-----    105    -----
Dopisi.
Iz zgornje savinske doline. — Dolgo nas že tužna zima tlači in nič veselega ne obeta. Navadni pregovor pravi: „Ce sv. Jožef zimo odpusti, jo Jenoht-nica „Mar. ozn/4 zadrži"; in ta pregovor se je letos opravičil. O sv. Jožefu smo imeli že najlepše in tudi toplo vreme, od 23. do 24. dne t. m. pa je padel tolik sneg, da ga po hribih moška noga celo do kolena meri. Slaba se nam pred oči stavlja in nič dobre prihodnosti ne oznanuje, in ako se koj vreme ne spremeni, ne vemo, s čem si bomo rebra podpirali — to je, kje bomo ljubega kruheka iskali?
Iz Loža na Notranjskem 26. sušca. *) — Nedavno je tudi v našo dolino prišel jako čuden pisatelj! Neznani so mu še prebivalci, zemlja in rast, okolica in kraj, in vendar — o vsem tem ve dosti povedati: to nam spričujejo njegovi spisi v „Novicah"; res čudno! Al bojimo se, da se nam bo ta nova luč sveta v kratkem zamrknila, kajti oči vidno je, da naš novi vodja ne govori iz lastne skušnje, temuč da le pobira, kar drugi zgubljajo. Temu mora sam priznavati. To nam dokazuje njegov presmešni spis o pintariji in njega računstvu v 2. listu letošnjih „Novic". Res, da vsakdo lahko ume, da temu ni tako, kakor on govori, vendar
*) Ker ta dopis enako stvar pretresa, kakor dopis „iz Podgore" s podpisom „več trgovcev", ki smo ga kasneje prejeli, naj zadostuje natis enega.                                                                    Vred.
pa ne moremo si kaj , da ne bi vprašali tega razsvetljenca, kje neki je slišal, da so pri nas pintarji za tako malo posodo obročke kupovali, ki si jih lahko za vsakem vrtom v prvem grmu naseka za dolgo časa? Povemo mu tudi, da ne ume, kaj govori, ko dokazuje zgubo pri mali posodi, kajti ravno tu se največ pridobi; porabijo se v to izdelovanje od snega in viharja polomljene hoje,  vrhi,  odvržki  itd.  tedaj vsak košček
lesd. Ali bi morebiti bolje bilo, da v hosti segnjijejo?__
Dalje modruje, da pintarija je sedanjih nadlog kriva. Tudi to ni res! Hiše, kjer se je pred 15 ali 20 leti največ pintarilo, so še danes najpremožnejše, zakaj priredili so tudi dosti pri blagu, in le pri onih je pomanjkanje domd, ki so križem držali roke, ali pa se preveč z vožnjo ^pečali. Mislim pa, da tudi drugej, morebiti ravno v S—i, še bolj kličejo, kaj bomo jedli, kaj oblekli; kaj je pa ondi tega krika krivo? — gotovo niso hoteli barigelj delati! Dobro bi bilo, ako bi naš novi oskrbnik slavnemu obrtništvu Šneperskih gozdov nekoliko pojasnil, kolikšen dobiček ima, ko lepe mlade, po 9, 8, tudi 7 palcev debele hoje za krije odkazuje, seka in reže, da je^veselje videti! Al se ne pravi to, nov kras narejati? Se obče spoštovanemu vredništvu „Novic" je zadnjič dokaz v puhli in prazni odgovor vrinil (da je zaslužek zmiraj gotov). Kdo je še pred enim letom vedel za tisti zaslužek, na kterega on meri ? koliko časa pa bode trpel? Gotovo ne dolgo! In akoravno bi bil večni, koliko ljudi in blaga se more tam preži viti? Recimo, da ena cela vas. Kaj pa z druzimi? —> Pre-čudno je še to, kar on pravi, da pozimi kmetu živina v stali škodo dela. Pojasnite nam tedaj, kako pri vas v S—i ravnate pozimi z blagom, morebiti mu količke od zadej zabijete? Od kodi pa potlej gnoj dobiti, brez kterega je v naših krajih vse obdelovanje zemlje to, kar po suhem bregu ribam mreže staviti! Res, da dandanes hoče že vsak pisatelj biti, bodi-si prav ali ne-prav, ne glede na to, ali ne žali onih, kterim namerava taka pisma, in brez ozira na to, ali tudi stvar ume, v ktero se vtikuje? Prvo je učiti samega sebe, potem še le grajati druge!
V imenu več Ložanov.
Iz Vipavske doline 18. sušca. — „Novice" so se unidan čudile, kako je to mogoče, da je čisto slovenska kmetiška občina v Postojnskem okraji namesti slovenskega zakonika si naročila nemškega? Naj Vam povem uganjko te zastavice. Lože je ime oni prekrščeni občini in njen župan je grajščak Jožef Maver, kteri se je 1867. leta proti volitvi prečastitega dekana Grabrijana za deželnega poslanca zelo upiral in dr. Spa-capana vrival. Ta mož bi na slovenski zemlji menda rad nemški narod imel, zato je njegovo delovanje le za „nemško glorijo". Grajano naročilo nemškega zakonika je tedaj le osebno djanje; občinski odbor ga gotovo za to ni pooblastil, ker Ložanje so, razun njega, vsi poštenega ndrodnega duhd. Vendar nemškutarski časniki tako reč brž zgrabijo ter po svetu trobijo, da nam ni treba domačega — slovenskega — jezika, saj je na Kranjskem že vsaka vas — nemška! Gospoa Maver, če hoče za-se imeti nemški zakonik, naj bi si ga kupil za svoj denar, nobeden mu ne bode branil; al za denar slovenske občine naj se naroči slo-vensk zakonik, da ga, ako hočejo, vsi lahko ber6.
V Paradišči 25. sušca. M. J-r. — V zadnjem listu „Novic" smo brali, da je nemški liberalizem ob glavo, to je, da je minister Giskra popustil državno krmilo. Mi kmetje, ktere v politiki le prosta domača pamet vodi, mislimo, da, če pastir zapusti svojo čedo, se tudi čeda kmalu razgubi, — in res zadnji čas je, da prestane tudi regiment, ki ne stvari čevljev po nogi, ampak nogo sili po kopitu.   Kar dve leti gledamo ža-
------    106    ------
lostni, je to, da se našim deželam vrivajo najbolj verske novine, ki so iz tujstva vzete: civilni zakon, ločitev šole od cerkve itd. Pri vseh teh rečeh pa nam liberalci kličejo kakor Turek nekdaj, ko je kristijanom glave rezal: „ne boj se, ne boj se!" Tudi ti svobodnjaki" nas božajo rekoč: ne bojte se županovega zakona, — ne bojte se, da namesti skušenega dekana, ki med nami živi in šolstvo in nas dobro pozna, šoli zapoveduje „bezirkshauptmann", ki ima vse druga opravila kakor so šolska. Nemški kolovodji dunajskega državnega zbora niso nikoli pomislili, da za vsak kraj ni vsak sad! Le konfesijonalne muhe mu po glavi rojijo, — o tem pa, da bi nam bil zlajšal pretežko breme davkov, o tem, da bi narodna ravno p ravnost bila kruh, ki se vsem narodom enako reže, in o druzih nam krvavo potrebnih rečeh ni sklenil nič, ali če je kaj sklenil, ni zahteval, da se izpelje. Zastonj se napenja za centralizem, vsaj bi vedeti mogel, da tako ne grč in nikdar ne pojde, če se tudi na glavo postavi. Žalostna majka Avstrija, ako njeni državniki ne nastopijo vse drugačnev poti!
Iz Žiro v 24. sušca. J. C. {Huda zima; njeni na-sledki; živinski sejm.) Mnogim žalostnim naznanilom o letošnji hudi zimi, ki smo jih v „Novicah" že brali, dostavljam tudi jaz iz naše okolice naslednje vrstice:
Nenavadno huda in dolga zima, ki se je pri nas že 18. oktobra t. 1. pričela, je tudi nam že mnogo škode naredila. Bil je koj prvi sneg za 2—3 pedi debel in tako so bila ljudem vsa pota do stelje in drv že pred mesecem listopadom popolnoma zametene, bili so ljudje brez stelje in drv, in kdor se ni dobro podvizal, ostala mu je tudi kuha pod snegom. Da tudi goveda in drobnica navadne jesenske paše ni imela, zastopi se samo po sebi. Dobili smo pozneje snega še toliko, da res stari ljudje ne pomnijo še takega. Bil je po vaseh po 2 do 3 čevlje visok, po hribih pa, zlasti nasproti Idriji, bilo ga je tu in tam za seženj visokosti, tako, da večkrat od nas ni bilo moč ne v Idrijo ne v Loko ne peš ne s sanmi ne nikakor; tičali smo doma vedno, kot zajec v brlogu, in zarad pomanjkanja drv večidel pri slabo gorkih pečeh. Iz marsiktere na samoti stoječe koče, kakoršnih se po naših nemilih hribih dovolj nahaja, niso mogli stari in bolehni ljudje po več tednov niti k božji službi niti nikamor. Tudi pot do šole bila je našim oddaljenim otrokom skoraj vedno zaprta. Z debelim snegom združil se je bil pa še tudi zelo hud mraz; kazal je R. gorkomer večkrat na 21 stopinj; bilo je toraj mraza in snega dovolj. Zalibog, da so nasledki tako hude zime jako žalostni! Kmetom našim primanjkuje celo zimo drv in stelje; bati se je, da jim bode zanaprej primanjkovalo tudi piče za živino, kajti no-cojšno noč padlo je zopet novega snega za 3 pedi, in danes sneži še celi dan, da je joj! Ozimino žito je naj-brže tudi pri nas zel6 pod zlo; kdaj bomo pa jarino sejali, sam Bog ve! Kmetijski pregovor pravi: „pozna setev, slaba žetev". — Neizrečeno velika škoda se godi pa tudi po sadnih vrtih pri sadnem drevju. Kar nista prejšnji sneg in mraz poškodovala in pokončala, bo gotovo današnji, ki gre kot da bi moko sejal, poklestil tako, da bo žalostno!
Nenavadno huda letošnja zima je tudi človeškemu zdravju zel6 škodljiva. Ljudje bolehajo v naši okolici, da je od sile. Pa če bi le bolehali, bi še bilo; al tudi smrt brije s kos6, da je joj! Izročili smo jih materi zemlji letos že samo v naši fari 38; — to je za komaj 3 mesece veliko število!
Včerajšnji sejm (sredpostno sredo) bil je pri nas, kakor sem videl in slišal, za vsako kupčijo izvrsten; spečalo se je obilo blaga, zlasti je bila kupčija z govejo živino jako živahna.   Da našim kmetom,  posebno hri-
bovcem večidel le živinoreja k blagostanju pripomore, je gotovo, in tega so naši kmetje tudi sami prepričani, ker se z živinorejo z veseljem in marljivo pečajo. Da je pa v naši fari tudi zares veliko lepe in dobro rejene živine, je tudi res; zato bi bilo želeti, da bi se tega več kupcev tudi iz daljnih krajev čedalje bolj prepričalo. Zato vsi, ki lepo in debelo rejeno živino kupiti želite, v sredo po veliki n-oči zopet na sejm v Žire pri-hitite!
Iz Postojne. (Čitalnica naša) ima občni zbor 3. dan aprila popoldne ob 5. uri v svoji dvorani; dnevni red mu bo: 1. Govor predsednikov; 2. sporočilo taj-nikovo; 3. poročilo denarničarja; 4. volitev prvosed-nika in 10 odbornikov. Ta večer napravi čitalnica besedo"; program jej bo: Petje zbora. 2. Deklamacija. 3. Tombola. 4. Petje zbora. 5. Saloigra dozdaj še nikjer igrana: „Kdo ve, čemu je to dobro", poslovenjena od Radoslava.   V zbor in besedo se uljudno vabijo udje.
Iz Kamnika 28. marca. — Preteklo nedeljo je čitalnica naša napravila prav lepo „besedo". (Popis obširnejši dvrugi pot.)
Iz Šenčurja 24. sušca. R. (Spomlad noče biti.) Ze je zazelenelo površje zemlje na solnčnatih bregovih prebujeno iz zimskega spanja po raztopljeni sneženi odeji; že so vsled tega pririle iz njenega krila prve jarne cvetice: bele slepiče ali kurice (Heleborus niger); snegobeli zvončeki (Galanthus nivalis); pritli-kaste brkončice ali trobentice (Primula acaulis); spo-mladne nunke (Crocus vernus) in še druge, oznanovaje nam bližajočo se spomlad; veselo žvrgole je poljski škrjanček se že kviško vrtel v krogih prepevaje slavo Bogu na višavah in budivši kmetovalca na zakasnjeno delo opominjevaje ga: „oraj, oraj, oraj! kopaj, kopaj, kopaj! sej, sej, sej!" prav brezskrbno, neboječ se več hudega mraza, je nekako ponosno ponavljal ščinkovec svojo zabavljivo pesmico: „živ, živ, živ, ne boš me več učil!" ko je med tem njegova izvoljena tovaršica znašala gnjezdo v kako skrito koračo drevesa; kratko: vse je oživelo, vse je bilo veselo — a nenadoma zvije nestanoviti sušeč se svojim repom, prihajoča mrzla burja ostro pribrije ter pripodivša sive oblake pokrije čez noč in dan zemljo z novo še čez čevelj debelo sneženo odejo, pod ktero zdaj prezgodnje cvetice dre-motno pobešajo svoje razcvetene venčeke pričakovaje toplih južnih sapic in gorkih solnčnih žarkov, da jim raztopč nepričakovano ledenomrzlo ogrinjalo. Kaj bo, kakošen bo nasledek te tako hude in dolgo tra-joče zime, ves zavzemši in pobitega srca skrbno po-prašuje kmetovalec, ki žalostno opazuje, da se mu ne samo v svislih in šupah, ktere je s klajo in nasteljo jesen založil, vidno huje jasni, temoč tudi vidi, da bo treba ročno prijeti za plug in preorati ter obsejati njive z jarim, za predragi denar kupljenim žitom, ker je ozimina skoraj popolnoma pozebla. Spomlad se nam bliža, al nič prida nam ne obeta.
Iz okolice Kranjske — se piše „Triglavu" o žalostnih nasledkih, s kterimi nam preti letošnja zima, med drugim pa nam dopisnik kaže zopet očetovsko skrb blagega rodoljuba gosp. barona Antona Zoisa, ki ob hudi zimi zopet ni pozabil nadlog revniših Predosljanov in jim, kakor je njegova znana navada, brez vsega ska-zovanja podaril 100 gold., ko je nedavno popred tudi šolski mladini daroval 50 gld., kteri je vseskozi skrben oče. Glede na premilo srce res izvrstnega našega barona Antona Zois-a mu kliče vsak domoljub: Bog ga nam ohrani še mnogo mnogo let!
Iz Podsmreka pri Dobrovi. — Sadjerejcem zaznanja France Bizjak, posestnik v Podsmreku, kte-remu je kmetijska družba vže dve svetinji podarila, da
------    107    ------
ima na prodaj po nizki ceni: 200 jablan po 4 in 5 let starih, 200 raznih visocih hrušek in pa 200 pritlikovcev. Iz Ljubljane. C. kr. ministerstvo kmetijstva je družbi kmetijski ponudilo za poskušnjo en funt semena neke indijanske rastline, ki se indijanski povodni raj ž (Zizania aquatica) imenuje. Ministerstvo piše, da si je zelo prizadevalo iz New-Yorka dobiti semena te indijanske rastline, ktera v svoji domačiji v bajarjih in jezerih do 4 čevljev v globočino raste; zrnje služi ondi ljudčm za živež, iz slame pa se dela papir. — Poskusila se bode tedaj tudi pri nas.
—  Svetli knezoškof so pretekli teden prišli iz Rima nazaj, kamor se neki pa spet konec prihodnjega meseca vrnejo.
— {Mestna družba za vkvartiranje vojakov v Trnovem) je v nedeljo pod vodstvom gosp. Jan. Horaka imela letni zbor. Poročilo kaže, da so dolgovi kosarne poplačani in da ima društvo 845 gold. 85 kr. premoženja.   Dobro!
—  (Dramatičnemu društvu) je deželni odbor dovolil, da v prihodnji glediščini sezoni more trikrat na mesec v gledišču igrati: 2 nedelji in en delavnik.
—   (Matica slovenska.) Odsek za Jzdavanje knjig je sklenil, da se knjiga „81 o venski Staj ar" razdeli v II dela, tako, da 1. že tiskani oddelek in 2., ki še ni dovršen v rokopisu, dasta I. del; 3. oddelek, ki ga je dovršil g. dr. J. Geršak, in 4. pa II. del. Tretji oddelek „narodno gospodarstvo" izide za 1870, leto kot 3. snopič, toraj pred drugim, ker ta še ni dovršen v rokopisu. — Dalje je s tiskarjem Blaznikom sklenil pogodbo za tiskanje Matičinih knjig za 1870. leto (Ko-seskij eva dela, Schodlerjeva astronomija in kemijo, Slovenski Staj ar 3. snopič in Letopis za 1870.1.) in s Ko ke-jem o zemlj o vidih (severna in južna Amerika pa Azija). — Naposled je bilo sklenjeno, da Matica si. c. k. kranjski deželni vladi, ktera knjižnicam vseh kranjskih šol oskrbi prvi snopič slov. atlanta (poluti, Evropo in Avstrijo), prepusti po znižani ceni; ravno tako tudi telovadbini knjigi, kterih nakupi mnogo. —- Učitelji druzih slovenskih kronovin, obrnite se do svojih c. kr. vlad, da Vašim šolam naklonijo enake darove. — Za šolske knjižnice^ bila bi jako koristna tudi Rossmasslerjeva knjiga „Stirje letni časi", s prelepimi podobami, ki prav umevno in zabavno razklada rastlinstvo. Matica bi šolskim knjižnicam gotovo tudi to knjigo rada dala po znižani ceni. — Maticavtoraj za 1870. leto d& svojim udom: 1) Slovenski Staj ar 3. snopič; 2) Schodlerjeve knjige prirode 2. snopič; 3) Koseskijeva pesniška dela; 4) Letopis in 5) slovenskega atlanta 2. snopič (severno in južno Ameriko, pa Azijo). Knjige za 1869. leto izdane, privabile so mnogo novih udov, nadjamo se, da jih knjige, ravnokar naznanjene, še več privabijo. Tako Matično delovanje brez vsega hrupa vsako leto lep sad rodi. Njene knjige večidel so izvrstne po svojem obsežku a tudi lične v svoji obliki, vredne takega znanstvenega zavoda, kakor je Matica, in s svojimi zemlj o vid i, ki so prvi plodovi slovenskega slovstva, more se še posebno ponašati.
—   (Papirnica v Vevčah, Medvodah itd.) se bode spremenila v društvo na akcije (delnice) s kapitalom na 3 milijone gold., v ktero stopi, kdor vzame kaj akcij.
— (Volitve mestnega zbora) so se začele v pondeljek s tretjim razredom. Grozno revne so bile. Narodni mestjani se še v pondeljek zmenili niso za „rotovž"; le nemška stranka je tirala svoje privržence h jerbasu, da so oddali svoje volilne liste — al bilo jih je le 110 — volilcev pa je 342. Po takem tedaj se še tretjina ni udeležila volitev, kajti jih ni prišlo volit 232. Letos po
takem še manj kakor lani; lani je bilo volilcev le322, in prišlo jih je volit 111. Zel6 zanimiv je letošnji imenik volilcev; on kaže, kako skrbno je nemški „gemeinde-rath" nabiral volilce v 3. razred, da jih je nabral 342 memo lanskih 322. V samem tem razredu vidimo zdaj vpisano celo armado (22) uradnikov od železnice, na ktere se„gemeinderath" sedanji gotovo zanašati more, da mu množijo gardo nemško. Gospodje Hansel, Le-skovic in Winkler, vsi voljeni enoglasno, lahko tedaj rečejo: „Germania v najlepši edinosti nas je volila". A tudi izvoljenci v 2. in 1. razredu bodo isto lahko rekli, in zopet bo „konštitucijonalno društvo" štelo „die Haupter seiner Lieben, und sieh! — es fehlt kein theueres Haupt". — Ker je „gemeinderath" tako zlo pogorel pri volitvah v pondeljek dopoldne, je popoldne za poskušnjo gasila nova požarna straža. To vam je bila prava komedija, zdaj za o gin j tako, kakor je komedija z mrliči pri „pompe funebre". Orodje je dobro; al kako bodo taki „prostovoljci", kakor „Tagblattov" vrednik itd. delali v deževnem vremenu, ponoči itd., to bode skušnja učila. Za „Feuerwehr k n e i p e" utegnejo izvrstni biti, al — požarišČe ni šala.
Včeraj je volil 2. razred, ki šteje 609 volilcev, med kterimi je čez 230 ces. uradnikov in cesarskih oficirjev 50. Prišlo je pa od 609 volilcev volit le 271, tedaj le dobra tretjina in tedaj še manj kot lani, ki so si za svoje zastopnike izvolili dr. Keesbacherj a, dr. Schreya (ki z Dežmanom vred delata „Tagblatt") in pa dr. Schoppelna.
—  (Beseda v Čitalnici v nedeljo) bila je prav priljudna: lepa v pevskem in deklamatoričnem oddelku, pa tudi kratkočasna v srečkanji.
—  Gospod dr. Tancer, dobroznani zdravnik za zobč, je iz Gradca došel v Ljubljano, kjer ostane kakih 14 dni, na pomoč vsacemu, kdor ima s svojimi zobmi kakošno nadlogo.
— (V Novomesto) pride za predsednika c. k. okrožne sodnije gosp. Gertscher, dozdaj svetnik pri c. kr. deželni sodniji ljubljanski. Pl. Scheuchenstuel bode jako vesel, da Novomesto za njim dobi tega gospoda, ki ima o narodnih zadevah prav ta program, kakor ga v deželnem zboru razvija gosp. Kromer.
—  Agent g. Maks Gtinzler v Ljubljani oskrbuje seme lucernske detelje prav po ceni; cent izvirne francoske lucerne velja na Dunaji 37 gold. : ogerske 30y4 gold. v Peštu; vožnina utegne za cent znesti 2 gold.