab pomagal, da so iivele po ato let in 6es, samo ker so uzlvale te kapljice, ob-javil je, iz 6esa daobstoj^ posvetivsi jih sv. Antonu Padovanskemu „eudodelniku." To priproato in naravno zdravilo je prava do* brodejna pomod in ni treba irmogib. besedi, da se dokaze njihova 6udovita moc. Ce se le rabijo neko-liko dni, olajsajo in prezenejo prav kmalm najtrdo-vratnise zelodeen© bolesti. iPrav izvrstno vstre-zajo zoper hemorojde, protiboleznim na jetrih in. na vranioi, proti crevesnim boleznim in proti glistam, pri zenskih mesednib, nadleznostih, zoper beli tok, bozjast, zoper srcopok ter cistijo pokvar- Ieno kn. One ne prsganjajo samo omenjenih bo-ezni, ampak naa obvarujejo tudi pred vsako bo- j leznijo. : KAKO SE BABIJO: ! Kot preservative pripomofiek jemlje se po 20 do 30 kapljio na sladkorju zjutraj in zvecor; otro-kom se daje pol toliko; pri zgorej imenovanih bo* leznih pa po eno zlidiko ziutraj in eno zveder in ce so bolezni trdovratne; vsake tn ure eno zlifiiko; o- : trokom se daje vselej pol toliko in detetam po 5 do 10 kapljic 2 krat na dan. Rrodajejo se v vseh glavnib. lekarnieab na svetu: za narocbe mposiljatve pa edino v lekamici CEISTOPOLETTI V GORIOI. Ena steklenica stane 30 novcev. KANALU. Podpisni naznanji, da je prevzel oljcno znano staro gostilno „k zlatemu lf:VUu. Dobra vina vsake vrste, izvrstne I jerti, hitra postre^ba in vse po ceni bode ' geslo gostilniCarju. Gostilna je prenarejena in ima tudi mnogo sob v najIepSem redu. PriporoCuje se p. n. obCinstvu Miroslav Josip Segala, gostilni&u*. Mb dm vsakovrstnih ^P naj obilnise zbirke, dobrega blaga in krasne izdelave !jgi S priiodnjim avgustomse S jjt premestimojastacunazizdela- ^ Mi uC ^ nim blagom, dozdaj v hisi ^ M Senigaglia Via Signori st. 19, ^ U| v Mso Sturli na Travniku st. !& I18 I ^ Jeronim Morpurgo S; svoji lastni liiSi Via France" inseppe bli/4i stai'c^u goriS-kega pokopaliSda sprejema vsako mizarsko in tapecirsko delo ter garantuje, da bode dobro in Priporoca ob enem svojo bogalo U trajno izvrseno. m4 Priporoca ( jj] zalogo hi^iie oprave (mobilij), tape- II cirskega blaga in zrcai po prav spo- M dobnih cenah. Nu poillofti razsodbe v. c. k. AeL zdravni-Skega svcfa o.i v. <% k. namestnistva dovoljene Marijaceljske kaplje za Lelodee izvrsten pripomocek zoper vse 2elode6ne b0l62ilt post'bno pa se ?pona§a pri netccnosti, zelodeCni slabo-sti, slabodiSeit-m dihu, ke-dar cloveka tiapeuja, mu ki-slo podjija, kedar ga grize ali vjeda, pri zelodt-Cnem kataru, zgagi ali rezalci, ce se nareja pesek ali ka§a, pri pieobihiosti slin, zlaten-ci, pri studu in metanji, glavobolu, prihajaJoSem od zelodca, Modecnem krCu, pri zaprtem zivotu, piena-sitenosti bodi z jedmi ali pijatami, pri glitah, vranCnih, jeternih ali he- morotdalnih bolestih. Vsaka steklenica stane s podukom o rabi 35 kr. Glavna zaloga za Gorico pri gospodn le- karniCarju A. pi. Giroucoli v Gorici, blizo „treb kron*. Gentralna zaloga zarazposiljanje : Apotheke zttm heiligen Schutzengel des Csirl Brady, Krem- sier. Maehreti. Izdajatelj in odgovprni urednik; F. P0D(J0MNIK. — Tiska; 8Hilarijanska tiskHma" y Gorici, Oznanilo. Javlja se s iem.