V r
rz
i.,.,,-t ci ...,,,*-n
Uugcii jtorenuui u tke United States.
and legal Holidays. 75.000 Readers.
NARODA
Lisi slovenskih delavcev y Ameriki.
POZOR, NAROČNIKI...
Naročnikom naznanjam«, da več ne poši-Ijairfo potrdil za poslano naročnino. Zadostuje potrdilo poleg naslova na listu— do katerega dne, meseca in leta je naročnina plačana.	Uprava.
TELEFON: CHelse* 3—1242
Entered u Second Cl&sa Matter September 21, 1903, at the Pott Office at New Tori; N. Y„ ander Act of Oongrtu of March 3, 1879.
TELEEON: CHelsea I—1345
No. 281. — Stev. 281.
NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 2, 1937—ČETRTEK, 2. DECEMBRA 1937
Volume XLV.—Letnik XLV
JAPONSKA VLADA BO PRIZNALA GENERALA FRANCA
Delavska predloga slednjič vendarle na vrsti
V ZAMENO ZA STORJENO DOBROTO BO FAŠISTIČNI GENERAL FRANCO FRIZNAL DRŽAVO MANČUKUO
S prijaznim Francom bo zveza proti komunizmu u- BOLJŠEVIŠKO trjena. — Branilci Nankinga »o dobili ojačenja.	^ _
Okoli mesta je bilo zgrajeno celo omrežje zako-j	C15CtJNJt
pcv. — Konec "odprtih vrat '' na Kitajskem. — Kitajski bo kmalu vojna oficijelno napovedana.
PREDSEDNIK ROOSEVELT
TOKIO, Japonska, I dec. — Kot pravi list "Ahasi", bo japonska vlada danes priznala na Španskem vlado generala Franca, v zameno pa bc general Franco jutri priznal Mančukuo.
Včeraj je kabinet sklenil, da prizna Francovo vlado na Španskem. Vnanji minister Koki Hirota bo navzoč na seji vladnega sveta, ki bo potrdil priznanje španske fašistične vlade. Nato bo Hirota poklical bivšega španskega generalnega konzula ;n bodočega poslanika fašistične Španije Francisco del Castillo in ga bo obvestil, da bo sedaj naprej Japonska poslovala s Francovo vlado kot pravo vlado na Španskem.
Drugi tajnik pri japonskem poslaništvu v Pra-
Odpokiican je bil sovjetski vojaški ataše j v Parizu, general Semenov. Bil je prijatelj maršala Tuhačevskega.
PARIZ, Francija, 1. dec. — K dolgemu seznamu sovjetskih diplomatskih zastopnikov, ki so bili zadnje čase poklicani v Moskvo z raznih diplomatskih j mest, je sedaj treba še dodati ime generala Nikolaja Seme-nova, vojaškega atašeja v Parizu.
Pred nekaj tedni je bil po klican v Moskvo njegov namestnik, v pondeljek pa je tudi Semenov odpotoval rz Pari-gi, Tejičiro Takaoka, bo imenovan za poslanika za. Nikdo na poslaništvu ne ve, v Salamanki.
Del Castillo se bo sestal z mančukuanskim podanikom v Toki ju Juančentuom in mu bo naznanil, da je general Franco priznal Mančukuo.
Japonsko Časopisje toplo pozdravlja ta medse-' šejev. Iz teoa je razvidno, da
bojna priznanja, ne da bi se spuščalo v podrobno-'* bil* zarota uproti StaU?ovl • i«	j . ,.„ , . T	| -	diktaturi posebno razširjena
sti, kake prednosti prteakuje Japonska od tega. med visokimi vojaškimi krogi. Jasno pa je, da je s tem zelo ojačena protikomuni stična fronta.
zakaj je bil odpoklican.
Odpoklic generala Semenova spravljajo v zvezo z odpoklicem drugih diplomatskih za-jstopnikov, zlasti vojaških ata
»•nffi nnr\ /i»j
Slika je bila posneta, ko je predsednik po radio pozival vse nezaposlene k registraciji
NOVO SREDSTVO POLOŽAJ NA ZAFOMOČ PORODNICAM
NANKING, Kitajska, I. decembra. — Nan-
General Semenov je bil najožji prijatelj ustreljenega maršala Mihaela N. Tuhačev-
i •	i• v	*. . l-i	skega. Skoro vsi bivši prija-
kmg se z mrzlično naglico pripravlja, da se posta- telji maršala Tuhačevskega so
vi v bran proti japonski zmagujoči armadi. Pri tem bili odstavljeni s svojih mest.
pripravljanju pa je bilo mesto priča velike raz-, Med temi Je najodličnejši ge
strelbe, ko je okoli 20 milj proti vzhodu zletelo v	ki je bji fk,laj
i	. .. . . . V...	prnateli Stalina in Tuhacev-,
zrak veliko municijsko skladisce.	skega.	(
Požar je bilo mogoče videti po vsej okolici Nan- j Ko je bil maršal Tuliačevski
kingja in razstrelbe so stresale zemljo, da SO ljudje 'ustreljen, ker je hotel sovjet-i
bežali iz svojih hiš.	'	jsk° u,nij° iz?ati Nemfiji' ^J* i
o -i .	-. _	.	prioela obsežna preiskava, eije
branilci so zaprli 0 vrat mesta. Vojaki grade |prva žrtev je postal gen. Hek-barikade iz vreč peska in z bodečo žico pri ostalih ker, kakortudi generala Mazei-
štirih vratih. Poglavitne obrambne postojanke soilin in Panukov ter polkovnika;
l-i . i r i • • v •	Smolin in Smaguin. Vsi ti čast-
bue zvezane s telefonskimi žicami.	... ,. v „ .
^ i i -i . .	i so ali v ječah, ali pa so
Umrezje strelskih jarkov se razteza	v sedmih mrtvi. Vojaški častniki so se
polkrogih na razdaljo 30 milj do Jangcea.	(zarotili, da odstranijo Stalina
Begunci Se vedno beže iz Nankinga. V mestu kot sovražnika svobode v šopa je ostalo 31 Amerikancev in 41 drugih tujcev. RusiJ1-Ameriška topničarka je zasidrana v Jangceu pred ^lankingom, da odpelje- iz mesta zadnje Ameri-kance.
S tem, da so se Kitajci odločili, da branijo Nanking, bodo mesto in okolico premenili v bojno polje in vladna poslopja, ki so bila zgrajena s stroški $30,000,000, b-odo izpostavljena ognju japonskih topov.
Nanking ima tudi velikanske zaloge dragocenih umetnin, ki jih naglo odvažajo iz mesta. Do sedaj je bilo že odpeljanih 15,000 zabojev.
ANGLIJA SE PRIPRAVLJA NA VOJNO
WASHINGTON, D. C., I. decembra. — Združene države, ki se boje, da bo Japonska zaprla "odprta vrata" Kitajske, so odredile preiskavo poročila, da so Japonci znižali carino na svoje blago v Tiencinu. Obenem pa ameriška vlada tudi polaga nekaj verjetnosti na poročilo, ki pravi, da bo Japonska v kratkem napovedala Kitajski vojno.
OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA
LONDON, Anglija, 1. dec.—1 Ministrski predsednik Neville Chamberlain je sporočil v po-slan.Mki zbornici, da je v teku reorganiziranje angleškega generalnega štaba za slučaj vojne.
Chamberlain je rekel, da se vojaški načrti stalno premi-njajo v soglasju s Spreminjajočimi se okolščinami".
Poslanci so kmalu .po Cham-berlainovi izjavi tudi izvedeli, da bodo prebivalci Londona, ako bi prišlo do kakega ostrega mednarodnega položaja, našli pod ulicami globoke hodnike in prostore, ki so vanri pod bombardiranjem iz zraka.
Vlada je tudi odobrila načrt, po katerem bodo krajevne oblasti izkopale zakope po u-Jicah.
"Sigmodal" uspava porodnico, da ne čuti po* rodnih bolečin. — Sredstvo nima nobenih zlih posledic.
NEW ORLEANS, La, L decembra. — Southern Medical Association je danes opisala novo omamljivo sredstvo, ki se posebno obnese pri ženskah, katere imajo roditi. Sredstvo se imenuje "sigmodal'
Zdravnika dr. Frederick V. Enmiert in dr. S. A. Gold-schmidt sta spravila na svet nad dvesto otrok, ne da bi pri tem občutile matere kakšno bolečino.
Ko vzbrizgajo porodnici "sigmodal", slednja zaspi. Spanec je povsem naraven ter trnja po potrebi od dveh do desetih ur. Med spanjem porodi mati otroka. In ko se prebudi ne čuti nobenih takih posledic kot naprimer po kloroformu ali etru.
Otroci, ki pridejo po uporabi tega sredstva na svet, so dosti bolj živahni kot pa po upo-raibi drugih omamnih sredstev.
— Sigmodal, — je rekel dr. Goldschmidt, — bo kmalu v splošni rabi. — V Evropi ga že uporabljajo in sicer z največjimi uspehi.
Republikanci so na več krajih fronte pričeli napadati. — Fašistični letalci bombardirajo kraje okoli Madrida.
HENDAYE, Francija, 1. decembra-— Republikanska arti-lerija in infanterija sta pričeli ofenzivo proti fašistični črti na mnogih krajih, da bi bili vstavljeni sovražnikovi zračni napadi.
Vladni topovi so obstreljeva li kraje okoli Znere na aragon-ski fronti. Po-ebno živahno so streljale tri baterije v Alcu-bierre, severovzhodno od Sa-ragosse.
Več napadov je izvedla infanterija okoli Toleda, jugoza-padno od Madrida v namenu, št raj da prebije sovražno črto. Faši- 'i pol ■ sti poročajo, da so bili ti najpa- ••• ni'.; di vstavljeni.	- t« e'
DO SOBOTE BO ZBRANO
POTREBNO ŠTEVILO PODPISOV
WASHINGTON, D. C., L decembra.—Predloga glede minimalnih plač in maksimalnega de lovnega časa bo prišla slednjič vendarle na vrsto, dasi so ji že v prejšnjem in sedanjem kongresnem zasedanju odočno nasprotovali kongresniki iz južnih držav.
""	i Položena je bila že med akte
in vse je kazalo, da bo med akti tudi ostala.
Da pride na program, je pa treba posebne prošnje, katero mora podpisati najmanj 21S kongre-nikov — torej večina.
Potrebni podpisi bodo najkasneje do sobote na razpolago.
Predloga, ki jo je senat že o-dobril, bo z malimi spremembami sprejeta tudi r poslanski zbornici.
Kot je bilo pričakovati, je naletela predloga na najhujši odpor od strani delodajalcev po južnih državah, kjer je nesramno izkoriščanje delavcev na dnevnem redu.
Južnjaki pravijo, da so po južnih državah vse drugačne razmere kakor po severnih, kaj ti tam doli so življenski stroški dosti manjši kot pa po severnih državah. Če bi hoteli svoje delavce tako plačevati kot so oziroma bodo plačani po severnih krajih, bi zapretil njihovim podjetjem neizogiben polom.
Proti sedanji predlogi je tudi Ameriška delavske federacija, češ, da premalo Zahteva.
Dne 3. decembra bodo na seji izvršilnega sveta Delavske 'edenacije izdelali nekaj do-stavkov, ki nuj bodo vključeni v predlogo.
KONEC STAVKE PRI GREYHOUND BUS K0MPANIJ1
Kompanija je šoferjem zvišala plače. — Stavka se je bila razširila po šestnajstih državah.
CLEVELAND, Ohio, 1. dec. ;— Nocoj je bila končana veli-!ka stavka šoferjev Greyhound
SPANSKEM BU' komljanije' ki se ^ bila v
(kratkem razširila po šestnajstih državah.
V	več primerili je prišlo do nasilij. Marsikdaj je priletel v bus, ki ga je vozil stavkokaz, kamen, ali so bile pa na cesto položene ovire, da ni ino<rel naprej.
Kompanija je šoferjem zvišala plače. Zanaprej bodo do- j bili četrt centa več od vsake prevožene milje. Ni pa hotela priznati bratovščine Railroad Trainmen kot edine zastopnice šoferjev.
V	sporu je posredoval zvezni po redo valeč John L. Conner, kateremu sta obe stranki hvalo ni za dosežene u;pehe.
Povišanje plač stopi v velja-< ilne 1. julija 1938.
Strajk je izbruhnil ua Zali alni dan.
; rji so zahtevali pet nta za vsako prevože-' "ti piedno • ;e šofe. . unijo, mora imeti tri
NESREČA NA LOVU
ALBANY, N. Y., 1. dec. — Conservation department države New York je naznanil, da je bilo v letošnji lovski sezoni ustreljenih '27 lovcev in 94 ofostreljenih. Ravnatelj departments Lithgow Osbornevpravi, da sp teh nesreč krivi lovci sami, ker so premalo pazljivi,.nekateri pa še niti ne znajo rav-nati s puškami.
MADRID, Španska, 1. dec. leta prakse.
Fašisitčni letalci so bombardi-!	_
rali Guadalajaro, 30 milj seve-rozapadno od Madrida ter so skušali razdejati železniško zvezo z Valencijo.
Tudi fašistični letalci napadajo kraje sredi fronte, okoli Madrida. 40 aeroplanov je bombardiralo Alealo de Hena-res, 17 milj vzhodno od Madrida.
USTANOVITEV MIKADOVE-GA GLAVNEGA STANA
NEMŠKI KREDIT ZA MAN-. ČUKUO
BERLIN, Nemčija, 1. dec. - Tvrdka Otto Wolf v Kolinu ob Reni je mančukuanski vla-ui dovolila kredita v znesku — $10,000,000 za nakup nemškega blaga. Ta kredit bo odplačevan v polletnih obrokih in b<> plačan do leta 1944.
Največ lovcev je bilo ustreljenih na k>vu na srne, namreč 13.
TOKIO, 2. nov. — V Tokiju je 'bil ustanovljen tako zvani cesarski glavni stan. Polura-dna agencija Domej komentira ta dogodek kot-usodni preobrat v zgodovini Japonske in kot ipričetek totalne vojne proti Kitajski ter splošne reorganizacije japonske državne u-prave. Cesarski glavni stan je bil ustanovljen z zakonom o mobilizaciji, ki ga je podpisal mikado in je bil takoj nato proglašen. Po tem zakonu ustanovitev cesarskega glavnega stana ni dovoljena le v primeru kakšne vojne, nego tudi v primeru splošne stiske.
Japonci so očitno zanjan računali, da bodo Kitajci kapitulirali že pod pritiskom njiho-Ivih dosedanjih vojaških uspe I hov na Kitajskem. Sedaj na-
"MRTVA" ŽENA OŽIVELA
r,ONDON, Anglija, 1 de na operacijski mizi prenehalo utripati srce žene nekega državnega uradnika, so ji zdravniki rešili življenje s tem da so ji v žile ybrizgali njeno lastno kri.
Žfcni je ob porodu nastalo notranje krvavenje in potrebna je bila operacija. Ko so ji dali omamilo, ji je srce prenehalo utripati.
Dr. C. J. Siggers, ki je star šele 30 let in dr. E. P. C. Ashman sta ji pod rebra naglo vbri zgala efedrin.
Pri krvavenju se je ženi nateklo tri pajnte krvi v trebušni votlini, vsled česar je bilo potrebno takojšnje vbrizganje sveže krvi. Nikogar pa ni bilo v bližini, ki bi bil dal svojo kri. Tako sta zdravnika v njene žile skozi ramo vbrizgala njeno lastno kri. Nato sta nadaljevala z operacijo in zdravniki sedaj upajo, da bo žena živela.
meravajo mobilizirati vse svo. je vojaške in gospodarske sile, da bi čim prej izsilili od Nankinga popolno kapitulacijo.
_____
/
: - -_________________
*GLrA8 Vino2)2"
New York, Thursday, December 2, 1937
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ32.

"Glas Naroda
Utemia).
mA rimu if
»AMI
99
Frank Sakser, Prealdent
J. Lapaha, See.
CKr, H. X*
"GLAS NABODA (Vafceaf ta
Adeortlaameat m
Uopiai brca podplat la aeetaoed a* ne prloMoJeJo. Denar m) ae blagovoli poSQ^atl po Money Order. Pri apremembi kraj« aaroCnlkor, proetao, da aa todl ptejiale MTaUMa naaoanl, da hitreje aajdeaac naatoviilka.
Soteorlptfea I early «100
	« Wwmj Daj Rxoap	it Boadaya »4 HotMaya	
fa celo leto velja	m Aaariko to	Za New York aa celo lita	«74)0
Kanado ..••»..«	••••••••••••• fo,00	Za pol lota ••••t*..ait.,i,t.ttt	«t.sc
Za pol leta.......	......*•••««. a® eo	Za InorantTo aa eeto lato ......	17.00
fe Jetrt leta.....	• •••»••••••«« ft§0	Za pol leta ....«•••••*••»«•••••	suo
**Oiaa Naroda" laitaje vaakl dao IrraaaiAt oedel] la praaniko*
"6LAS NAHODA". ti« W. 18th Street. Ne« faifc. N. T.
Telephone: CHelsea 3—1242
Piše kakor misli FRANK KERŽE
NEMČIJA BO DOBILA KOLONIJE
Vri koncu dvodnevne konference je rekel francoski mi-nisir>ki predsednik Caraille Chautemps, da morajo o nem-^Kih kolonijalnih zahtevali razpravljati tudi druge države, ne jia samo Francija iti Anglija.
Associated Press poroča, da sta angleški ministrski predsednik Neville Chamberlain in francoski vnanji minister Vvon Delbos podala izjavo, po kateri nameravata pričeti velika posvetovanja z drugimi državami za splošno poravnav«., nami/nega sveta.
Chautemps je rokel, da kolonijalni problem ni osamljeno, temveč splošno vprašanje, katero morajo rešiti tudi dru^e države.
Tekom svojega bivanja v Londonu sta imela .Chan temps in Dclbos več razgovorov s Chamberlainom in z angleškim vnanjim ministrom Edenom, kakor tudi z lordom Hali-faxom, ki je poročal o svojem razgovoru s Hitlerjem.
Chautemps in Delbo> sta po končanih konferencah izrazila svoje zadovoljstvo nad razgovori, ker so pokazali, da rite obe državi v mednarodni politiki istega mišljenja.
Angleški in francoski državniki so razpravljali v splošnem o nemških kolonijalnih zahtevah ter so slednjič sklenili, da se bodo o tem posvetovali tudi z drugimi državami.
Delbos se je prepričal, da je tudi angleški vnanji minister Kden ž hjim istega mišljenja, da je neobhodno potrebno dobiti od Hitlerja zagotovilo, da je pripravljen delovati za splošni evropski sporazum, predno je mogoče razpravljati o vrnitvi nemških kolonij.
Delbos je bil tudi pooblaščen, da obvesti Poljsko, Romunsko, Jugoslavijo in Čehoslovaško, da se Anglija in Francija zavzameta za splošni evro pski mirovni sporazum, ne pa za sjiorazum med posameznimi državami.
Francoska je tudi pridobila Anglijo na svojo stran, da obe državi natančno preišče t a Hitelrjeve zahteve glede kolonij in osrednje Evrope.
Chautemps je pri volji izročiti Nemčiji nekaj kolonij pod pogojem, da se pridruži splošnemu sporazumu glede vseh pi oblomov.
Anglija je zagotovila Franciji, da se Nemčija ne bt. poslužila orožja, da osvobodi Nemce v Čehoslovaski.
Navzlic tej zagotovitvi pa Francija nikakor ne more dovoliti, da bi se evropske države združile v druge skupine, ker bila oslabljena zveza Francije s Poljsko, Čehoslovaško, Romunsko, Jugoslavijo in Rusijo, ki tvorijo železni obroč okoli Nemčije.
Iz zanesljivih virov prihaja poročilo, da sta Chamberlain in Eden zagotovila Cliautempsu in Delbosu, da Anglija nikakor ne namerava vplivati na Čehoslovaško, da bi dovolila Nemcem v svojih mejah avtonomijo.
Kerže odgovarja.
Ni moja navada, da bi odgovarjal, ker spm prepričanja, da inui vsak človek pravico do svojih misli in tudi do proste besede. Ponovno sem pisal, da so moji članki osebni vtisi, katere dajem č i ta tel jem. Tem je pa na svobodo dano, da jih vzprejmejo, popravijo ali zavržejo — kakor se jim zdi, da je najbolj v skladu z njihovim prepričanjem.
Ni moj namen, da pišem o tem, kaj je prav ali napak na svetli, zakaj to je težavno delo, ki spada k zgodovini. Kar se danes godi po svetu, ne moremo presoditi mi, ki živimo dani«?, ali je dobro ali slabo. To bodo povedali drugi, ki pridejo za nami. Zato je vse moje pisanje tolmačenje dogodkov, ket jih vidim, slišim in čutim.
Ali pišem resnico? Kaj pa je resnica?
Republikanec: resnica je, da je republikanska stranka najboljša.
Dr m ok rat: resnica je. da je demokratična stranka naj-J boljša.
Socijalist: resnica je, da je socijalistiena stranka najboljša.
Komunist: resnica je, da je komunistična stranka najbolj
ča.
Vprašam vas zdaj: kdo izmed teh štirih laže? Nikdo.
Najvišje, kar mora imeti človek, je njegov značaj ali karakter. Ampak to ne pomeuja, da držiš zmiraj eno samo zato, ker je bilo mogoče včeraj pravo. Značaj je notranja teht ni-
ča Človeška, do katere pride
vse, kar se godi na svetu. (V jz VSega skupaj gleda ena sama
pisal svoj članek, je izšla v magaeinu The New York Times razprava: Izpremenjen Rus: posledice dvajsetih let. Članek je pisal Walter Duranty, ki živi že osem let neprestano tam kr/t zastopnik rečenega lista. The New York Times je največji list. na svetu, veleka-pitalističen 111 jako konservativen. letujejo ga milijonarji. List ima na svojem ogromnem stafu ljudi, ki so enega mišljenja, vendar pa izkušnjo vedno in povsod prikazati kolikor mogoče resnično sliko, četudi
Peter Zgaga
1'LSEMKKE ZNAMKE
ZAPRTJE, NEPREBAVA, GLAVOBOL IZGINE -
ČE PUETE TRINERJEVO ANGEL1CO!
NAJBOLJŠE ŽELODČNO ZDRAVILO ZA JESEN IN ZIMO
PRI VSOI LEKARNARJIH
se strinja s teiboj, vzemi, ee se ne strinja, pusti. Imamo na milijone različnih zakonov, a najvišji je in ostane h* eden: ta, ki je v tebi. Človek je za vsako dejanje odgovoren pred vsem samemu sebi. Če je tvoje delo in mišljenje v skladu s teboj, si — človek.
Je pa velika večina ljudi na svetu, ki nedosežejo nikdar tega, kar imenujemo značaj. Zakaj za razvoj tega je treba ne samo trdne volje, ampak velikih žrtev. In ljudje po večini se ne morejo ali nočejo ubijati za to, da bi razvili samega sebe. Mesto tega tavajo po svetu ko nepopisan papir. Pa vidijo, slišijo ali čitajo nekaj, kar jim prilično odgovarja in potem vzprejmejo tisto.
In ne samo to. • Človek je egoist. In le prepogostoma se zgodi v življenju to, da se odda ali preda tistemu, ki mu daje največ materijalnih koristi.
Pred mano leži Glas Naroda od zadnjega četrtka in na tro-tji strani dopis: Keržetu odgovarja. popisan od John Langer-
ker govori vsak po svojem res- hoicft iz Johnstowua, Pa.
ničnem prepričanju. Vsi štirje govore resnico in vendar je vsaka drugačna.
To je važno, da vemo, ker naletiš večkrat na frazo: ne piše resnice, ne pove tako, kakor je. Zdaj pride pa vprašanje: kako pa je? Kakor vidimo, slišimo in čutimo.
Kolikor je listov in knjig na
sem prebral dvakrat, trikrat, ne da bi našel v njem drugega, kakor, da se ne strinja z mojim mišljenjem o ruskih zadevali. Ampak to sem wdel že poprej in je vsekakor odveč, da se še posebej pove. Zakaj Langerholc je vrsto let član socijalistične stranke, katera je proti metodam, kot jih
fivetu, se lahko o vsakem pra- porabljajo v Rusiji. Jaz tudi.
vi, da piše resnico in da piše laž —,kakor pač vzamemo. Včasih je tako — včasih drugače. Ni ga bilo človeka, lista ali knjige na svetu, ki bi bil vselej v pravem in ga tudi ni, ki bi bil v vedno napačnem.
Če je resnica težka pri tem, kar lahlko vidimo — ker vsake oči gledajo po svoje — tedaj je najboljše, da jo pri abstraktnih pojmih sploh izpustimo. Politika; narodnost, umetnost, filozofija, psihologija in v gotovi meri vsa znanost ne pozna resnice, ne laži. ampak samo naziranja. Vsak ima pravico vzprejemati vse v celoti, kar in koli>kor dobi, lahko pa tudi prem in ja po svoje. Za-stran tega ostane umetnost še zmiraj uir;etn<fet, znanost še zmiraj znanost.
Kje pa je torej resnica! Povsod in nikjer. Vse pisanje iu
Jih ne zagovarjam, ampak samo tolmačim. Kar pride na svetu do mene, mi vse izsili vprašanje: zakaj tako? In ker imamo toliko čudnih odgovorov po kapitalističnem časopisju, želim stvari prikazati od drugi strani. Izkušam jih razumevati, ker so navsezadnje le — človeško delo. In to delo je vselej čudno, včasih nerazumljivo. Ljudje se včasih zbi-jejo in pokol jejo za prazen nič.
Jaz stojim za svojo osebo na stališču, da je vsako ubijanje zverinsko, nevredno človeka, pa naj bo že u 'b i j a 11 j e. na vasi vsled pijače, ubijanje od strani države kakor kazen, ali ubijanje v organizaciji, ki ji pravimo vojska. V bistvu je 1 snica ena: uboj je uboj, pa naj ga izvrši kdor hoče. Dokler bo človeštvo rbijalo, ne bo ne bratstva, ne pravega na-
govorenje na svetu ni drugega predka mod njim.
kakor .beleženje naših notranjih občutkov in prepričanj. Čim boljšo sliko o tem morem dati javnosti, toliko večja resnica je.
Svet je vsako minuto drugačen. So ljudje, ki vded duševnega ostaranja ne občutij, več teli izprememfb. Ti so do nekje prišli in tam obstali. Ta kim pravimo, da do zaostali, reakeijonarni. Včasih se po-vdarjali na svetu, da mora človek v gotovi starosti zajahati enega konjička in potem nadaljevati ž njim vse življenje. Imamo ta-ke ljudi in ti tvorijo stebre vseh strartk. Potrebni so radi — števila. To je tudi vse. Dogrdki na svetu gredo mimo njih. ker jih nočejo ali ne morejo videti. Ampak zastran tega svet ne stoji. Kako sem pisal ali govoril včeraj, je bilo prema temu, kar sČm
Kljub temu se godi ubijanje na debelo. Če zdaj zapi'šem jaz. zakaj se to vrši, ne pome-nja, da odobravam, ampak da navajam le vzrok.
Naj bo človek, kar hoče in naj spada kamor hoče, mora vsojedno nositi v sebi mero, kaj ie dobro in kaj ni, kaj je prav in kaj napak. To se pravi: zastran posameznih, neprijetnih in nečloveških dogodkov ne smemo vsega zmetati v en koš ir-reči: vse skupaj je za nič. Tako govore ljudje, ki so zagrizeni, fanatični — z drugo besedo: duševno bolni.
Primerjati carsko Rusijo z današnjo in sklepati, da je vtsled gotovih taktik, ki jih ne odobravamo, vse slabše, kakor je bilo! Posebno socijalist bi ne smel -zapisati tega. zakaj so-cijalizem ne more iti drugam, kakor v komunizem in narobe, vtidel, slišal, bral ali čutil v ce-j komunizem ne more voditi dnu-raj. Danes je prišla dodatna 1 gam kakor v tisti socijalizem,
misel: ohranimo to, ki(r imamo v Ameriki: velekapital in tako svobodo, da more človek človeka izkoriščati neovirano v dosego svojih namenov.
Ali je Rusija komunistična? Duranty piše: 44Vse, kar morem reči, je to. da so boljševi-ki komunisti, da je bila njihova naloga od začetka komunizem in je še komunizem . . . Resnica je, da je šla Rusija v dvajsetih letih skozi različne režime:-prvi zmagoviti dnevi so bili sko-ro anarhistični liberalizem. Potem je prdšla pod pritiskom •ivilne vojne in intervencije v skoro celotni komunizem, v katerem so celo opustili denar in plače. Nato je bil delni jki-vratok h kapitalizmu z /nano Novo Ekonomsko Politiko (Nop.) Nadalje: začetna doba industrijalizacije, prvi petletni načrt, ki obsega podeželno socializacijo in kolektivno kmetško gibanje. Nadalje: druiga petletka, ki je ustanovila državni socijalizem na trdni in kakor izgleda, trajni podlagi."
Med vsemi temi izprememba-ini je tekla ena sama nit končnega namena. Revolucija se \*rši, kakor je rekel Lenin: "tri korake naprej in dva nazaj." Lahko gre tudi sem in t je, a vedno proti gotovemu cilju.
Revolucija je dobesedno postavila Rusijo na glavo, otresla je stoletja staro zabitost, nnčila vse, kar je bilo starinskega in stresla ljudi, kakor slamo v vetru. Polovico ali dve tretjini ljudstva, ki ni bilo nikdar dvajset milj iz svojega •sela, je bilo kar naenkrat razkropljeno po vsi deželi. Bilo je, kakor da bi bil ves narod
vrgel kal^or rudo v peč, jo razgrt 1 v belo-žarečo snov, jo ohladil in potem toliko! z dvajsetimi velikanskimi kladivi — dvajset let vlade. Bilo je sicer boleče, a dalekosežno in uspešno.
Od sil. ki "spreminjajo življenje in bodočnost nosairezni-ka ali narodov. nI nobena tako velika, kakor izpremenba sama. Prememba prostosti, prememba misli, prememba življenja, prememba od znanega v m znano, od starega v novo."
Pi-še nadalje, kako je vse iz-premenjeno. Poljedelska dežela se je premenila v kratkem času v moderno indnstrijalno in to z ljudmi, ki niso ničesar znali, ki so bili zabiti in zaostali, da je bila groza.
Langnhole ne verjame, da je bilo ljudstvo zaostalo. Ne samo to — anipaik še veliko več. Ljudstvo ni imelo niti želja, da bi se izboljšalo ali napredovalo. To je vedel ves svet. Ko so boljševiki započeli s pivo petletnico, so kapitalistični listi kar prerokovali, da bo vse skupaj fiasko.
Zakaj Rus je bil trd, zaostal, zabit in bi'ez vsakega hrepenenja po boljšem in lepšem. Svet je samo čakal "prijetne" novice, kdaj bo zagrmelo in da-lekosežna petletka bo kup razvalin.
Ampak za uspešno prvo petletko se završuje druga, zakaj zgodilo se je talko, kakor je rekel tisti rojak pred desetimi leti, ko smo govorili o Rusiji:
"Pravijo, da se Rusi ne bodo
Vsaka država ima svoj poštni sistem, ki je sestavni del svetovnega poštnega sistema.
Podlago današnji pošti ji* dal pred par stoletji Nemet T h u r n - Taxis, in pisemske znamke iz njegove dobe so na jvečja dragocenost.
Ko dobiš pismo ali razgled liico, najprej na znamko }>ogl(--laš. Po nji uganeš, odkod je pismo, in ee znamka ni navadna, obrne nase tvojo pozornost.
Ali »i si že kdaj podrobneje ogledal zbirko, ki jo je nedavno izdala ameriška pošta ■ Na znamkah (precej velikih) so naj kras ne jši prizori iz ameriških narodnih parkov.
Pred nekaj leti je bila na -i-meriški znamki reprodukcija, enega največjih slikarskih r. niotvorov—Whistler jeva "Mati".
Ameriška -pisma gredo po vsem »vetu. In ko je enkrat pismo preeitano, je v največ >ln-
Znaiiike, posebno današnje.! čajih posvečena znamki velika »o skoro vselej umetniško delo. pozornost.
Komurkoli pišete, se bo za znamko zanimal. Posebno mladina. Pa tudi drugi.
Pismonoša, ki je vsak dan trikrat v našem uredništvu, zbira znamke. Pravi, da za svoje otroke. Prva leta je bil kar volčji na vsako pošiljkp iz Jugoslavije.
— Dajte meni znamke, namesto, da bi jih stran vrgli. Nekaj posebnega so. Iz Jugoslavije so redke.
Takrat so predstavljale kralja Aleksandra. Aleksander v rdeči, zeleni; vijoličasti barvi.
Po smrti Aleksandra je prišel na vrsto njegov sin Peter. Na vsaki jugoslovanski znam-
vsakega drugega, kamor ^a deneš. I kako, da se ne bi Ru-navadili tega? Še medveda se nauči plesat. pa se ne bo človeka delat."
Zaostalost inskega ljudstva je bila skoro nepojmljiva. Navsezadnje se ne bomo temu čudili, če vemo, da niti sto let ni od tega, ko so bili še napol sužnji. Sicer se jih ni prodajalo posamezno na trgu. — kdo šibo s tem badral — ampak oddajali so jiir po več skupaj. 1 astnik je kupil vse, kar je bilo na zemlji, s človekom vred.
Človek sploh ni mogel nikamor . —
ker je bil zakonito priklenjen kl Je Wova podoba. Pa prav
ii	•	« *	>	...	nn i'.«n I? • Ll/\/l aL.. V« U l/<y.! _ _ 1 .
h kraju, kjer se je rodil
A zaostalost sama bi ne bila št tolik udarec. Slabše je, kadar vzprejema človek svojo u-sodo in jo prenaša od roda ka-
na vsaki. Podoba v rdeči, zeleni, vijoličasti in še v kakšni drugi barvi.
Na vsakem pismu, na vsaki karti, ki dospe iz Jugoslavij«
kor berač svojo malho, ne da!.ie v gornjem desnem koncu pco bi se zavedal svojega človeške- doba mladega simpatičnega
ga dostojanstva, ne da bi čutil željo po napredku.
"Še pred petindvajsetimi leti," piše Duranty,	celo iz^bražemejši sloji govorili s sramoto na obrazu o svoji deželi ter kazali njeno zaostalost in ignoranco z besedami: "Mi smo teman narod . . . Nobene luči ni v srcu Rusije . . Danes se je tako ponižnost in zaničevanje premen ilo v ponos. Od revolucije sem so delali na
fanta.
Toda pismonoša se je te po dobe naveličal. — Ali nimate nobenih drugih znamk iz Jugoslavije ! i— nas včasi vpraša.
— Nak, to je vse, — mu odgovarjamo. In gre in si svoje misli.
V pogledu znamk je Anglija najbolj konservativna.
Dokler je vladala Angliji Viktorija, je bila na njenih znamkah njena slika. Ko so ji via
vse mogoče naeme: časopisje, <lali Edvardi fhl].jK • vgn_ radio javni govori, gledalca.jko pismo in ^ SUjkr literatura, slikarstvo k,parst-,krasila Edvai,|ova oziroiJna vo - vse je pomagalo, da so| hirjevn sIika prebudili narod.	I m ■ - , ,,	.,
Resnica je tudi to, ,1« d»-| J 'tV"" ' es osemdeset odstotkov n	. T", ^ """
1 <1 Ml/iTh L't'Ofll I II Ua Ani
TI(*S vM-iuur^ri uumuuvux im-ir-	. T . , ,
roda nad dvanajstim letom či-h1™01" *ve [n ^°nistom J4-tat in pisat. Vse to je neizmer-:treb^ ^oma vbgati v gla-no razširilo obzorje ruskih i™' da Je v LoikI»uu *lava, ki .mas. ki so pokazale veliko željo. da raziščejo vse, kar je novega in neznanega.
Kadar radio sporoči kako novico, čaka navadno celo seloi z veliko nestrpnostjo prvega j huie zase nobene reklame. Ta časopisa, da izvedo še nadaljne!ko velik «la se bo kmalu za-podrobnosti.	'	rušiti.
Zanimivo je to. da večina! tukaj je bil dolg uvod v
j jim vlada, pa če jim vlada ali ne.
Zato so angleške znamke o-notne v svoji obliki in izrazu. Angleški imperij ne potre-
drugačnega. Ali bom zdaj na ljubo temu, kar je bilo včeraj, rekel: obetanem pri svojem, pa če je prav ali ne T
mogli privaditi tovarne in in-
luč, ki ti pokaže nekaj drugega, j ki ga zastopa Laogerholc in |dustrne, da se ne bodo nikdar
njegova stranka. Rusija je,naučili. Tega jaz ne zastopim, danes v velikem razvoju, ki ne Mi nismo nič vedeli o fabriki, bo končan še desetletja. j ko smo prišli v to deželo. Da-Teden kasneje, ko sera jaz nes pa en naš človek poseka
vseh Rusov verjame, da so dosegli svobodo, ki je večja, kakor kje drugje na svetu. Spominjam se dogodka, ko je neka Rusinja nazdravila Amerikan-ki pri neki pojedini rekoč: "da pride trsti dan, ko bo a-merLška ženska dočakala tisto lobodo, kakor je naša."
Seveda, je svoboda relativna in Rusi si ne predstavljajo, da pomenja svobodo govora, časopisja ali politične akcije, pač pa emancipacijo orl starinskih načinov in navad, ki so ovirale in preprečevale človeško misel
i in delo."
j Kdor hoče Rusijo pravilno videti in ocenjevati, ne sme vzeti merila, kaikor ga imafno y Ameriki, koder prakticiramo že poldrugo stoletje s takozva-no demokracijo. Svoboda pomenja hojo na piano — dolgo in težavno brez potov in smeri. Zakaj če je kdo v sredi velikanskega gozda, kakor je bila Rlusija, ne more biti z enim samim korakom v sredi velikanske planjave z razgledom na vse strani.
Vse to je treba vedeti in dobro pomisliti, predno se človek odloči, da zagrabi za plotom pest blata in ga trešči na vse tiste, ki delajo 111 na tisto, kar so dosegli.
mojo kratko sugestijo, o kateri vem, da je "merodajni'" jugoslovanski krogi ne bodo vpo-števali:
Naš človek, pa tudi tujoro-dec, bi rad videl na jugoslovanski znamki kaj lepega, kaj značilnega iz Jugoslavije.
Saj nihče ne pravi, da kraJj Peter, ni čeden fant. Toda pogled nanj utruja.
Vsake, še tako lepe pesmi se človek naveliča, istotako tudi slike, če jo ima nenelioma pred očmi.
Ali bi ne bile na jugoslovanskih znamkah primerne slike Bleda, Plitvičkih jezer, dalmatinskih letovišč, divje lepote Bosne in Hercegovine in črnogorske sentimentalnosti 1
•Kraljeva slika naj bo na "štenipeljnih", s katerimi mora biti opremljena vsaka količkaj uradna listina, in naj opozarja jugoslovanske podanike ne državljansko dolžnost.
Pisma, ki so poslana v inozemstvo, naj pa nosijo pod postnim pečatom sliko naravnih jugoslovanskih krasot.
To bi bilo izborno reklamno sredstvo za tujski promet, ki se ga nobena dežela na svetu na brani.
^ U } O
"0L18 V in O HI"

New York, Thursday, December 2, 1937
THE LARGEST SLOVENE DAILY Jtf U33.
_ . t i
.Vesele in žalostne vesti iz slovenskih! naselbin
Slov&ncL v JianadL
NARAVNO BOGATSTVO KANADE IN NASI V ONTARIJU
Piše Valentin F. Ručigaj iz Oshawe, Ontario
Kanada se ponaša, <la ima.ni tok ji producirajo večinoma
več morskih zalivov, jezer, potokov in rek kot katerakoli dežela na svetu.	»
Veliko njenega obrežja ob Atlantiku in Pacifiku je zamrznjenega od 4 do 6 mesecev v letu.
V	provinci Manitobi so leta 1932 dokončali veliko pristanišče za prevažanje žita iz Arktika v Azijo. To veliko pristanišče leži povsem na severu, nad tisoč milj severno iz Wiii-nipega in parniki prihajajo v to luko samo 4 mesece v letu.
V	Churchillu je zadnja železniška postaja ker ta železnica služi samo za odvažanje žita iz Kanade.
Kanada je zelo bogata na rudah in naravnih krasotah. Največ turistov prihaja sem iz A-merike, Anglije, Francije in Nemčije.
Ijetos v avgustu mesecu je privozilo nekaj nad 1 milijon ameriških avtomobilistov v Kanado. Ta mesec je dosegel najvišji rekord turistov v zgodovini Kanade.
Letos so tudi začeli »rraditi najbolj moderno cesto iz Niagara Falls v Hamilton, Toronto in Montreal. Ko bo ta ce?ta dokončana, bo sigurno vedno več turistov iz U. S. A. v Kanadi, ker se tu radi kratkočasijo z ribolovom. Trije slovenski farmarji iz okolice Beams-ville so prodali zemljo za gradnjo te velike cešte vladi, oziroma so jo morali prodati. Ta nova cesta bo četverotirna z bulvardom v sredi, in to bo preprečilo več nesreč, kaiti po eni strani gredo avtomobili gori, po drugi pa samo dolij in v sredi je bulvard, zasajen s travo in drevjem. Ta p«t je že danes dovršena popolnoma med Toronto in Hamiltonom, in kar je vse nekaj drugega voziti po novi poti, nego po stari
Zato rojaki s severa, kadar jo boste zopet mahnili v našo farmarsko naselbino, da si vzamete že zdaj novo pot ali cesto.
V	Torontu, takoj ko zapustite Sunnyside, je nova luč in tam se zavije na desno.
V	glavnem je Kanada agri-kulturna dežela. Prideluje veliko žita, ima zelo razvito živinorejo in poseduje ogromne gozdove, ki zalagajo s papirjem mnogo časopisov tudi v Združenih država^.
Dalje slovi Kanada zaradi svojih rudnin — zlata, srebra, nikla, svinca, bakra, železa, cinka, olja, premoga, plina itd.
Vzrok, da se je industrialno razvijala tako počasi, je njena klima, ki onemogoča gosto ob-Ijudenost, in pa razdalje.
Važen vir dohodkov kanadskega prebivalstva je tudi ribolov, kajti nobena druga dežela na svetu nima za ribolov toliko ugodnih voda, kakor Kanada. Slovenci se z ribolovom ne pečajo, kajti ta industrija je najbolj razvita v provinci Novi Škotiji.
V	industriji je Kanada v prednjih vrstah avtomobilov
V	Oshawi, kjer sem jaz zaporen pri General Motors Co. je lansko sezono bilo samo v tej tovarni izdelanih nad 60 ti-soč avtomobilov. Največ avtomobilskih tovarn pa je v Wind-sorjo, kjer je tudi prilično Slovencev zaposlenih tam.
V	Oshawi smo pa samo trije Slovenci do danes. Tudi v industriji aluminija je ta dežela jako dobro razvita, tako tudi v papirju in kavčuku. Ima o-
elektrarne in električ-
vodne sile.
Elektrika je v Kanadi jako poceni. V vseh večjih mestih je cena za razsvetljavo 3 c< nte ki-
V. F. RUČIGAJ
lowatna ura, a za druge potrebščine pride cena samo na en cent za k i Iowa t no uro in še nižje.
Rojaki v Sloveniji smo culi, da je v Kanadi veliki) zlate rude, ogromno rodovitne zemlje, ki se je dobi od vlade zastonj, in da so plače v rudnikih in tovarnah v primeri z mezdami v evropskih deželah zelo visoke. Vse to nas je privleklo v Kanado.
S temi besedami sem v uvodu na kratko opisal zgodovino in geografijo Kanade, a za naprej pa pričneni s posameznimi kanadskimi provincami in kje je največ naših rojakov zaposlenih.
Ker živim v provinci Ontariju, jo tudi prvo opišem in v Ontariju je največ Slovencev, ker je tudi najbolj obljudena provinca.
jaka. Sicer pa tako društvo mora prej ali slej pripasti.
Dalje so si tudi rojaki v Sudbury ustanovili letos novo dru štvo S. N. P. J. in dali so mu ime "Slovenski Triglav" z št. 752. To društvo ima priliko, da se razvije lahko v eno veliko društvo, kajti to je podpor na organizacija, ki deluje v svobodomiselnem duhu, in v takem društvu je prostor za vsakega.
Tudi nekako čitalnico so si rojaki ustanovili in so si naročili večje število slovenskih knjig.
Pri kompaniji pa je tudi precej naših rojakov letos izgubilo delo zaradi unjjskega gibanja in pa radi komunizma.
Slovenci imajo nekega žalostnega možaka pri tej družbi, ki jim daje pojasnila o na-stm narodu. Ko pa se bo enkrat naš narod zdramil iz spanja, in pošteno obračunal s takimi ljudmi, ki ne mislijo za dva dni naprej v življenje, potem pride boljši red in zadovoljstvo med rudarje ter lahko pridejo do boljše bodočnosti, oziroma do take unije, ki bi znala organizirati vse rudarje po celem Ontariju.
Zaenkrat pa še jako slabo izgleda, kajti slovenski narod v Kanadi slabo napreduje v unij-skem gibanju. Seveda zato imajo Slovenci prednost v rudnikih, ker dobro garajo in so zvesti svojim boksom.
Zlatih rudnikov je v Ontariju lopo število in v teh rudnikih je Slovencev največ zaposlenih.
V Kirkland Lake in Tim
DRAMSKA PRIREDITEV V MILWAUKEE
Pri nas v Milwaukee so prireditve z igrami zadnje čase bolj redke. Kadar so in kdor jih že prireja, pa najdejo hvaležni oilziv od občinstva. Letošnjo spomlad je tukajšnje društvo "Lilija" po več letih zopet erJkrat spravilo na oder najnovejšo veseloigro "Micki je truba moža", katera uživa v starem kraju tak sloves, da jo morajo povsod ponavljati, ne le samo enkrat ampak po nekaterih podeželskih odrih celo petkrat in več. Izšla je v Cirkovcih, in nje avtor je Vinko Korže. Širi se po vseh odrih Slovenije kot požar.
Tudi v Milwaukee je prva uprizoritev doživela tak uspeh in se je toliko govorilo o nji. da jo bo "Lilija" ponovila na svoji prireditvi v nedeljo, 5. decembra, v South Side Turn dvorani. Ponovitev kakšne tako velike igre v tako kratkem razdobju je v Milwaukee tudi redkost.
Kolikor vemo, so to igro v Chicagu letos 31. oktobra tudi z velikim uspehom vprizorili, po drugih naselbinah v Ame-
Železniška postaja v Winnipegu, Man., ki se je spominja pretežna večina kanadskih rojakov. Skoro vsak je dospel na to po-tajo, odkoder smo se razšli na razne farme . .
Ontario meri 407,262 kvadratnih milj, površine in šteje skoraj 3 milijone in pol prebivalcev. To je približno ena tretjina celokupnega prebivalstva v Kanadi. Ontarijo je najbogatejši provinca zlata in nikelna.
V	Sudbury in okolici ima International Nickel Co. več rudnikov nikla v obratu.
Kanadski nikel danes slovi po celem svetu, ker 80 odstotkov kanadskega nikla zalaga vse municijske tovarne v Evropi in Aziji. Ako Kanada ustavi pošiljanje nikla evropskim municijskim tovarnam, tedaj bi te tovarne proizvajale jako malo municije, in tudi masnega klanja ne bi bilo toliko. Vse pa kaže, da ga bo še več.
Samo Japonska kupi vsako leto za kalkih 18 milijonov dolarjev raznih rudnin, ki jih rabi za municijo in vse to se izvaža iz te province.
V	rudnikih v Sudbury in Creightomi je približno 100 na. ših rojakov zaposlenih.
V tej okolici so se naši rojaki zaceli malo bolj gibati. Ker ima International , Nickel Co. vsake vrste špijone za različne narode, v svrho unijskega gibanja, so si Slovenci v Sudbury ustanovili nekaljo izdajalsko društvo, ki ne bo nikdar nobene koristi za kakega ro-
nnnsu je največja masa slovenskega naroda. Zlatih rudnikov je največ v.tej okolici in ti rudniki stanovitno obratujejo in plače so primerne.
Ker sem dospel do zlatih rudnikov, me zelo mika žilca, da najprej malo opišem "Slovensko zlato majno" na severu.
Zanimivo je za naš narod v Kanadi, da imajo tudi Slovenci nekakšno "zato majno" oziroma prospekt. O tej majni se zadnje čase jako veliko govo ri, ni celo čuje, da kdor založi denar za delnice, da bo kmalu bogat. Ta prospekt imajo v rokah neki Stanič Bavdek in Karaš, ki tudi zelo pridno prodajajo delnice in veliko obljub, ljajo za malo vsoto denarja. Ta majna bo začela obratovati "pozneje", ko bo dovolj denarja nabranega za mašinerijo in druge potrebne stvari.
Kdaj pride ta čas, je velJko vprašanje. Mogoče bo kaj takega kakor je bilo pred leti v U. S. A. z Adria Motor Co., ki še danes ne obratuje. Ljudje so založili dosti denarja v to, a Adrije še danes ni. Založiti denar v taka podjetja je veliko riskiranje, in kdor ne riskira, tudi ne izgubi.
Na tak način so rojaki tudi po Kanadi rrsikirali denar v "Basarcikovo gumijasto bar-
ko", katera še danes ni narejena, ampak Basarčik se je smehljal, ker je imel dosti denarja v žepu.
Barko naj pa potem drugi delajo.
(Dalje prihodnjič.)
MIKLAVŽEV VEČER V TOBONTU.
V soboto zvečer 1. decembra bo prišel Miklavž v Toronto in se bo ustavil na 368 Bath-urst Streetu pri našem rojaku Muhiču. Naše društvo v Toronto je naročilo Miklavžu, da prinese darila za vse člane v mladinskem oddelku toront-sikega društva.
To bo prva skupna zabava za otroke, in starši so naprošeni, naj jih pripeljejo k Muhiču vsaj do 8. ure zvečer.
Kakor hitro Miklavž odide, sledi domača zabava za vse naše rojake in rojakinje iz To-ronta, namreč kdor se le hoče j udeležiti. Za obilno ndeležbo, se priporoča rojak Muhič.
To zabavo smo priredili zato da se zopet rojaiki iz Toronta zberemo v večji družin in se po naišern starem običaju veselo zabavamo.
Vso postrežbo vam bo nudil rojak Muhič. Torej na svidenje v soboto zvečer 11. decembra. Vpoštevajte, da ta zabava ni prirejena s strani našega društva, ampak za vsakega rojaka in rojakinjo, če se hoče udeležiti. Vrata bodo odprta vsem brez izjeme.
V. F. Ručigaj
riki pa najbrž še ne. Vzrok, da ta igra še ne rajža po ameriških slovenskih odrih, kakor zasluži, je, ker je še vse premalo razglašena. Tisti, ki se ukvarjajo po raznih naselbinah z igrami, še ne vedo, da je ravno v tej igri tisto, kar neprisiljeno, po domače vedri in zabava povprečnega človeka. Je polna zdravega humorja in povzroča vseskozi salve smeha. Priporočljiva in primerna je za povsod in vsem, ki se bavijo z dramatiko in je dobra za vsak čas in napravila bo ugoden vtis. Povsod, kjer jo bodo ko-iličkaj dobro igrali, bo našla hvaležnost in zadovoljnost pri posetnikih.
Rojake in rojakinje iz drugih naselbin, ki se hočejo prepričati o resničnosti te trditve, prav prijazno vabimo, da pridejo pogledat to igro v Milwaukee, v nedeljo 5. decemibra v South Side Turn dvorano. — Igrala se bo zvečer ob 7.30.
Med milwauiskimi Slovenci vlada veliko zanimanje za to druge vprizoritev in zgleda, da bo dvorana zopet napolnjena kot v prvič. Pravzaprav bo igra "Micki je treba moža," dober nameček k popoldanskemu programu, ki ga bodo izvajali otroci v slovenskem in angleškem jeziku. Trajala bo okoli dve uri in bo v njej nastopilo do 30 otrok v starosti do 16 let. Igrana bo tudi igra v angleškem jeziku ".Theh Wrong Baby," in izvajan bo pravcati pevski koncert s slovenskimi pesmimi in drugimi točkami.
Prepričani smo, da ne bo nikomur žal, kdor bo prišel v nedeljo 5. decembra v South Side Turn dvorano. Seveda, kdor hoče videti vse, od prvega do zadnjega konca, bo moral biti v dvorani popoldne pred 3. uro in zvečer pred 7.30, ker trsti ki to stvar pripravljajo, pravijo, da je točnost najlepša čednost in se je bodo tudi strogo držali.
Pozdrav vsem čitateljem tega lista,
Frank Peritz, naročnik.
KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE ZA LETO 1938 $J 35		
		4 knjige
-	in sicer — STRTE PERUTI (Ivan PorirŽaj) Povesi S I N (Ivan Potrči.....IV* est ENAINTRIDESET IN EDEN (O. S<-st • — Knjiga o vojnem vjetništvn. KOLEDAR ZA LETO 1038	
"GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York. N. Y.
SLOVENSKA POROKA V NEW YORKU
ZA KULTURNI VRT.
SMRTNA KOSA NA ZAPADU.
V Hudson, Wyo., je umrl Frank Rolich dne 14. novemlb-ra v državni bolnišnici. Njegovo tiiuplo je bilo prepeljano v Hudson k njegovi družini. Pogreb je bil 19. novembra na domačem mestnem pokopališču po katoliškem obredu.
Pokojni Frank je prišel pred 35 leti v Zdsužene države. V Hudsonu je živel 27 let. Ob smrti je bil star 55 let. Zapušča ženo in troje majhnih otrok: Franklina, Alfreda ter hčerko Lillian.
Nekje v državi Pennsvlva-niji ima brata Mihaela, v Con-nemaugh, Pa., pa 6 nečakov in 2 nečakinje. Rojen je bil v Gornjem Zemenu pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Bil je star naročnik Glasa Naroda.
S spoštovanjem,
Poročevalec.
ADVERTISE in ' GLAS NARODA'

.-v-■■■ -Jk Jk . ■ '' -.J i ^J&Lsl
Nekaj časa sem dal uredniku mir, danes naj bo kratek dopis, da vedo Čitatelji. da gre v Cle-velandu vse v lepem redu na prej. Prireditev na koše in to tudi prvovrstne, kakor v beli Ljubljani, in še bolj! Med številnimi drugimi prireditvami in bazarji za cerkve, društva in klube, imamo tudi takoime-novane "Kulturne večere", ki so namenjeni v prid Kulturnega vrta. Take prireditve so se vršile dosedaj v treh narodnih domovih, bodo pa še v ostalih domovih in tudi izven naselbine.
V soboto dne 11. decembra se bo vršila taka prireditev v Slov. Nar. Domu v Girard, O. Direktorij je dal dvorano v ta namen zastonj. Od/bor Kulturnega vrta bo za ta večer tudi preskrbel obilo zabave. Polovica programa bo v zanimivih ■slikah iz stare domovine in tudi Amerike, polovico programa 'pa bodo tvorile pevske točke.
Girardčani bodo imeli lep večer v soboto 11. decembra. Odbor Vrta vabi k veliki udeležbi. Vsi dohodki, za Vrt na tej prireditvi bo šteti v kredit Slovencem v Girar^-u in bodo seveda vknjiženi v spominsko knjigo, ki bo izšla o priliki u-radne otvoritve Vrta spomladi.
A. G., predsednik.
P. S. V nedeljo 12. decemibra se bo pa vršila sliČna kulturna prire/ditev za Kulturni vrt v Slov. Domu na East 80th St. v takozvanem Newburgu v iClevelandu. Za Barberton in Lorain bo naznanjeno pozneje.
Na Zahvalni dan sta se poročila v slovenski cerkvi na Osmi cesti v'New Yorku Miss Frances Verbič in Mr. Peter Lacijan. Nevesta, ena najlepših slovenskih deklet v New Yorku, je hči Mr. Adolf a Ver-biča, kateri se je pred sedemnajstimi leti preselil iz Wauke-gana, 111., v New York. Ženiu je sin pokojnega Petra Lacija-na. Rodil se je v New Yorku in je preživel zadnja leta na farmi svoje matere v Fly Creeku, Y.
Poročne obrede v Slovenski cerkvi je opravil Rev. Edward Gabrenja. Družici sta bili ženino va sestra Mrs. Pauline Se-lan in nevestina sestra Miss Ana Verbič. Priči pa Mr. John Žakelj in Mr. Selan. Pred oltarjem je izročil nevesto ženinu njen oče Mr. Adolf Verbič. Cerkev je bila polna gledalcev, pa tudi pred cerkvijo zbrana možica je pričala, da imata no voporočenca in stariši novopo-ročencev dosti prijateljev.
Vesela svatba, ki jo je aranžirala Mrs. Ana Verbič, se je vršila v prostorih Mr. Rudolfa Škrajnarja v Ridgewoodu. Mr. in Mrs. Skrajnar sta dokazala, da sta kos tudi večjim nalogam kot jih pa zahteva navadna gostilniška ob rt. Jedi so bile brez-primerno dobre, postrežba točna, izbrana pijača je pa dosti pripomogla k že itak veselemu razpoloženju.
Za pročelno mizo sta sedela ženin in nevesta, družici, tovariši in najbližje sorodstvo.
Mrs. in Mr. Verbič sta pa hodila od gosta do gosta, s pa-znim očesom motrila, da ja ni nikomur ničesar manjkalo ter sta z obraza brala želje vsakemu povabljencu. In izpolnila sta mu jih prej, predno jih je mogel izreči.
Ob osmih zvečer je prišel na ženitovanje tudi gospod župnik Edward Gabrenja, ki je v iz branili besedah—najprej v slovenščini, nato pa v angleščini želel novo poročencema vso srečo.
Mrs. in Mr. Verbič sta sprva nameravala prirediti novopo-ročencema poročno slavje v najožjem družinskem krogu, ko sta pa začela ugibati, koga naj povabita, bi se kmalu seznam razširil na sto ali še več oseb.
Navzoči smo bili le ožji znanci in prijatelji, in nas je bilo nad petdeset. Lepa družba, da si lepše ni mogoče misliti. Iz 250 milj oddaljenega Little Fallsa je dospela znana Masle-tova družina, katero druži z Verbičevimi že več let iskreno prijateljstvo. In Mrs. Jenny Furlan, -ošolka Mr. Verbiča, se je pripeljala ž njimi. Masleto-va hčerka Dorothy in njena se-strična Emma sta bili topot prvič v New Yorku, in vem, da sta bili zadovoljni.
Zal, da ni mogla priti ženi-nova mati, Mrs. Pavla Lacijan.
Škoda. Vsem navzočim je bilo žal, posebno pa ženinu.
Harmoniko je raztezal Joe Žigon in je s strokovnjaškimi ; prsti spravil iz nje vse, kar je premogla: polke, valčke in a-meriške komade, ki so posebno ugajali navzoči mladini.
Od ženinovih sorodnikov je i bil navzoč samo njegov stric, znani slovenski tovarnar Mr. Charles Lecijan, toliko več je bilo pa njegovih prijateljev. Ženin in nevesta, Mrs. Verbič in nevestin oče se iskreno za hvaljujejo vsem, ki so količkaj pripomogli, k sijaju svatbe. Posebno hvalo izrekajo oddaljenim gostom ter rojakoma Franku Šmetu in Antonu Raku, ki sta dala avtomobile na razpolago. Iz srca se zahvaljujejo tudi pevcem in pevkam 4 Bleda", ki so ob snemanju venca tako iskreno zapeli mladi nevesti, ter izbornemu tenoristu Mr. Charlesu Guardia, ki je s svojim krasnim tenorskim glasom dal zabavi poseben poudarek.
Veselje je trajalo do poznega jutra ter se je zaključilo s " po vštertancom
To je bila ena najlepših svatb v slovenski naselbini, ki bo ostala vsem udeležencem v trajnem spominu. Veliko sreče, ženin in nevesta J
Poročevalec.
OPERA V NEW YORK HIPPODROME
New York Hippodrome Opera Company vprizarja opere skoro vsak dan v Hippodrome na 43rd St. in 6th Ave., po ljudskih cenah od 50c do $1.
Prihodnje predstave bodo:
Rigoletto 4. dec.
Carmen I 1. dec.
Naročniki!
Pazite na ŠTEVILKE poleg naslova, ki pomenijo: prva mesec, draga dan in t ret i« pa leto, kdaj vam naročnina poteče. Napriroer: —
11.30.37
TO POMENI, da vam je naročnina potekla Nov. 30. 1 937
Pošljite pravočasno, da nam prihranite nepotrebno delo po&ljanja opominov.
GLAS NARODA, 216 W. 18 St., New York
LA8 Vdnvvi"
■ »a «»u
New York,
liiiiiiiiiiiimiiiiiiiii^
Thflrfday
»JJecember 2, 1937
TEE LARGEST 'SLOVENE DAILY IN VAX.
poučne knjige razne p o v e s ti in romani pesmi in poezue
iiiiBraiiiiiiiiii

KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 west 18th street new york, n. y.
ZEMLJEVIDI MOLITVENIKI ' z igre ; k

.......................nniiiia;^^^
ROMANI-SPISI-POVESTI
mmm*m> *uš • : a-z. + iwtmmm
ANDREJ TERXOVC, (antor), reliefna Icarika-
1=
1
2
tura ix minulosti
tin dnevnik. 1S4 strani. Ona
Loiza Pesjakera. —
Poteg Pavline Pajkov« J« Luiza Pesjakora takorektit edina iraška, ki se Je kuncem prej-injega stoletja udejstvovala t slovenski knji-Sevnoatf. Njeni spisi razodevajo čutečo ten-•ko dota.
NOČI. MALI JUNAK, F. M. De-■UjevikL 142 strani. Cena_____________
Kratke pore*! ix flvljenjepls pisatelja. To ao prva knjiievna drla alavcega ruafcrsa romanopisca.
DEKLE ELIZA, strani. Cen
Ceecenrt. 112
Cuneonrtura dela no polna floes Id zanimivosti. slasti t risanju značajev, čijih nekateri so mojstrsko |Nwlanl in ima človk med branjem vtis, da posamezne osebe sedijo era j njega In kramljajo I njim.
DON KIHOT
■I Migod Cervantes. 158 str.
Cena
.75
To je klasično delo slavnega Španskega pisatelja. To je satira na vlteitvo, ki Je Se vedno botelo obraniti svoj ponoa In veličino, pa se ni zavedalo, da te umira. "Ikm Elliot" spada med mojstrovine svetovna literature.
DVE S1JKL spisal Ksavcr Meike.
113 stranL Cena
I)re ttrid enega naših najboljših pisateljev
vsebuje ta knjiga. "Njiva" In "Starka". <Mie sta nmfcterno lavrieni. kot jib more ta vrfiUi edlnole naft neino-čutečl Meško.
filozoyska zgodba, 182 ftranL Cena___
spisal Alojzij Jlraaek.
Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu bo odprl povsem nov svet, poln nealutenlh dogodkov.
GLAD. Spisal Knut Hansun. 240 strani. Cena Jt
Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanlmlv ln odkriva Mnto nove strani človeškega ii-ljenja.
GOSPODARICA SVETA. (Kari Figdon) ...... U
GOZDOV NIK. spisal Kari Mar. Dva zvezka. 208 in 136 stranL Cena ----------------------------- .75
Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čitateljem. Marsikdo se siraminja njegovih romanov "V padlSahovi senci", "Vlnetov", "2utH itd. Dejanje "Goidovnlka" se vr?' na nekoč divjem ameriškem Za padu.
gompači in komuksaki
Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......45
KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jule« Verne. 85 stranL Cena_____________ .45
Menda ni bilo pisatelja na svetu, U bi imel tako ti v o domišljijo kot jo je imel Francos Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi ao se vresničile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero itd.
KMEČKI FUNT, spisal Aug. Senon	.....TJ
Zgodovina nafega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graSčakl. — "Zs««nji kmečki punt" Je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen man bo sleherni m užitkom prečita«.
LA BO HEME. Spisa; H. Murger. 4<Ki str. Cena.. JI
Knjiga opisuje 21 vi jen je umetnikov t Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga t« svetovno zoauo de«,.
LISTKI. < Ks. AleSko*. 144 strani ............ M
MALI LORD. spisala Frances Hodgeson Bor-nelt, 193 strani. Cen ..------------------------ M
Globoko zasnovana povesi o otroku, ki gane odljudncga čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne tmzna ralik med bogatini ln reveži. j«ič pa zna razlikovati le med dobrim ln slabim.
MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 128 stranL
Cen JI
štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja.
MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena_____________ .80
Zanimiva povst lz dalmatinskega življenja.
MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena _______________ 75
Do skrajnosti nnj>et roman lz modernega Življenja. Opi>enheim je znani angleški ro-anopisec (toznan po celem avetu.
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI
Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena
.60
Pestre slike sanja vega življenja tiste sanja-ve, bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je pesem ljubezni ln zvestobe.
GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 sL
fc.i* *
HUDO BREZNO in droge povesU. spisal Frane Erjavec. 79 stranL Cena------------
Nafi laboren pripovednik ln poznavatelj narave nudi Čitatelju lepoto nafilh kraiev ln aanlmlvoatl lz življenja naših IJudL
IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski.
Štiri knjige, cena .....
3.35
Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. W'Tt"" vsebuj* nad tlaoč stranL
IGRALEC
F. M. Dostojevski. 265 stranL
Cma .75
Slavni nukl pisatelj Je v tej povesti klasično opisal Igralsko strast Igralec Izgublja ia dobiva, poakufia na vse mogoče načine, spletkar!, doživlja ln pocablja, toda strast do Igranja ga nikdar ne arine.
jernač zmagovač, 123
K Sienkiewiez,
Knjiga vaebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi ln vredni, da jih človek čita.
JUTRI, spisal Andrej Strug. 88 strapL Cena
trdo ve-ane .76
Knjiga Je posvečena onim, ki ao HI skozi bol
ln pričakovanje... Posvečena Je njihovemu tihemu Junaštvu.
KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakah Ale-TKI knjige pe 151, 1M ln 114 stranL ---JI rak track. Tal trije_____LM
MLMO ŽIVLJENJA, C'*: ivan Cankar. 230 str.
Cena JO
MLADA LETA, (Jan. cL «rek>, 188 str....... JO
MOŽJE, spisal Emerson Both. 219 strani CenalJI
Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čltatelju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom.
NADRŽNA NIKOLAJ A VN A
Spisal V. M. Gariin. 112 strani. Cent._______ J5
Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi pota omapnjo.
NAŠA LETA. spisal Milan Pngelj. 125 stranL — Cena vez__________70	Broi.------- JO
Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo.
NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remec, 94 strani
Cena .4C
Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem.
NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMaN. Trde vezana. 115 stranL Cena____________.70
Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svetovne vojne".
PRIHAJAČ, spisal Fr. Detela. 157 stranL Ceca JO
Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega Življenja.
PRI STRICU, spisal Gangl 111 Urani ........ JO
PRODAN3 DUŠE, spis=! Ježa UfcsvK. 160 str.
Cena JO
Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti s našim ubogim ljudstvom na Krasu, na i ™*čita to pretresljivo zgodbo.
PTICE SELIVKE, Rshindransl Tagsre. Mi vez. 14 stranL Cena____L_______.75
PESMI V PROZI, stranL Cen ...
splsa< Cfcas. Baudelaire. 112
Verna slika pestrega velikomestnega Uenja in spominov nanj.
živ-
PING VINSKI OTOK. spisal Anatole France. 282 stranL Cena ____________________;______JI
To Je satira na francoske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi Je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren t svoji zabavlJlcL
PLAT Z1 ONA. spisal Leonid Andrejev, 131 str.
Cen .41
Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Be dve, naasnč "Misel v megli" in "Bresdno".
POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.)____ L25
POPOTNIKL splaal MIlan Pngelj. 96 stmd.
Cen JI
V tej knjigi Je Aral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic is natecg domačega tlv-ljenja.
POVESTI IN 8IJKE. 79
Knjiga vsebrje tri povesti natega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je laraxlt, njecore misli so globoke In mehke. Posebno ienske so vnete m njeao-va dela.
Pisatelj nam v teb treh knjigah opisuje usodo In Mvljenje kmetakega fanta, ki so ga stari-■ poolall v lote, kjer se Je vadrieval a laat-almi sredstvi ter sdaJ lažje, zdaj teftje. leael od Me do Me ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem Jk shrmel. KnJlM ae plasM Bvahno. Ob StanJn se bo moral 9ta-tst) veOorat od srca nasamJatL
PRED NEVIHTO, spisal L
Mojstersko delo slavnega roškega pisatelja.
PRAVICA KLADIVA, 144
Povest Is vojne dobe, k«, se Je v ardh vseh naiih razsodnih ljudi porajala mlael na eOnstveno JngosUvlJo. Levstik Je to klasično opisal. Z osvobojenjem dosaoraa tudi povest svoj vilah. ..
Prgettvori. eseji in misli stavnega indijskega pisatelja.
RDEČA MEGLA, spisal Bari FIgor. 19« stranL
Cena .78
V širokem Stilu zasnovan avanturističen roman ananega pisatelja, ki zna dejanje razplesti a tako čuoovito fineso. da mora člta-telj nehote z napetim pričakovanjem Citati do konca.
ROMANTIČNE DIŠE, spisal Ivan Cankar 87 stranL Cen ------------------------------- JI
SPISJE. Male povesti h kmečkega ftlvljenjn. — 67 strani. Cen ______________________________________
SLIKA DORIANA GRAVA. Spisal Oscar Wilde.
301 strani. Cena ........................1-21
To Je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti, ki veže bralca z nepremagljivo silo nase.
SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 auinL Cen... JI
Osem povesti, ki zaslužijo, da Jih sleherni
ŠTUDENT NAJ BO. - NAŠ VSAKDANJI
KRUH, spisal F. K. Finigar. 81 stranL Cena JO
Naš mojsterskl pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka.
STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Sottncr. 228 strani. Cena _______________________________ JO
To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno ln natančna Vsaka mati bi morala čitatl to knjigo, kajti to je iipoved žene in matere, ki je Izgubila, na bojišču svoje najdražje.
TATIČ. spisal France Bevk. Trda vez. 86 str.
Cen .70
Naš izlioren primorski pisatelj nam daje ▼ tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi.
TARZANOV SIN. Vezano. 301 strani ..........1.2*
TUNEL, spisal Bernhard KeUeraaann. 295 str.
Cen L&
Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Cele armade delavcev se žariva jo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere irtev je na tisoče ln tisoče delavcev. Toda železna volja lnžinirja Allana ne odneha, dokler ne steče med Evro-jk) ln Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak.
VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova.
Trda vez. 51 strani Cen--------------------------- -73
Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva Iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezt:'. ~ sorodnih dušah.
VERNE DUŠE V VICAH
Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. .30
Eden najboljBh spisov francoskega mojstra, vzeta Ia našega kmetakega Življenja.
V KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Miehel
Zevace. 461 stranL Cena_____________L30
To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi s neštetimi zapletljajl in naaičeno vsebino, da bo navezalo vsakega Čltatelja, ki ga vzame v roka
V GORSKEM ZAKOTJU, spisal Anten Koder.
131 stranL Cen_____________________ JI
Zanimiva povesi ls prejinjega stoletja. >.
VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 116 str. Trde vez.--.78
V knjigi Je vsebovana globoka mlrn* modrost ln Bri&a plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja.
V ROBSTVU, spisal Ivan Mattttt. 255 stranL
Tria ves. Cen------------------------ L25
Ivan Matifič Je eden tistih redkih naiih ljudi, U ne poena Mimo vojne ln njenih grozot ter posledic, ampak na tnd! vse pretresljivo opisa tL
VOJNnmt, spisal Josip Ogrinee. 78 str. Cena JO Zanimiva povest ia Časov prekrUevanJa ko-roikih Slovencev.
ZABAVNA KNJIŽNICA. 199 atranL Com__78
Zvezek vsebuje povesti Milanskega, Premka ln Laha. Poeebno pretresljiv je spis Mllčla-skega "Mladih zanlkerneiev laaud Uvijenje-
PW".
ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. fienon, poslovenil L. J. aa Ljudsko knjižico, obesga 878 strani, ln Je Jako saaimlvo pisan povest
ClM e e • e e e e e e • e e*
t(tl|«l«M*MMI
.78
ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojev-jevskL I. DEL 260 strani, II. DEL 212 str. 2.^ Veliki Dostojevski je podal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja ruskih jetnikov takozvauib katorgab, utrjenin Jetnl-Skih taborih v Sibiriji.
ZLOČIN IN KAZEN. si>isal F. M. Dostojevski.
DVA ZVEZKA. Skupaj 605 strani. Cena ..1J25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal duSevnosti zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski.
ZGODBE NAPOLEONOVEGA HL'ZAKJA. spisal Conn Doyle. 382 strani. Trda ves. Cen... JO
___ .60
• čitatelj se mora do solz nasmejati, ko člta poglavja: Kako je izgubil Napoleonov huzar uho; Kako je zavzel Saragosso; Kako je u-bll -brata'"; Kako ga je budič skušal. Itd.
ZBRANI SPISI. 368 stranL (II. zvezek). Cen 2JI
V tem zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podlimbarskega, ki je pogledal v široki svet .ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač na Slovanov v splošnem.
ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. ToasK. 229 strani. Cen _________________________________________ .75
Roman iz krvave bosenske zgodovine. Boji s Turki; skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj kravsve dobe Bosancev.
ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cenn ____________________________ 70
Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj Je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu Čltatelju.
Zbirka ZANIMIVIH POVESTI
PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. - VSE-BIXA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. — VEČINA KNJIG OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI
r;)
ANDERSONOVE PRIPOVEDKE
111 strani. Cena ........................ -35
ANDREJ HOFER ------------------------------------------------
BENEŠKA VEDEŽEVALKA ...........................35«
BELG RAJSKI BISER __________________________________35«
BOŽIČNI DAROVI ..........................................35«
BOJ IN ZMAGA ______________________________________________________20c
CVETINA BOROGRAJSKA _______________________________45«
CVETKE (pravljice za stare in mlade)______________30e
ČAROVNICA S STAREGA GRADA __________________25e
DEVICA ORLEANSKA ___________________________________50«
DEDEK JE PRAVIL (pravljiee) _____________________40e
ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA_______35c
FRAN BARON TRENK _______________________________________35«
FRA DIAVOLO _____________________________________________50c
GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil-člnski, veselomodre humoreske, 72 strani Jo
JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30c
KOREJSKA BRATA (črtice e misijonarjih t
Koreji) _____________________________30e
KRALJEVIČ IN BERAČ _______________________30«
KRVNA OSVETA (povest iz abruških gara)__30c
KAJ SE JE MAKARU SANJALO !_____________.25«
MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON— 75«
MARON, krščanski deček iz Libanona _____________25c
MUSOLLNO, ropar Kalabrije ________________________40«
MRTVI GOSTAČ ______________________________________35«
MaLi KLATEŽ (spisal Mark Twain) ____________70«
MLADIM SRCEM (par krasnih Črtic pisatelja
Meška) _____________________________________25«
NA RAZLIČNIH POTIH ________________________40«
na INDIJSKIH OTOKIH________________50e
PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Spillman. Cena ........ JO
PRISEGA HURONSKEGA GLAVARJA. Povest lz starejše misijonske zgodovine kanadske.
Spisal Ant. Huonder. Cena ...............80
PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza Časa odkritja Amerike. Cena ................... JI
PABERKI IZ ROŽA_______________25«
PARIŠKI ZLATAR _________________________35«
POŽIGALEC___________________85«
PRSTI BOŽJI_______________________________S6e
PRAPREČANOVE ZGODBE ____________________________35«
POVODENJ (opisal Krištof Šinit)__________80«
PRIGODBE ČEBELICE MAJE, trd. ra.________L—
PIRHI (spisal Krištof Šmit) _____________________________31«
PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO
L -----------40« H. zv.______40«
PRAVLJICA. Spisal H. Majar. Izbrani la prostega naroda. Cena ..................... .41
PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman za
mladino. Cena .......................... .71
PRAŠKI JUDEK_____________25«
PATRU (povest far Me zgodovine)____Sle
POSLEDNJI MOHIKANEC____________30«
RDEČA IN BELA VRTNICA_______30«
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM___Sle
ROBINZON KOŠUTNK_____________________ JI
TISOČ IX ENA NOČ, s slikami, velika
izdaja. Bro5. 3 knjige. Cena......3/25
TURKI PRED DUNAJEM ___________________________________30«
VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov
po ............................ .28
VOLK SPOKORNIK (spisal Franc Meško; a
slikami) ____________________________________»________$1.00
Trda vez.......1.29
ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO
3 ivezki po __________________________________________ 60e
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ________80c
ILATOKOPI (povest iz Alaske) _______________________25«
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela)
I. del ------------40« IL del ___________40«
ZBRANI SPISI ZA MLADINO —
10 povest; Vinski brat; osem povest! ln 13 povesti
spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezku ......
VINSKI BRAT. (V. zv.», Oungl .............. i0
8 POVESTL (IV. zv.), (langl ................ jo
13 POVESTL (III, z v. j, Gangl .............. JI
SKOZI SlRNO INDIJO. Kačji krotitelj, nevar- ' nosti In neagode a potovanja dvrii mornarjev. Cen ............................ JI
SUEŠKI INVALID______35«
SISTO IN SDK8T0 (povest si Abraeev)____SOc
SVETA NOTBUBGA _35«
8RZ08UMC _________.«.Hs
SVETA NOČ (pripovedke)__Uc
ZNANSTVENI w POUČNI SPISI.
VHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. —
Trda vez. 27» strani. Cena ..............1.40
Učna knjiga za Nemi-e in za one, ki so nem-ičine zmožni.
AMERIKA IN AMERlKANCI. Spisal Rev. J.
M. Trunk. 008 strani. Trda vez. Cena......5.—
Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev; njihova društva in dru?~ ztwruune ustanove. Bogato ilustrirano.
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ................2.—
BURSKA VOJSKA. 1)5 strani. Cena...........40
BODOČI DRŽAVLJANI naj naroč- knjižico — "How to become a citizen of iue United States".
STATES. V tej knjigi so vsa pojasnila ln zakoni za naseljence. Cena ...................50
BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena.....35
DENAR. Spisal dr. Kari EDglis.
U36 struni. Cena .........................80
Denarni problem je zelo zapleten in težaven ln ga 11I mogoče storili vsakomur jasnoga. Pisatelj, ki je znan češki narodnogospodarski strokovnjak, je razširil svoj« delo tako, da bo služIlo slehernemu kot orientaCni spis o denarju.
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Fratijo Dollar. 278 strani. Cena trda vez............. 1.58
broš............. 1.25
Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike.
DO ORHIDA DO BITOLJA. 1«« -»rani. Cena .70 Zanimiv potopis s slikami Hstin krajev naSe stare domovine, ki so Slovencem le malo znani.
GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 stranL S slikami. Cena ..........................j 50
GOSTILNE V STARI LJUBLJANI
51 strani. Cena ...........................59
Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvez*r* zgodovina slovenske prestolice.
IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena .... JO Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-stvu.
IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc
Levstik. 2_'0 strani. Cena ................ JO
Levstik. 220 strani. Cena broč. ..JO vez. 1,19
JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi ln drugi del obsegata 321 strani.
Ceua: I. Del.....80....n. Del .80
Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu, gorah, rekah, poljedelstvu.
KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Itazlnger, 64 strani. Cena tt'lovez .... JO Broš..... 35
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... JO
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 95 strani. Cena.........30
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1J5
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. .50
KUBIČNA RAČUNICA. Trda »ei. 144 *tr. Cena .75 Navodila za izračunanje okroglega, rezanega ln tesanega lesa.
LEVSTIKOVI IZBRANI SP1SL poezije, 906 dr.
Cena...... .70
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena .71 V teb treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika.	pisate-
lja In Jezikoslovca.
LJUDSKA KUHARICA, najnovejša in praktična zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena .... JI
HISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. —
275 strani. Cena ........................L—
Razprava o blaznosti in poeledicah pijančevanja.
(Dalje prmodnjiS.)
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY
316 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
atfMiL^*.........w ,
uQLrA8 NAHODA
n
New York, Thursday, Deccifibfcr 2l W7
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ53.
Naj bo mlademu pain cesta zakonskega življenja vedno s
cvetjem posnta!
* • »
Slovenci so pač raztreseni ]>o Vseli koncih sveta. Pred kratkim sem prejel od svojega brata list iz daljne, vroče Afrike, iz francoske kolonije Algerije, kamor se je podal že pred- leti na lov za srečo. In zdaj mi
Te dni, k«> >o sto tisoči ljudi! "Pmsiui vas. goep< d poroe-j "Prosim, gospodje. ne zadržuj.!piše, da se ženi, $mpak ne jcm-v P: rissu romali k grobu nežna ; nik, skrajšajte fiormalnnsti.lte na*."	kake Francozinje in še manj
KONEC SVETOVNE VOJNE
voj>ke prvi mogel -lisa t i in »poročiti vajini tovarišem besedo mirn.
Devetnajst let je tega, pri-i < M razburjen ja I m ved u je Coriem, k<» sem ležal j -eni zavpit: v strelsk»m jarku na /.apadni* ''Prinašate mir fronti. Hilo je pon<»či. Topovi so molčali, velik mir j«« ležal nad širnimi polji. Od daleč smo opazili neko gibanje •t pri nasprotniku, toda nihče ni vedel, da-li naj to pomeni vojne ali začetek
mož v črni ohh-ki nsodo sveta , .	. . . , .	-	i__
... , ,	In odgovor mosta v erm ob- iver je brat izurjen krojač.
\ -vojni roKaii.	j I| kj: 4.J)a	^a." Tri-lona pa modna šivilja, naiuera-
trcpelajoč. krat se je glasil ta "da" iz za- vata odpreti Listno delavnico.
dušenega glasu. Bil je "da",------
ki je v svitn žarometa v zimski 'v-\rvPRTA NfVs IM lltrhil <*elu pa samo odgovor::' noči končal svetovno vojno.	Ul/rr\l A iNvX_ 1IN
_________ I DAN SO GROBA
VRATA..."
Tedenski kotiček
I. Bl'KOVINSKl. Pittsburgh. Pa.
poostritev mirn . . .
Hilo je nmvtnbra mi cesti v Trelon. Mr.j polk je hil na stirži. Nenadno se je začela i dinstvena parada. Častniki
Pri Rock Springs, Wyo., se
Georges Ohnet:
Zadnja Ljubezen
Plakala je od blesti in razdvojenosti v samoti -voje so1h\ ne da bi vedela, kaj storiti. Bata se je vsega, ona ki ji je šlo do tistega t remit Ua vse gladko od rok. Tako je ostala dobri dve uri, .skrušeiio v kotu pri peči. Še nikoli ni .tako
—	Mlado dekie ?
—	Seveda. In tu je na najboljšem glasu. Že šest mesecev stannje v tem mirnem domu v Nenillv > -vojn teto gospo Mathissenovo, ki jl-
. ilnotn»ela. In ta žeiia, ki so ji srečo tolikokrat V(Vl*aj ob <edTU,h Umr,a' Xa-»bri ,>0M vpH-:'.avidali, je plačevala v teh težkih urah radost Vi,m tl-a ***** U(]an'a zal,aJal ,vojega dote.iai.jega življenja z najglobljo b-J*™ mu sMl1' ve,'krat v ta tlo,n' i]oi''im i" hil lestjo svoje duše. *	i v	dvakrat, največ trikrat.
Šele okrog treh zjutraj, kakor prejšnjo noč. Komt™ * ^ tisti hip spomnila na košček je prišla komor niča povedat, da bi nekdo rad !nu,,r^a papirja, na brzojavko in takoj je spo-govoril s komteso. Mina je brž vstala, kri ji je znala',la ,llora biti zvi'za Ine<l n-io in wntovim Pritisnila v glavo in vso nestrpno je odhitela v' pripovedovanjem. Nujno ki i ea nje Lueie, ki se svoj salonČek	1e hala za svojo teto in nenadni Armandov od-
Prišlec je bil ta čas že vstopil skozi dragn !llod 1U'	na	V? to k> t0*'n°
: malo z agentovimi vestmi. Toda zagonetka ,;e
Ko M*m zadnjo boto 27., landn. ki je i-totako tajnik drn-
novombra zvečer stopil iz vo-jstva SJwPJ, in tri sestre v sta-
'a poulične železnice na ."»1 ri domovini.
Butler cesti v nane rtu. da pin -« Naj mirno počiva v naročju
am Johnu Banu me^ečnino za!ameriške žemljice!
glavnega stana so prijezdili in.lnr-tvo &NPJ. mi je skoro kri	• , .
z dru^e strani je pridrdralo 20 zastala <po žilah. Pri vhodu za ,, .. .	...
" , ., ' 1 .	i j	. Lznem:<in m nepričakovano
avtomobilov - častniki nemške! ft leda m venec, znamenje smrt	, ',	, . .
. . , . . . - , i »i** n vedno poslovila ooce1 vojske. Bin »o parlamentarci.1 -j—*«	.........
ki so se prvič sestali z našimi vojskovodji. Nismo ie veleli, kako je pri teh pogajanjih.
je smrtno ponesrečil v avto ko- v rata. Skromno in ponižno je čakal na njena lmal° z a?'-ntov Ifeiji Feliks Remc, star 20 let vprašanja. Grofica de Fontenav je obstala ne- l1?ila tom ve<*ia-Rojen je bil vokoliei Rock' mi..no na,lonjena na kamln %rhl ^ na a i - Kdo je bila ta Lueie? Kaj je vezalo Ar-
mater, dva bratfin tri fX!penta' ^i^Vred njo z brezbrižnim ,K>gle-('2 njo? Vseh deset let ni nikoli izpreg,.-
(>četa mu je ubilo pred nekaj! lom (Moveka- ki s0	ljudi, za kater
leti v rudniku. Bil je član dr. Sv. Ane št. 1.34. JSKJ.
Bili so parlamentarci.i net»a obiska. Nasrlo ste<-em	.	. , . .
1	. . . .	. Uiiana m spoštovana rojakinj".
iron po stopnicah m kh mu- Al , ,	.	. .
, , - .	. -i	IiOkar v starosti /0 let.
leni — lezeeeca na mrtvaškem' vi- i	,,
, , n . . . . - . Zadnjo sredo, 24. novembra tidru! Preminili jt oh uri .	. , . ,r
J	je slavilo žensko društvo Ma-
n^mo vedeli, kako so l»o<lo iztekla. Hipoma je prišel neki polkovnik in dejal:
"fVmn je ta stotnija ^e v položaju borbe.**'
Čemu res, ko se že pogajajo.' Toda Štiri leta služb«- na fronti so nam ta |>oložaj spremenila v običaj . . .
I)e-eteg« novembra. Stotnik mi ie deial:
44Poročnik, postavile straže na cesto!"
zjutraj radi zastrupij« nja krvi. ker mu je zdravnik tur (bulo)
rije 7 žalosti KSK.T 40-letnico svojega obstoja, čigar soust i-
prerezal, ki se mu ie napravi., ...... „ .	.
i * i • p. , .	• noviteljiea m večkratna pred-
un .l par tedni. Doktor ga jel	, . .
, , , t .. , , - :sednica je bila pokojniea Z|nt
■»ic<T hotel poslati v bolni^ui- - , • - , ,
....	,	, r raj v sredo je se -pekla potice
po. vi dec. da ure vedno na slab- , ». :' ,' ' ^
,. n i m - * j za društveni banket, na katere. ali on j«* (xlkloml. ees. «1a;_____ ^ .___, .	,
ima raj«- donui postrežbo o<l
ljuhiH-e žene, nego da bi mu
-tregie brezčutne boliliš&e stre-
rem je imela imeti tudi slav n ost ni govor, iki dnevi med delom pa je kar omahnila — za-
vnice. To napako je drago pla-!
I del je nirtvond — in bilo je
čal s svojim življenj« m. T«» naj Int v svarilo vsem
Nič dragega. Nihče ined na onim rojakom, ki imajo neute-
jštva o priliki kake prireditv« Naše globoko sožalje soprogu in otrokom!
po njej.
Rila je tudi članica SNP.J ter
bila aktivna tie samo pri svo-
....	. ..i	. . , , jih društvih, ampak n jt ne prid
mi ni vedel, kaj to jKmieni. \ )mel|cne in brezsnuselne pred- , ...	» .
.... .. ....	i n i i •• • i . . n I ne roke so bile zraven povsod.
• \i Ixiki nori >1110 lezah na sira h^lke <» bolnišnicah vobee. Ako . - • -» , , ,	4
. .	.... , „ .{	.	., , , ■ ko se ie slo za kuharsko umet-
y i m not-m so prišli dogodki i vam r<«<'e vas zdravnik, «lo ka-| . . . , ,. . ...
'	....... L	l	-i	i no«>t, kadarkoli i<> bila napro
ki so s«- za vsidei vtisni i v moj lerega imate zaupanj«', da mo- .	;'	'
A	* u i ■ .	. !st*na ml eneira ali dra«eg«i dru
f {k,mm.	'	rate v bolnico, tfbogajte ga inj.
Prihajali *> iz Neim"»ije. njih. mirna Bosna! avto je bil od dolge vožnje ves' Kot dolgoletni ushržbenec ml blata. Slut ili smo. da gre j zavoda vem iz lastnega opazo-| 7\\ odločitev, ni^mo pa vedeli vanja. da se človeško življenji-
i r<mm-(fokrat d« rešiti edinole I1" 'z smo s<- nasmejali zad-— v bolnišnici.	;t-jo ntdeljo |»opoldne v Slov.
V pokojniku ie izirubilo dm- {y°mi I)ri 'Pn-Seraovi" veselo-štvo marljivega tainika, druži Rodoljub iz Amerike.' Ker na pa dobrega in skrbnega «nV> VS1	zWo ,lo1)ro rešili
ta. Tu ostavlja peleir žene in ; v,0^r,'• Zrt to > težko l2-!e«ne hčerke brata v C! ve k,,nju. 1,5 prvenstvo. Rili
pla vijo, da to zasluži Mr. Sinuc, dragi sjx't dragače.
Ampak nikdo mi ne bo zameril, ako rečem, da se je med /' nskiini vlogami najbolje po-jstavila najmlajša igralka Mis< j Olga Brozič, ki nam je prvikrat pokazala -vej igralski talent. Med odmori pa so nas zaba
V Clevelandn je j)o dolgi in
voril njenega anena, niti omenil ni nikoli, da
dela, prav malo tiče. V tej drami je bil on samo ^ to dok3e sPloh lia svetn- Kak"na taina ^ bi!a -tatist i.» njeno razvozijanje ga ni moglo zani-! 'krita ta- Tn k}'-i ->e VS(' to pomenilof ,uali	^	j (irofica se je zdramila iz težkih misli in se
Vendar je pa lahko zadrhtel. ko ga je grofi-' obr,liIa k a-0Ilh:' rf'k(H':
mučni bolezni v mestni bolniš-jca ^ Fontenav vprašala:
niči umrl Joseph Tvančič. stari v r / i • i r »
m 1 . r>-i •	" ^v — No, ali ste kaj zvedeli
G.1 let. Bil je samec. \ Cle- v.	....	.	t. ..
„ninil,i„	*	-Njen zamolkli srlas, njena nervozno.-t m nle-
veiandu zapnsca scstricn«;
Frances Grirden. v Minne«otii,,i<a so P™'a,i 0 takeni bralni, da se je agentu
lia brata Greyer ja. Rojen je 'uboga žena za-uii lila. Povesil je ramena kakor
1 il v vasi Kot, fara Velike T,a-'ood težkim bremenom in odgovoril:
-če na H .lenjsk.-ml kjer za-j — Zve<lel <eni vse. za kar se je milostiva za-
oušča sestr«\ in 1 brata ter?-jimala
rf- sorodnikov. V Ameriki jej' _ A|; . knr slutila .
bival let	'	. .
9	I — Tisti, ki mi je bilo uaroeeno slediti mu,
imiJi e °:lIK,,"iai x"čeraj ob desetih s kočijo v Nenillv avenue Maillot št. 10 h gospodični Andri-voutovi. Ostal je tam do polnoči, potem se j» pa vrnil sem. Davi ji* odhajal na konju ob po! devetih, vrnil se je v Neuillv, ob enajstih j«' z.:-; usti I ta okraj in se vrnil opoldne. Nastala je tišina kakor pred sodnim dvorom,
V Olevelandu je pivmm •John K romar, samec, sin znane slovenski« pionirske družine. Pokojni je bil star .17 let in rojen v Clcvelandii. Oče njegov John Krom ar ji* preminul pred |Hildrugim letom, mati
še ničesar. Po navodilih >nio obkolili skupino. Pokazali so nam listine. Nemški častniki so se sukali okrog civilista in i«z sem čul v«dno znova Im'sc-<lo "Rrzberger."
Hipoma pravi enki glas:
Folin je delal dalj <"a>a ki>t krojač na jezerskih paniikih. Po znan je bil piwl imenom eadee."
a, ivjena Vesel, je umrla pred , _ v . . .. V.A . A .. . „ šestimi leti in pol. Pokojni ka,,ar zac,u'	težko obsodbo.
" "	Kmalu s© je pa Mina obvladala in jela izpraš« -
vati agenta o ]Kxln>bnostih. Sedla je na pruči Ohi-ieo, si zakrila «»braz z roln-eni in namignila a-wiitu, naj stopi bliže.
jf. i
| — Kakšna žena je ta Lueie Andrimontova'
Dne Iti. novenibra je umrl v Ogh-sb.v. III. Mihael ŠuštaršiČ.), star 53 let in doma iz Velikem Podlubna pri Smiheln na Do-lenjskem.
— Naj ne bo milostiva komtesa v zmoti, — ie odgttvoril a<rent, — to ni žena, te.mveč ml.; '!o dekle.
—	In vi ste videli to dekle"
—	Celo govoril sem z njo, milostiva.
—	Kakšna je.'
—	Izredno l^pa s ve tola ska modrih oči, srednje, zelo elegantne postave.
—	Mlada? — ga je prekinila komtesa.
—	dvajset le; ji bo. ne več.
—	Od kod prihaja?
—	Njena služinčad, zelo z^esta in redkob-•edna, mi je p.ivedala da je doma iz okolice Qnebeea v Kanadi. V hiši je pa vladal tak nered, ko »eni prišel tja, da se mi je posrečilo govoriti s sftižinčadjo.
—	Nered * . . . Zakaj!
—	Ker je to mlado dekle bas izgubilo svojo teto. ki jo je ljubilo kot lastno mater. Priglasil • čin s v zadevi pogreba. Samo tako sem se mo-tfcl približati gospodični Andrimontovi.
—	Njena teta — da . . . je zauinnrala komtesa.
In tedaj je pomislila: Ali se ni odpeljal Ar-inand pre«lsnoČnjini v Nenillv samo zato, da bi ii izkazal ljubeznivost? Toda kako je poznal to Lucio.' od kod jo je poznal.' Zakaj mi je i»ri-krival, da jo pozna, če ni imel slabe vesti.'
(Dalje prihodnjič.)
Denarne pošiljatve
»c y* -mrt, 9tam«
wv "twt'*, -im^swiwoBaw
*■■■ :• Cl'■ —T**:-':
n&c-'wmm MRK ny—iii'iiiiiaw w
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KUR7JJ
V4LMMLAVMU
U » IM _________Oln m
I »JI_____
S 7.M ------
tIl.C5 ------
,0i____
|U.M----
V ITALIJO
Ta % 9X> .......... lir 1M
lila. im	% 1?.» __________ I m v*
Oln. M*	$ S9JM .......... Lir 5H
1Mb. SM	f S n*________... lir IM«
Oln. IMt	MltJI ..............Ur ZM«
Uln. m*	tmU-----Ur
KER SK CKXR SEDAJ II1TUO &1ICNJAJO NAVEDENE OEN« POlJVHŽENE sritEMEVlIU C«Htl Al.! Ih>1J
Za IxpUtlto vrelih «i«*or kot 7K«mj .nvHfin, ImnIM r (Hnarjtti liruh dovaljujrnn ie bolj^r p«pojr.
Izplačila v ameriških dolarjih
erekmnik <IoH v Murnu trnju b|>ln^ilu r .Murjlh ^Mlll/ MVKMJAM) f U lAHI.lt LftTTK* M
rusminiNo ii-
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gin Naroda"
II« WWt lmk tfTKKKT	NEW Y0KH. N.
POŠILJATELJE OPOZARJAMO.
Zadnje dni je v Chicagu umrl John Koroše<'. star 4'i let in doma iz Čateža na Dolenjskem. V Ameriki je bival okrog 2") let in v Clevelandu zapušča brata, nekje v Kanadi pa sestro.
*
V Tudianapolis, Tnd.. se- je pred krakini oWsil rojak John
vali s svojim petjem in godbo i I^ainpert, star 53 let. doma iz 'razni naši mladi umetniki, fan-j Brusnic pri Novem mestu. mi i.n dekleta, katerim ča-*t inj Vzrok je bila hipna zmede-1 vriznanie za njih tnid in po-most zaradi neznosnih družin-i
Mkaicji pri prtOMtv* »krofie vtoU (mpriaer Ko, dre«o, Um«) ifnarjev Mirtam Ur, Icajtl taka bplatila m tr*Jhttrejc U vrte. palec trsa Ja pa paftiljanje BMkroclib vMt tail mmerama 6L0VFMC rUBLISHINO CO. (Travel Banaa)
yrtvovaliio.at.	t
7. ozirom na obilno udeležbo, zlasti iz sosednih naselbin, je žel ti. da bi nas naše pevsko in dramatično društvo 44Pre-šern'' še iznenadilo > kako dobro ijjro tekom prihodnje pre .1-
pustne sezone.
• » •
Pn*i znanec: Pr.zdra vi jen orVifitcl.i. midva pa se nisva že dolgo videla. No, kako si kai včeraj obhajal Zahvalni dan?
Drugi znanec: Hvala Bogu. tako veselo še nikoli ne kot letos, kajti nasmejala se mi zopet enkrat zlata svoboda.
Prvi znanec: Kaj govorriš, pa morda nisi bil v ječi?
Drugi znanec: O, tisto ne.
ampak — žena mi je ušla. • • *
Žlahtno cvetlico je presadil zadnji teden na svoj vrt mladi rojak Francis Kersul v oaebi Miss Kose Frank, hčerke znanega in priljubljenega čevljar-ia Bernarda Franka in njegove žene Ane z 54 Carnegie ceste.
VWelej je razveseliivo dejstvo. kadar se naši mladi fan-tie ženijo med lastnim narodom mesto pri tujcih, kar se, žal, le prevečkrat dogaja.
skill
razmer.
S plinom si je končal živijo-! nje v W. Allisu, Wis., Joseph | Kožuh, vdovec, star 54 h t inj rojen v tlornjeni grad'a na Sta- \ jerskem. V Ameriki je bival j 3G let in svoje časno je vodil ( hotel v Denverju, Colo. Kaj j ura je pognalo v smrt. ni znano, j Tik pred smrtjo si je najeli majhno farmo v okolici. V j Annriki zapušča dvn brata in I tri sestre.
♦
i
Na Ely. Minn., si je 21. nov. KErodaj zjntraj vzel življenje Anton Bolka, večletni naročnik <11 asa Naroda. Bil je že več let bolan vsled paralize ter bil nuzmožen za vsako delo. Po smrti njegove soproge je bilo njegovo življeosko stališče tem bolj akutno. Njegov pogreb je imel v oskrbi Mr. Štefan Ba-novec ml.
V Jackson, Miss., je umrl 11. novembra v bolnišnici John Mihelič. Vzrok njegove smrti je bil raik na želodcu. Zann-«ča ženo in dva sinova, v Ala-bami pa tri brate. Naj mu bo lahka ameriška zemlja!
1938
SL0VENSK0-AMER1KANSKI
KOLEDAR
160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA
50 CENTOV Naročite ga danes.
Slovenie Publishing Company
New York, N. Y. 216 West 18th Stree.
I
/
"»/.as ft i novi-
__New York, Thursday, December 2, ! 937
TffE LARGEST SUDVENE DAILY TN US3.
Ljubezen za ljubezen
ROMAN IZ 2IVLJENJA (£2) ZA "BUS NARODA" PRIREDIL: I. H.
O i -flfti i O
t
Henrik ji nato pripoveduje, da namerava Gert baronico Zabuu pregovoriti, da prevzame na)d Hano nekako pokrovi-t Ijstvo. Lizika tleskne z rokami.
"O. to f>a je izvistna misel; samo <V ho baronica Zabeni a to privolila, potoni p:i se bo mamino in Ditino govorjenje o t-ko imer.ovani si a moti .ki jo je Hana prinesla v našo hišo, mzb iniio v rile. Baronica Zatbera je najvplivnejša dama v našem krogu in če se prijateljsko zavzame za Hano, bodo tudi iliu#i t.:ko storil;." f
"O tem sem tudi jaz popolnoma prepričan. Gert Darij nd In. tor; j mo^el gospej Mora novi izkazati lepo uslugo, h laj mi še pi »estane, da -i nekaj izmislim v njeno korist in ;n n>no varnost."
"O, za Hano ste že mnogo storili, to mi je ž' povedala. So pi dno sem mogla jaz za njo kaj napraviti, ste že vi posegli vmes. To je bilo zelo lepo in sedaj me je v resnici Mam. d« sem bila tako surova proti vam."
Dr. Waren jo ves« lo pogleda.
"Vse, prav vse, boste popravili, gospica Lizika, ali pa mogoče š« vedno zahtevate miUfctljiva gospica?"
Liziko zalije rdečica in odkima.
"Ne, to je bila moja neumnost — ako mi pravite gospica Lizika, zveni mnogo lepše kot pa milostljiva gospica."
"No, tako sva zopet enkrat enakega mišljenja, gospica i iz ka; zahvalim se vam za to dovoljenje, ki ga smatram za r.dlikr varje "
T t preide ta na drago snov ter večinoma nadaljujeta •▼©j m i ni i razgovor na praznovanj«* na ffarenberga. Da razgovor ni postal dogločasen, k temu je pomagal Lizikin na avni značaj in Warenova segavost. Dolgo nista mogla po~cycra končati in ko sta avtomobil do konca pregledala, sta si morala -e ogledati dve veliki gredi sredi travnika pred hišo.
Tako sta bila Gert in Hana dolgo časa prepuščena samemu sebi. Hana je zopet prijela za sevoje ročno delo, ko je .c!ujta rdncsel posodo.
"Tako ste pridni, gospa Moran, ali ne bi hoteli svojih rok <nkr-t oopočiti f" jo \^irasa Gert.
Hana ga pogleda in Gertu s0 nj ii nagli pogled zdi očarljiv.
"Oprostite, da ne odložim ročnega dela, saj moreva tudi tako govoriti. Ne pestavam rada; potrebno mi je, da imam d.la, kolikoi je le mogoče — da imam saj pravico živeti na Altwiese."
"Ali nimate t" pravice že kot nečakinja svojega strica?"
"Ne! Moja mati je bila samo stričeva sestriena. Jaz ra ne ostanem rada kaj dolžna. frm več delam, tem svobodnejšo se počutim."
"Pri vsi svoji ponižnosti ste zelo ponosni."
"Ponosna? Morebiti, to pa je ponos revščine."
"Kako krivično so v življenju razdeljene dobrine sveta. Po svojem značaju bi se mogli gibati v višinah življenja, pa •se v udar vklanate v prostovoljni udužfbenosti."
V zadržani bolesti se ji z&ivijejo ustnice.
"Prostovoljna uslužbenost? Mogoče, tudi tako lahko rečeno. Sicer pa pravi pesnik: žena, uči se služiti! In v vi-š nah življenja, kot pravite, bi me prav gotovo zelo zapo-«tavliali."
Ji'2	mislim: na noben .način tako zapcstavljani
l.a tako podrejenem stališču, kakor ga imate v tej hiši."
Hana globoko dahne.
">Te vem, s čim sem si zaslužila vašo dobrotijivo na i« Ionian "st."
"Od svojega prijatelja Warena sem o vas in o vaših razmer; h do vel i slišal, kar je zbudilo mojo naklonjenost."
Hana mu s svojimi velikimi očmi pogleda naravnost v oči.
"Veseli me, da ste od dr. Warena izvedeli o m<ni, kar <* r^t'-ebno o meni povedati. Dr. Waren je moj prijatelj. Akr bi vam povedala moja teta, bi si o meni vstvarili drugač-m sliko."
"O, vaša gospa teta mi svojega mnenja o vas tudi ni prikrila."	1
Rdeča vročica se razlije čez njen obraz.
"Potem se pa čudim, da mi pridete nasproti tako prijazno in s spoštovanjem," pravi tiho in s tako žalostnim izrazom na svojem obrazu, da ga globo ko gane.
"Kot rskusen mož si vstvarim svojo solbo. Pa tudi bi i. pcjasnjenja, ki sem ga dobil od dr. Warena, bi vedel, da vas opravljajo in da unate v tej hiši skrajno žalostno življenje.'
Hana svojo glavo globoko skloni nad ročno delo, da bi prikrila, kako globok utie so na. njo napravile njegove besede.
"Mncgo boljše mi gre. odkar je prišla Lizika iz zavoda. Prej 8(m mislila, da je meni namenjena samo nesreča. Lizika pa je v moje življenje prinesla marsikateri svetlobni žarek.1'
"Prav gotovo ste pozabili, da *te bili srečni v ljubezni svoji ga moža, četudi vam je bil prenaglo vzet," pravi Dar-laml tiho, tajno poiavedovujoč.
Hana dvigne svoje žalostne oči k njemu.
"Srečna! O ne, oni čas prav gotovo ni bil srečen za mene, bil je čas težkih bojev. Na to morem misliti samo s tajnimi očitki sadili sebi. Tako.ddbremu plemenitemu človeku, ki je vse, kar je bil in kar je imel, dal za mene, se mmorala ostati toliko dolžna. Hansu Moranu, ki me je tako zvesto in ntsobično ljulbil, kateremu bi bila iz hvaležnosti rada manjkaj storila, sem morala prizadeti hudo. Drugače si v življenju, kot mislim, nimam ničesar očitati, toda ta ooiitek me toži."
To je prišlo s težko resnostjo Nkozi njene ustnice in z žalostnimi očmi strmi pred se.	*
Gert jo ginjen in poizvedujoče pogleda.
"Ali so to samo domišljije f Saj mu menda niste ostali ničesar dolžna?"
"Da — da!" pravi trdo.
Gert neverno zmaie z glavo.
"Žena, kot vi, ne ostane ničesar dolžna, ako ljubi. f*e je Hante Moran še toliko storil za vas, če ste mu podarili svojo ljubeim, j« ostal on vaš dolžnik."
Napol odsotnega duha gleda Hana pred se.
{Dalje ?riWlttj£.)
KRETANJE
PARNIKOV
SHIPPING NEWS
jEOOOOOOOOOOOOOOOq »ilOOOCO*
4.	tlovmliru: l^ifajrHif v Havre Krs v «;» inia
5.	dt-wtuhra: NoriimmlU* r ll:ivre Ai|ii tuuiii v CberlM>ur?
II. «It-<-»-nil»rsi:
Itoniu v <;<-noa 1.1. dttvinbra:
(jiiM-ii Al.irv r ('li«*rtMiiirg Kur« |ki r Krrfudi r«nto ali Silvnla v Cen««
V<i'iit:mi)i r Clii>rln»ire
f
flBlte nam za cece rusnlb U rte*, reaerracljo kabin to pti-laaalla aa potoTtn)«.
; SiOVK.MC ITBLJSH1N44 COMPANY (Travel Bureau)
$ 21« W. I8tb (*, New lark
? *
23. tlet-rmhra:
Aquitanla t Cherbourg 'J3. decembra:
Saturnia v Trat •JO. decembra: Norma ud le ▼ flavre
Nedavno so iz ladjedelniee v rain, < Miio, spustili na jezero nov parnik za prevoz železi rude po Erie jezeru. T:» je bil prvi parnik, ki je bil zgrajen v Lorainu, Ohio, v za«
njih sedmih letih.
Iz slovenskih naselbin
milwauSke novičk.
Dne 24. novembra je umri [gnae Teršinar, star 7fi let in
POR<m'ILO IZ GIRARD. n.
— Slovenec s»-m, tak«» je mati djala — je v duhu donelo po na<i lyši ua Zahvalni dan o priliki, ko je mladina Slov. nske IMirodr-Iue Zv« z«* o-Kila radio program na Cleveland r« dio po-taji WCLK. Pregrain j« trajal celo um. tr.:la za nas je bil zelo pn kratek. .Jaz bi še kar poslušala. Naše častit-ke gredo angleško poslujočemu društvu "Modem Crusaders" 45. SDZ. Cpam, da jih bomo imeli čast zopet zelo kmalu pcslmšati. Le tako naprej! Sir venska pesem bo živ la še dolgo!
V	soboto večer 27. novembra '•mo bili v Barbertonu, Ohio na koncertu pevskega društva "Javornik". Lepo je bilo, žen-rke gosfMNiinjkega kluba so nam -pripravile fin 1 »anket, pevsko društvo pa še boljši kon cert.
Tako so lepo poli. da sem jih poslušala solznih oči. Posebno' se mi je dopadla p^sem ".Planinska roža," ki jo je zaoel m(^ški zbor ".Javoniik." ('us-titam pijonirjem ".Tavornika" ob njih desetletnici in -evedai tudi učitelju Mr. L«»uis Šcme-tu. Mi Giraidčani se prav lepo zahvalimo Mrs. Toth, Mrs. Tiekšan, Mrs. Brtoncel. Mrs. Garbor in Mrs. Zehzni'kar z; njih gostoljubnost. Upamo, da jim bomo imeli priliko jim povrniti, ko pridejo v Girard. Hvala lopa še enkrat.
V	nedeljo 28. novembra smo šli k sveti maši v slovensko cerkev Presvetega Srca Jezu sovega v Barbertonu. Naše časti tke -naj gredo Rev. Medina 7a tako l"po nridigo. Prav imate, father Medin, jaz se z vami strinjam, da j e sramota za nekatere naše Slovence, ki tako zaničujejo našo% /ero. O da bi bilo še dosti tako odkritosrčnih ljudi, kot je gosopd župnik Medin v Barbertonu!
Kalkor vam je že mogoče znano, se bodo 11. deeembra kazale premikajoče slike. Kaza1 jih bo Anton G rdi na. Pripeljite mladino, da bo lahko videla, kako lepa je naša rodna zemlja Jugoslavija. Upam, da. bo Mr. Grd i na pokaral tudi slik-Vrhnike, moje priljubljene rojstne vasi
Torej na svidenje v Slov Domu na W. State St. v Gi-rardu 11. deeembra ob 7.30 uri zvečer.
Mjry Turk, ml.
da večkrat kateri k:tj oi;l.:si v t< ?:i ziii.-!;em	\ eno
imanu malo več čas:: prebirati časopi>e, kakor v vsakem drugem letnem čas N lavno sva
i o len v
v- s'-oei janu ski m. Bil je < den
nas« I j« ncev v tej in prvi naseljenec v
-i s ženo vz"'! Ln « bi-kalu ]>] ijati 1 je v Jersey. Na sestre Mrs.
na Dolenj-
naj<tarej-naselbini Shebov-
,rM!iii, kamor j(> prišel leta IKflO. V Ameriki je bil 47 let in tu zapušča tri sinove.
V okrajni bolnišnici se sp t iahr. ■;» Fr. Vera nič. Dalje st izrecno željo moje v ' o'ni.-niei Joe Horvat zaradi Križ« i . iiuthi:-jr.; rlinerice. Joe Štnieelj zaradi
a p:11 « n: p ti:\ i rije grgldirk • i-i Brooklviiii :!, New
Mi
ene
m, 'astrunljenja uilelež. barn Strneel.i, ki j«> bil
krvi in Math operiran na
je na
sina Rudolfa, ličen prijateljev, sva si
dance, katerega je priredilo levi nogi. pevsHo društvo "Domovina". Margareta Razbornik v Slov. Domu prejšnjo nedelj««, poti iz cerkve padla na uličnem večer. Vspored je bil zelo pes- j hodniku in si zlomila desm ter, tu si videl prav kranjske rolco.
korenine v i aro.h'-m nošah.I V -osedni m Shob-v«ann Moški s krivci na klobukih i -ta se poročila J« s. Hočevar k a ker v fantovskih l<*tih. kojin Margaret KI an čar. smo upili na "auf biks". radi t« h petelinjih peres.
Nežni <pol v narodnem kroju• NoVTCK IZ MIVNFSOTK. ie bil obilno zastopan, le staro-; kraiske avbe so izo-ta!e. k-r to j primemo !«' pri priredit-!
vali na prostem.
SLOVFjNKKI farmer NA obisku.
Drpisi so bolj r dki iz naselbine Worcester, N. Y. Vzrokov je več, kerlFarmar ima vedno dosti opravila, naj si bo pe* tejc ali svetek, poletje ali zima, vedno je dosti dela. Želeti je,
^ KveVthu j zadnje dir ! "mi -a Nora Praznik, stara (>2 'et. ki ;«• tamkaj bivala h-t.
Glavno vlogo je imelo pevsko	"ln»l- <lva sil/ova
društvo "Domovina", ki je v'^ ^ ;1e,t,! nmrl sin,Vk
izbranih pesnih otvorilo ta po-j K,4' nla Rr :inke' star l,ol,lr»-
i • v	'	iri jur^ec.
menifbni veeer.	j
Ker sem ljubitelj lepcra i^0-,^., ,, _ ■■ . ■ tja. se na t m mestu iskreno tt-'žliLlB^H^^S^lll-at^ zahvalim pevskemu društvu j
Domovina" in nieirovemnj ftl ([7Xjll/0WA pevovodji g. Šublju, ker je ta- Dc.H£,lit|\U | H ko mojstrsko predstavil pesem "Ob lepi modri Donavi." Slišal sem že vsaike vrste petje v različnih jeriVib. ali kar s slišal na zgoraj imenovani prireditvi, mi bo ostalo v trajnem spominu.
Najlenša hvala vsem, katere! • va obiskala, za jjostnrbo. ^fl^ dila sva se |>ri vsakem le za i par ur, ker čas je bil kratek. Poslovila sva se v upanju, da! se mogoče v par letih zoptt! vidimo zdravi in veseli.
S pozdravom,
Peter in Barbara Rode.
0 Božiču...
SVOJCE IN PRIJATELJE V DOMOVINI NAJBOLJ RAZVESELITE CE JIM POŠLJETE DENARNO DARILO
DENARNE POSlLJATVE v DOMOVINO IZVRŠUJE TOČNO IN POCENI —
Potniški Oddelek "Glasa Naroda"
216 W. 18th Street	New York City
Pošljite sedaj, da bodo dobili pred prazniki
V ('hi-holmu je župan Rudolf Stukel imenoval Antona Vidmarja za komisarja za vodo in razsvetljavo in mestni sv. t j«» to imenovanje potrdil.
Na Elvju se je Frank Seme ml. ožeuil z Marijo Okstad iz Wintona.
Prati ka
za leto 1938
Cena 25c
a poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, N. Y.
DANAŠNJA JAPONSKA.
Na Japonskem nimajo ženske nobenih meščanskih pravic. Lastnino ne smejo imeti, može jim izbirajo drugi. Pod nobenim pogojem ne morejo same predlagati ločitve, če jili možje ne osrečujejo. Volilne pravice seveda nimajo. Vse njih navade in način življenja določajo moški. Na Japonskem obstoji pač žensko gibanje, toda o njem slišimo malo.
Japonke, ki svoje domovine niso nikoli ustavile, se temu življenju vdajajo'brez ugovora, mlada dekleta, ki so prebila kakšen čas v inostranstvu, pa se zarražajo, ko se vračajo spet na Jajponsko in bi morala vdati prejšnjemu strogemu redil. To gre tako daleč, da je mlada Japonka hfii bogate družine, ki je obiskovala šolo v New Yorku in ki se je vračala v domovino, kjer naj bi se po-
ročila z moškim, katerega ni nikoli videla, rajši kratko pred Jokohamo skočila v vodo, nego bi se podredila življenju, ki jo je čakalo.
V ostalem je opažati vsaj v večjih japonskih lmstih. da postajajo prijateljstva med mladimi dekleti in moškimi pogostejša nego prej, ko se kaj takšnega sploh ni dogajalo. Toda "ljubezen" v našem pomenu še vedno ne velja in poljub-Ijanje je kakor prej zabranje-na reč. Ob 11. gre šest milijonov prebivalcev Tokija spat in to je vendar tretje največje mesto na svetu, mesto z nebotičniki, veleblagovnicami, velikanskimi hoteli in buljvari.
Japonci ne smatrajo za spodobno, da bi se v takšni bližini cesarske palače razvi jalo kaj, kar bi bilo podobno za-padnemu nočnemu življenju. V ostalem lahko policija od polnoči do šestih zjutraj ustavi avto, v katerem sedita moški in ženska in če se ne moivta izkazati, da sta poročena, mora ženska i>5stopiti in peš nadaljevati svojo pot.
NMROCITB SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIK5
Bohinjsko jezero
KNJIGARNA "GLAS NARODA* •
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo 3e vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
•i.
216 WEST 18tH STREET. NEW YORK