..Danica-4 izhaja vsak petek na celi poli in velja po posti za celi. lelo 4 gl. 20 kr.. za [»<»1 Ida 2 tri. 2o kr.. za «eleit 'Ha ! »J. '¿o kr. V tiskanuci sprejeinana za celo leto:; gl. »'.o kr.. za pol leta I «I. SO k r.. za 1 , Ieta90 kr.. ako zadene ua ¡a dan praznik, izide ..Danica- dan poprej. List 4. Tečaj XLV. V Ljubljani, 22. prosvuca 1892. QUERIMONIA pesern za sedanji na t.-lcsu in na du>¡ l»olni svel. Homo mtiu-< n horrent. sibi latro pondus Vindicat auri. Coeca depascit juvenes libido. Kara custodit niveum pudorem Virgo. Het conjux. sociale rupit Foedus adulter. Lividi rodunt bene gesta dentes. Lingua delirnt calcfacta vino. Aestuant irae. metuenda jactant Vulnera sicae. Cuneta pessumdat solii cupido, Arma collidunt inimica «-ives, Plurirni «.ccumbunt. bibit ampia nigruin Lena « ruorern. L'beres eheu populantur hortos. Fortiles campos túmidas« juh vites, Et faines ardet, lacero teguntur Corpora panno. Arguunt pestem vidui penates, Urbium t'umant tepidae ruinae, Exulant artes, fugiunt Lycei Otia tuti. Obruor luctu, reminis<*or klein Patriae dulcis, lacrvmasque sist > Sunt breves iura;*. patriae manobum Oaudia s«unper v Jos Schneider. praepos. Capit. Terg. Moje spreobernjenje. G resni k p r e d M a r i j o. Kje sem ..!? Kedo me semkaj pripeljal. ..? Kaj imam tukaj opraviti...? Ne vem. kaj bi rekel, in skoro neverjetno se mi zdi. da bi stal sedaj pred Marijo... In vendar sem tu. vidim njeno podobo, njen veličastni obraz, .le-li sanjam .le-li res?... Toda ne. — Gotovo je. da stojim pred p«»dobo Marijino Jaz pred Marijo? .. Jaz. ki sem jo zaničeval. zasmehoval in psoval?. .. Jaz. ki se nisem nikedar spomnil nanjo, da je ne bi zraven klel?... Jaz... Pred Madono?... Sram me je. da stojim pred ono, katero sem toiikrat žalil...! In vendar me je strah, ker le po čudežu sem semkaj prišel. — Pred eno uro šel sem od doma. da bi poiskal svoje tovariše. Hodil sem po ulicah in p«» naključji zašel seui semkaj. Kaj je Madona? Tako i>i kdo vprašal. Toda jaz ne. Kdo je Gospod? — Nič: jaz ne verujem. Jaz. ki ne verujem ne v Boga ne v Marijo, sem sedaj v ctrkvi pred kipom Madone. To je čudež, tak čudež, da se mi kolena šibe. Jaz. ki se ne bojim nikogar, jaz naj bi se tresel pred mertviui kipom? V dvobojih me ni bilo strah in tu se mi seseda kri od strahu. Kaj naj storim? l>obro bi bilo, da bi molil, ali kaj ko ne znam niti *) Oitatelji blagi naj ne stermč preveč. ako zadenejo na nektere grozno robate v začetku; reč je iz laškega m znano je da je lah več kot rokomavžar. ako jame preklinjati. Vr. V? SL' J onih molitev več, katere me je mati učila. Ah! Kak nesrečnik sem! Molil hi. in ne znam! in vendar moram moliti. Vsaj te besede moram spregovoriti : «Sveta Mati. tresem se od glave do m»g, ničesar ne vem, kaj se godi z menoj! Sveta Mati. spominjam se še. ko me je mati majhnega otroka učila: ..Ljubi Marijo, ker Marija ti bode pomogla in te rešila." Itobro. poniozi in resi me tedaj! (i resni k joka pred Marijo. Kako nesrečno življenje je moje! Slabeje je nego smert! Življenje zame nima ničesar več. kar bi me moglo veseliti. Oni sladni romani, katere sem nekda j s tolikim veseljem čital. naprav-ljali so mi sedaj največjo muko. Tudi družba s svojimi prijatelji, katera me je včasih tako zabavala. nima zame nikacega veselja več. 1 >an mi s svojo svetlobo temni razum, noč me straši, delo mi preseda, jed me teži. sploh moje življenje je počasna smert. Ko bi ne bil prišel pred le ta kip. ne točil bi sedaj tak«» grenkih solz. O blaženi kip. zakaj vendar stojiš pred menoj, pred brezvercem? Kaj naj storim, tako ne morem dalje sterpeti. Xe vem. kaj je. Ponižan stojim pred kipom Marijinim. Bog ve, če mi ne bode prišla rešitev od tam, odkoder je prišel pervi vzrok moje nesreče. Toda kaj bodo dejali moji prijatelji. Xe. ne grem: toda ne. moram iti in če ne. umerjeni. Že sem na cerkvenih vratih. Naj grem li notri? Mogoče, da grem brez vere v cerkev... In potem? Naj bode kar koli hoče. v cerkev grem. pred kip Madonin. Pri pogledu na kip tresem se »trahii. a nekoliko vendar tudi od ljubezni. < udez!..- Morebiti je Madona vendar — le ono. kar o njej govore...! Kaj je to. zgubiti vero.. .? (V bi tudi jaz imel sedaj nekoliko vere. lie vem. kaj bi storil? < e je Marija res to. kar pravijo o njej. povedala mi bode. kaj naj storim? O sv. Marija. Mati Božja, sedaj sem tu — ne več po naključji, temne prostovoljno. < e si Ti res moja dobra mati. kakor pravijo, pomagaj mi. zlasti ker mi zaradi Tebe. zopet silijo solzč v oči. < > Marija, serce se mi kerei. prisiljen sem jokati. < > blažene solze, kako ste mi drage! < im bolj jokam, toliko lažje mi prihaja pri sercu. \c vem. kai naj molim, moje solzč naj bodejo goreče molitve do tebe Pred teboj jokam sedaj, kot sem jokal nekedaj kot nedolžno dete v naročji matere svoje. Toda. čemu prav za prav jokam? Zopet nov čudež! Zdi se mi, o Marija, da nameravaš nekaj posebnega z menoj. Ze čutim, da razganjajo moje solzč temo. v kateri sem živel tolik») časa. Sedaj ¡dem domu, da se bodem mogel prosteje razjokati samotno v svoji sobi. A v kratkem, upam, bodem zopet pred tvojo podobo. Premišlja o svojih solzah. Xe morem si odgovoriti, kaj da prav za prav čutim. Je-li sem bolan ali blazen? In ako bi konni razodel, kar se sedaj dogaja v mojem sercu. vem, da bi bil popolnoma prepričan, da sem zelo, pra\ zelo bolan. In vendar sem zdrav, popolnoma zdrav. Bojim se, da bi se moji tovariši ne norčevali iz mojih solza; zato jih jim moram zakrivati. In vendar so te solze, nekaj čisto nenavadnega, nekaj čisto izvanrednega. Mnogo sem videl, poznal mnogo ljudi, ali kolikor mi je znano, pripetilo se ni še nikomur kaj tako čudovitega. Ce bi se mi bilo naključilo kaj žalostnega, ne bi se čudil. Toda sedaj vidim samo učinek, a vzrok ini je neznan. Jok je navadno posledica globoke žalosti. A pri meni je ravno nasprotno: jok mi teši razburjeno serce! Spominjam se, da sem se še kot otrok učil v zgodbah svetega pisma dogodek, ki je nekoliko podoben mojemu. Xamreč spreobernjenje sv. Pavla. Sel je v Damask, padel je raz konja in mahoma je bil globoko presunjen. Postal je čisto drug človek. .laz nisem padel raz konja, a vendar se je z menoj zgodilo isto. Sv. Pavel je zaslišal glas iz nebes, jaz pa sem se dolgo razgovarjal z Materjo Božjo. Bojim se kaj hujšega in zato se niti ganiti ne upam. Ce mi nebesa ne pomo-rejo. jokati bodem moral vse žive dni. Ce bil bi kaka deklica, ne čudil bi se, a da pretakam jaz, postaven mož, solze, in sicer bolj nego takrat, ko mi je umerla mati. to mi je netiraljivo ... Čudna misel mi roji po glavi. Mati in učitelji so mi dejali večkrat v mladosti, da slabo dejanje ne obrodi dobrega sadti. Kaj če bi bilo res? Toda ne. ne. jaz nisem storil nikedar nič slabega. Bil sem vedno poštenjak. Kaj je to. slabo dejanje, tega ne razumem. Toda kerščansko življenje?... Ah. kaj to meni mari! Človek mora biti vesel! Sedaj grem k svojim tovarišem. Tam si bom gotovo pregnal te muke! Pervi korak do kesanja. Včeraj je bil v resnici lep dan za moje tovariše. .lasno, prijazno nebo, krasen kraj, obed in vesela družba, vse to je gotovo napravilo najbolji vtis na njihova serca. A jaz? Jaz gotovo že dolgo nisem bil tako žalosten, kakor ravno včeraj. Zakrival sem svojo žalost, kolikor se je največ dalo, in še se mi zdi, da so nekateri počenjali burke na mojo brado. In vendar je moje upanje ostalo brez vsega sadu, da. slabo dejanje ne more dolgo terpeti, to je zame še vedno nerešeno vprašanje. Toda moja mati je bila pobožna kristijana in moji učitelji istotako. Hoteli so lin tedaj reči, da kedar se hoče zlii ogniti, temu ni dovolj, da živi kot olikanec, živeti mora tudi kot dober kristijan. In sem li jaz vselej živel kot resničen kristijan in katoličan? Komaj sem postal sam svoj gospod, sledil sem duhu časa. Cital sem slabe časopise, udal sem se najbolj peklenskim skrivnim družbam, prebiral ostudne romane, pogovarjal se najraji kolikor najbolj mogoče polzko in ostudno. In kaj je bila posledica takemu počenjanju ? Postal sem brezverec in brezbožnež. Zakaj sem pozabil Boga, opustil molitev, norčeval se iz ss. zakramentov, zasmehoval duhovščino, višega tudi še in najvišjega pastirja? In sedaj sem mnogo slabejši kakor kdorkoli, dasiravno sem po imenu kristijan. vendar mnogo slabejši nego katerikoli pogan. Sedaj sem izdajalec, izdal sem vero svoje matere, nauk svojih učiteljev in ime kristijana. In če premislim vso to stvar, je to velikansko zlo, katero ne more dolgo terpeti. To in nič druzega je vzrok moje nesreče. Moje solze, moj strah niso posledice kacega materijelnega vzroka, temuč krivice, koje sem zakrivil nasproti svoji materi in svojim učiteljem v pervi mladosti. In kaj naj storim? Spremeniti moram svoje življenje: Toda bodem li imel dovolj moči, da to storim? V mojih rokah je odločitev, ali naj živim v najhujših dvomih in solzah, ali naj se povernem nazaj v sveto kerščansko-katoliško vero, k Bogu svojih pradedov. < I>alie nasl.) Zvonček sv. Jožefa iz Bosne. r Dalje ) Iz ljubljanske slavne biskopije, od njenih verlih katoliško-vernih slovenskih ovčie in njihovih duhovnih pastirjev je že marsiktera pomoč došla za cerkve in cerkvene reči. Hvala Bogu! tudi preteklo leto nekaj. Bog daj. Devica Marija in sv. Jožef sprosita šč več in obilnije to nastopno leto. Želeti in sprositi je, da bi tudi lepa in slavna Lavantinska biskopija in druge v Slaveniji po izgledu Ljubljanske se živeje spominjale in obilneje pomogle in darovale za siromašne cerkve bratovskega katoliškega, slavenskega naroda v Bosni. Osobito se pa v imenu sv. Jožeta, zaščitnika patrona vse Slovenije, priporoča vele uboga cerkev sv. Jožeta nove župnije v Pr jedoru. A ko bi vsa katoliško verna Slovenija — katoliške slovenske ovčice peterih biskopij hotele darovati, zamogla bi se cerkev sv. Jožefa tukaj nova in dostojna sozidati, mesto slabotne sedanje lesene, blatno-slamnate: zamogla bi se, ako bi vsaki le jeden krajcar daroval. Kakova bode nova godina. nastopno leto 1892? Bog zna. kakovo bode. Ipak se zna, da, ako se vse ne okrene k Kristusu Jezusu in materi Cerkvi, bo šlo vedno navzdol, do propada zla in gorje. Božja očetovska dobrota in ljubezen bi rada dobro dala. toda preobilne pregrehe, hudobije, mesene modrosti, slaba vera. krivovera. nevera, napuh in nečistost branijo: mesto blagoslova Božjega le prekletstvo kličejo, mesto bla-godarov le šibe pripravljajo. Ako vsi stališči družbe človeške bol ji postanejo, bolje bode čas in leto: ako vsi dobri postanejo, dobri časi in leta. Spoštujte in ljubite bolje sv. Očeta - poglavarja sv. Cerkve in mater svojo sv. Cerkev, in vse bo bolje, vse bolj ohlagodarjcno. Brigajte in potegujte se za pravice sv. Očeta. sv. Stoln e nadapostoljske in svete Cerkve, in Bog se bode za Vas potegnil in skerbel za pravice in potrebe vaše, o katoliki! I >ajte in dalo se vam bode. I >ajte proti vzhodu in jugovzhodu za Božje cerkvene reči. iu dobili bodete od zahoda in jugozahoda ... I >ajte časnega in dobili bodete iz neba časno in večno dobrega. Živite kerščansko-verno, v čednostih, spokorno-stih: pomagajte z besedo, spisi, z delom, milimi darovi hiše Božje, cerkve zidati in lepšati, osobito tam kjer je najbolj potreba in naj veče siromaštvo. in Ženin sv. Cerkve, Kralj večne slave, vam bode pripravil krasna stanovanja v povcli-čani — zmagovalni Cerkvi svoji, v kraljestvu nebeškem. Toraj, dragi in verni Slovenci naj Vam ti glasovi zvončeka sv. Jožefa iz Bosne donijo v večjo slavo Božjo, češčenje sv. Jožefa, v lepoto Cerkve in blagor Vaš. Naj pa prižvenklja tudi mnogo za prerevno cerkev sv. Jožefa v Pijedoru. v Bosni. Vzvišenost cerkvenega redovnega življenja. Vsa narava v vsej svoji častitljivi velikosti, vse vidne in nevidne reči. ktere je vstvaril Bog, imajo velik in vzvišen končni namen: ljubiti, častiti in poveličevati ga na vse veke. Ta edini končni namen popolnoma obsega že vse druge v sebi, ki imajo ka-koršno koli veljavo na svetu. Kdo izmed umerjočih pa bi bil zmožen s slabotnim človeškim duhom ub-seči raznoverstne podobe, ktere je stvarnikova modrost in vsegamogočnost iz nič vstvarila? Kako različne so te po svoji vnanjosti, po obsegu, po vstraj-nosti, vrednosti in porabi! Ozrimo se na rudninstvo! Kar nam to podaja, vse je dano nam v službo, od navidezno najslabšega kamenja do najdražjega demanta. Vendar ima vsaka posamezna reč, ki obstoji, svoj na tanko določeni namen, svojo vrednost kot del velike celote. Nahaja se pa, kakor je znano, ne majhna versta rudnin, ki prav posebno vzbuja človeško pazljivost, ki so mu med mnogimi drugimi posebno koristne, da, neogibne, in veliko jih tudi je, ki so ne le s svojo vrednostjo, ampak tudi z zunanjo obliko sposobne razveseljevati ogledovalčevo oko. Bodi mi dovoljeno, pokazati n. pr. na posebno koristne kamne za zidanje, na granit. jxjrfir. marmor, pa na demant. železo, oglje, srebro in zlato. In ko bi imel kdo modro in pametno misel, podariti mi velik kos čistega zlata in perišče dragih kamenov. precej bi jih z največjo hvaležnostjo sprejel, pa nikakor ne morebiti s tem namenom, da jih zaklenem kot zaklad v skrinjo, na njih sedim in jih stražim. Ne. na častno besedo ne; temveč edino le za močno zaželjeni namen, da morem z njimi storiti prav veliko dobrega za Božjo čast. za sv. ('erkev. za blagor svojih so brat o v in za ljube revne duše v vira h. Da bi jaz za svojo osebo ne terpel škode, se ve. bi že vedel tudi po-skerbeti So tedaj, da sklepam iz vsega tega. kar nameravam. v velikem, mogočnem rudninstvu, med brezštevilnimi rudninami, ktere zelo občudujemo, zopet posamezne, ki se odlikujejo pred vsemi drugimi po svoji vrednosti, koristi in porabi, na kterih posest ineri prevelik-krat vse hrepenenje in prizadevanje človeško. - In ali ni ravno taka med rastlinami? Kako različno, mnogoverstno in neprešteto je število k rastlinam spadajočih stvari! Kako različne so že po svoji zunanjosti. Nektere so velike in močne, kakor mogočni velikani, druge majhne in slabe, kot nevidni pritlikavci: nektere zelo koristne in za rabo, druge manj in tudi redkokedaj rabljive; nektere popolnoma priproste in neznatne, druge vabljive že po zunanjosti, oživljajoče ser«-e in oko. No, stopimo lepo poletno jutr-- v velik lepo obdeluvan vert. Tu najdemo zastopan-' vse mogoče rastline, od najnavadniše tra-vice. ki je navidezno brez koristi, od plevela, kterega pridno izplevamo. do najlepše cvetlice, ktere pogled oživi naše oko. in do največjega drevesa, ktero nas s svojo starostjo in obilico cvetja napolnjuje z občudovanjem in stermenjem. Cvete tu dišeča reseda. prijetni ščipek. dišeči in oživljajoči rožni germ; pozdravlja nas ponižna vijolica, blaga kamilica in čudno lepa v-rtna roža. Kazun t»*ga pa vidimo še dolgo in široko versto koristnih zelišč in dreves, ki vzbujajo, bogato s sadovi obdarjeni, najlepše nade za prihodnjo jesen. Pa tudi najneznatniši cvetlica, da. tako zvani plevel sam. ima svoj, se vč da. nam večkrat popolnoma neznan namen v velikem gospodarstvu narave. Vse pa. vse. kar zeleni, cvete in se razvija, služi za vresničenje nam sicer nerazumljivih in nezapopadljivih. vendar gotovo zelo modrih namenov vsegam« goenega (insp. «da. Stvarnika in Vzder-ževalra sveta. — Ozrimo se tedaj po tem premišljevanji na velikansko in mogočno polje naše sv. katoliške Cerkve. Tudi ona je kraljestvo, in sicer največje in najvzvi-šenejše. kter«» nositi ima zemlja pravi'o; pa ne le zemlja. - kajti k temu svetemu občestvu spada vse, kar hvali n časti ljubega Boga v nebesih, na zemlji in pod zemljo. Ljudje vseh časov, vsa ljudstva in narodi nI začetka do konca sveta imajo vzvišen poklic, vstopiti v to kraljestvo, ki je k nam prišlo z nebes in nas zopet, v nebesa pelje, da v vseh jezikih časte in poveličujejo Gospodovo ime. Kakor pa so med rudninami in rastlinami nektere, kterih vrednost nam je manj znana, ktere se nam dozdevajo včasih popolnoma nepotrebne, da. ki so celo sposobne nam življenje vzeti: ravno tako hudo dopusti Stvarnikova modrost tudi v občestvu vernikov zato, da tudi to, če tudi nehote, rnora naposled dobremu služiti in se tako končni namen stvarstva popolnoma doseže. Se v6, da se nam to zdi veli krat nezapopadljivo; toda tu velja: Upogni svojo pamet pod vzvišeno kralje-vanje Previdnosti Kdo je zmožen Božje svete sklepb pregledati! Tega ne premore noben umerljivi človek! Saj vendar pravi isti sam, ki je začetek in konec vsega: Moje pota niso vaše pota, in moje misli niso vaše misli. Kakor pa se nahaja med rastlinami in rudni-ninami precej velika množica takih, ki se odlikujejo pred vsemi drugimi po svoji notranji in vnanji vrednosti, in po svoji porabi, — tako nahajajo se tudi v vzvišenem neizmernem kraljestvu katoliške cerkve, občestva svetnikov, nekateri deli, ki razprostirajo prav posebni blišč in zbujajo našo pazljivost v prav posebni meri. Nekteri trudijo se na ta, drugi na oni način kolikor mogoče spolnovati svoje kerščanske dolžnosti; nekteri delujejo za Boga in njegovo kraljestvo pred vsem svetom in sredi boja in terpljenja vsakdanjega življenja; drugi delujejo, nevidni od svetovnih oči, v tihi, pobožni samoti, ter pospešujejo po vsi svoji moči čast Božjo in časno in večno srečo svojih sobratov. In med temi je zopet nekaj prav posebno izvoljenih, ki zapuste vse, kar svet obeta in daje, ki se odpovejo vsemu veselju, ktero more svet dati ljudem, in Bogu samemu izroče vse svoje življenje in vso svojo moč. S proti nebu vpertimi očmi, proti tako zaželjeni, srečni in pravi domovini, prežive vse ure in dni v pobožni molitvi, v sveti pokorščini, v premišljevanju in pridnem učenji, pa tudi v težavnem, utrudljivem delu. Kdo tu ne misli na obširna in občudovanja vredna dela cerkvenih redov v znanstvenih, umetnosti, literaturi, rokodelstvu, obdelovanju celih dežel, v razširjanju omike po vseh delih sveta? Mnogi njih se trudijo od jutra do večera v pastirstvu, podučujejo mladino, varujejo otroke, obiskujejo bolnike, ter jim strežejo po dnevi in po noči, neprenehoma in z darovanjem svojega lastnega zdravja in življenja. Kdo bi mogel nadalje popisati občudovanja vredni napor in težavo, pa druge ovire, ki se nastavljajo katoliškemu oznano-valcu sv. vere tako pogostokrat v oddaljenih misi-jonih, ter ovirajo njih sveto, človeštvo tako osreče-valno delavnost? Da, na njih moramo resnično spoznavati hrabrost in pogum, kajti, iz ljubezni do Boga in ljudi se niso le svetu odpovedali ter sledili Gospodu Kristusu; temveč darujejo tudi svoje zdravje in življenje, ako se gre za čast božjo in za blagor neumerjočih duš. Pojdi tje, zaničevalec sv. cerkve, in opazuj ter občuduj može božje v njih neprenehlji-vem delu, v njih pobožni molitvi, v njih trudljivem delu pri spovedovanju, v oznanovanju božje besede, v šoli, na smertni postelji, v hiši božji. Strezni se, in primeri svoja lastna dela in djanja z deli teh blazih sere! Ti delaš, pišeš, premišljuješ morebiti cele dneve, tedne, celo še leta, in kam meri tvoje delo? Vse na to, da bi podiral, terl. teptal to, kar dobri ljudje delajo Bogu na čast in človeštvu v prid. Za duhovni prid morda že več let prav nič nisi storil! Kam prideš s tem!... Podaj pa se tje ter opazuj Bogu posvečene device, kako po dnevu in po noči, zdaj vsaka za se, zdaj vse vkup. Boga hvaliio, časte in s svetimi pesmami poveličujejo, kako se posvečujejo z molitvijo, zatajevanjem in pobožnimi odpoved-bami, kako se trudijo pri podučevanju mladine in prav posebno po bolnišnicah, da, pojdi tje in opazuj darovalno delovanje — in postal boš iz Savla Pavel, naučil se bodeš spoznavati in ceniti velikost in vzvišenost daritve, ktero darujejo Bogu in svetu in častil in občudoval bodeš naposled cerkev, ki obrodi tako plemenite sadove, ktera more take, skoro ne-umevne dela pokazati ter vstvarja značaje, kterih velikosti in imenitnosti stoletja ne morejo izbrisati in prikriti. Da. v resnici, redovi naše svete Cerkve, na ktero oziramo se s tolikim in tako opravičenim ponosom, — smemo primerjati z onimi dragimi kameni in z onimi cvetlicami, ki vse drugo prekosé, ki se nad vsemi povzdigujejo, tako. kakor se velikanski svetilnik na visoki skali ponosno vzdiguje nad morskimi valovi, ki ga obdajajo; povzdignejo se v duhu kakor orel, ki plava visoko nad mogočnimi gorskimi velikani, nad puhlim in malomarnim zemeljskim življenjem in delovanjem; vodijo pozemeljske romarje neprenehoma proti nebeškim višavam in jim kažejo pot, ktera edino le pelje v sveto božje mesto; so plemenitiši sadovi, ki jih rodi drevo življenja, rože so v vertu paradiža, najlepši biseri v vencu naše svete katoliške Cerkve. Janez Repič. Ogled po Slovenskem in dopisi. Ljubljana. (Poslavljenje.) Preč. g. Iv. Gnezdu, konzist. svetniku, veroznanskemu učeniku na realki, predsedniku katol. društva rokodelskih pomočnikov itd. so presvitli cesar podelili zlati križec s krono za zasluge. V ta namen je bila v nedeljo popoldne ob 5ih v hiši rokodelskih pomočnikov prelepa in finljiva slovesnost. Pričujoči so bili prevzvišeni gosp. nez m škof, deželni glavar Detela in več druzih odličnih gospodov raznih stanov, in sicer profesorji z realke v semajnicah. Po društvenem petji so prevzviš. gospod knez in škof v prav lepem govoru omenili namen tega shoda in povedali, da jim je došla naloga gospodu slavljencu pripeti znak prevzvišnjega odlikovanja, in to za~mñoge zasluge, ki si jih je pridobil na cerkvenem in družbinskem^ polju. Posebej povzdignili so njegove zasluge fcufr predsednika društva rokodelskih pomočnikov. Socijalno vprašanje je dandanes silo važno in prav rešiti ga je zmožna le sv. Cerkev in društva, ki delajo v njenem duhu, kakor so zlasti družbe rokodelskih pomočnikov. Temu društvu je posvečeval g. slavljenec svoje djanje skoz mnogo let, po družbinem geslu „ora et labora' — moli in delaj; „Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo!" lies, delo z molitvijo priklicuje božji blagoslov, ako se živi po sv. veri, in to je pot k sreči delavskega stanú, tako se vgodno rešuje socijalno vprašanje. Zlati križec s krono slavljenca spominja tudi na marsiktere težave, ki so ga zadevale in mu utegne biti pomoček. nositi še v prihodnje križe, brez kterih se ne zverši nobeno dobro delo na zemlji. Prav dobro so prevzvišeni gospod višji pastir dalje še pojasnili, kako preslavno odlikanje ne časti le samo slavljenca, temveč vsa katoliška družba rokodelskih pomočnikov z vsimi podporniki je s tem poslavljena. S priserčnim čestitanjem v svojem in v imenu vsih pričujočih, premilostni g. govornik slavljencu želč, da bi mogel še nadalje veliko dobrega zverševati v Božjo čast. v korist deržavino in v pravo srečo rokodelskega stanú. S preserčnim ogovorom gosp. poslavljenca, s trojnim slavoklicem na presvitlega cesarja in z društvenim petjem cesarske pesmi se je končala slovesnost. Naj bi tako lepa slovesnst navduševala rokodelske pomočnike, da bi se prav obilno zbirali krog odlikanega gosp. predsednika rokodelskih pomočnikov v njihovi zali novi hiši in po naj boljši poti naj z božjim blagoslovom družba raste, se razširja in najboljše vspešuje v prid ljubljanskega mesta in rokodelcev samih! Iz Ljubljane. Visoko c. kr. finančno minister-stvo v sporazumljenji z visocim c. kr. ministerstvoin za notranje zadeve in /. visocim c. kr. ministerstvoin za bogočastje je z odlokom aprila 181*1 št. 1U10 in dne 5. decembra 1801 št. 13.041 odboru za zidanje misijonske hiše v Kočevji privolilo srečkanje s loterijo i z dobitki brez takse za leto 1 da se pokrijejo vsi pri zidanji te misijonske hiše še ostali dolgovi, ter pridobijo pomočki za ohranjenje hiše in duhovnov, ki bodo v tej hiši živeli. Kočevje toraj dobi imeniten vstav. misi|onsko hišo, katera bo gotovo velika dobrota za <-eli ondotni okraj. Važnost ter dobroto takšne hiše bod-» p.» Ko čevji gotovo kmalu spoznali, posebno pa še takrat, ko bo železnica v Kočevje dodelana in bo Ju premo-gove jame mergolele obilnih delavcev, Ipamo pa tudi. da bo ta naprava vspešno delala v čast Božjo, v zve-ličanje duš ter v blagor ljudstva in « ele škofije. K temu Bog pomozi! J. s. Na Dunaju je po kratki bolezni 18. t. m. ob o. uri in 20 min. popoldne umeri nadvojvoda K aro I Salvator. Cesarska hiša s smertjo tega pobožnega nadvojvoda v kratkem žaluje že v tretjič, ker .¡o. nov. je umeri nadvojvoda Henrik in 1."». de<\ nadvojvoda Sigismund. Karol Salvator je bil drugi sin pokojnega nadvojvoda avstr. in velikega vojvoda To-skanskega Leopolda II, iz druzega zakona še živo vel. vojvodinje Marije Antonije, rojen 3o. apr. 1 *:{•.♦ v Florencu. 1'merl je prejemši papežev blagoslov s posebno pobožnostjo in vdanostjo v voljo Božjo v krogu svoje družine in spovednika med molitvami pričujočih. Bog mu daj večni mir Sedanji stan. Kam bo to prišlo v Mnogo visokih oseb je že urnerlo poslednje dni in še v»»č jih je bolnih. — V Petrogradu na cesarskem dvoru ni bil«» novoletnih slovesnih voščil, ker je cesarica boh>hna — V Londonu je zbolel prine Valeški. Sicer pa ne morejo dosti dopovedati, kako silno razsaja inriuenca med narodom sploh, še prav posebno po Laškem! Kje je zdravilo?... Modri možje so dostikrat napovedovali, da ne bo na svetu dobro, dokler je namestnik Kristusov v ječi; govorili so gluhim ušesom: zato je Bog začel bolj na glas govoriti. Zapuščena mati. ..Prostora, milo moje dete. Očetov mesto ti ne da; Če tudi kralj neštete čete In Sin si pravega Boga!" „Tu v revnem hlevcu. tvoja mati. Ponižno v mrazu molim te: Ne morem v zibel ti postlati. Saj v hišo nikdo ti ne odpre!" „V plenice tu te bom povila In v jaslice te položim. Pri tebi zvesto bom budila. S teboj naj tudi jaz terpim i*4 _A. det/' milo in ubožno. Verujem, da si stvarnik rnoj! In inoltin te Boga pobožno, Svoj nič spoznavam pred teboj!" Tako zdi huje sveta mati Kleče, ko dete sladko spi: Nebeška pa sladkost je brati Z deviško milih ji oči. Katera mati, dragi moji, Enako revščino terpi, Da bi ne imela v revi svoji. Kam naj rojenika položi ? To bila je Marija mati, Ki njega svetu dala je; 1'red Njim nam svoj dan bode stati. Ho sodi kralje, revežel U vsaka mati. le v nebesa V bridkostih povzdiguj oko, V težavah duše in telesa I slišana ti prošnja bo. t\ S. Svojemu prijatelju novoinašniku. S. list«»pada 1MM. Se li še spominjaš v preteklosti dne. Ko ljubljena mati Ti v mlado serce Nauke dajala je žalno v slovo, Ko pervič ostavljal si rodno zemljo. Potert in otožen si gledal nazaj, Podavši vsem roko v domači svoj kraj; S Teboj žalovali so holmi in dol, Žele Ti slovesa olajšati bol. A danes, čuj dragi, kaj vas govori, Kaj mati Te prosi, ki v solzah kleči, — — Pač v solzah veselja. — saj, vidi, da sin Gospoda daruje zemljč in višin. Izraža pač vas, ko jo venci krasč Ginljivo in jasno pohlevne prošnje: _Oj spomni, predragi, rojakov se Ti, Ker danes nebo blagoslov Ti rosi I" A zdaj. novoinašnik, ne zabi i nas. Ki kličemo vdani radostno na glas: .Ostani nam zvesti v prihodnje še brat. Spominjaj nas v poznih se letih večkrat!" F. S. Razgled po svetu. Dnnaj. Solnograški katol. list je oziroma na sedanji politiški stan te misli, da za konservativno stran ni nevgoden. Liberalno vladanje, česar so se tako mnogoteri bali, je izključeno, ker gotovo je. da konservativni klub se ne bo le sarno ohranil, ampak tudi vterdil. In govori se. da bo poljedelski minister Falkenhayn pristopil v Hohenwartov klub. Tako bi tudi konservativci imeli vradnega zastopnika pri ininisterstvu, kakor imajo levičarji svojega Kuenburga. Grradec. Infi ne n ca. kakor pravi sekovski milgsp. knez in škof, Janez Zwerger, obširno po škotiji razsaja že več tednov; s to boleznijo vred pa tarejo ljudstvo tudi še druge nadloge ; tisuče ljudi leži hudo bolnih, po manj bolnih ter bolehnih pa jih je brez števila. Zato višji pastir zapovedujejo molitve in očitne pobožnosti, da bi se Bog ljudstva usmilil in odvernil zaslužene kazni. Berlin. Nedeljski počitek. Ondotna mestn;» gosposka je določila, da se noče poprijeti pravice, vsled ktere bi smela nedeljski pokoj vtesnovati. Na Pruskem se nedelja veliko bolj obrača v počitek, kakor pa pri nas. piše Wahrheitsfreundu v Gradcu. V Triera je 7. pros. umeri generalvikar dr. Henke za intluenco. V Slezvig-Holsteinu se katoličani močno množijo: pri zadnjem štetji 1. 1SS»; jih je bilo le 12.1217 ; 1. lMio se je število narastlo na 21.796. Nemčija. Nemški delavci, popolno v oblasti bogatih kapitalistov, so klicali vlado in cesarja na pomoč Dobili so dovoljenje zbirati se radovoljno v druž-binstva z nekterimi malimi izdatnimi pravicami. < ¡lasna hvala se je klicala, ko se je mladi cesar oglasil v njih pomoč... Toda zdatna pomoč je prišla iz Vatikana, papeževa enciklika o delavcih. Ako se delodajavci in delavci tega n«> poprimejo, kdo jim je kos pomagati ? Francosko. Grenobelski škof Kava je na svitlo dal pastirski list zoper frainasone Pisanje ima podobo brošure z imenom: „Novo napovedanje vojske framasonov zoper katoličane/ O tej priliki zvemo, da ti sovražniki verein človeškega družbinstva imajo tudi v milostnem mestu Lurdu svoje gnjezdo. Leta 1î?s7 in 188S je lurška loža s taberško vred vse mogoče poskušala, da bi ondi zbrala veliki shod hlapcev vsih francoskih lož. Toda Marija Lurška je najberž odvernila to gnjusobo na svetem mestu. Skandaltrobentarji niso imeli k temu denara. in namesto shoda so dosegli svarilo od višegaframasonstva. rekše. da s takim počenjanjem le framasonstvo smešijo pred sovražniki, t. j. pred katoličani V Zedinjenih amerikanskih derzavah je 324 kon-ferencij sv Vincencija Pavljanskega. ki štejejo čez «000 udov Dohodkov so imele lansko leto blizo 14ï>.00U dolarjev. Katoliška cerkev v Zedinjenih der-žavah ima 13 nadškotij. Of; škotii in »i apostoljskih vikarij. Kaj je namen framasonov? Vedno se nahajajo ljudje, ki zagovarjajo frainasone. češ, da niso proti-versko. politiško društvo, temuč plemenita zaveza v medsebojno podpiranje in v občni blagor človeštva. Za take ljudi bode dobro, če jim prevedemo iz prostomaltarskega glasila Bulletin maçonnique"4 sledeči odstavek, ki je izšel meseca avgusta lanskega leta: .Na kongresu framasonov. ki je zboroval meseca maja v Dieppu. sklenilo se je jednoglasno tole: Z ozirom na to, da je duhovščina sovražnica vseh prostosti ljudstva, katere smo mu pridobili od leta 178j. (mar s svojim mesarjenjem ljudi? Nesramni klavci!i, in da je nasprotna zlasti republiki in prostozidarstvu. zdi se nam umestno, vporabljati sledeča protisred-stva: lj Vse očitne službe naj postanejo posvetne; 2.) Vsi oni, ki niso študirali v kaki deržavni šoli. naj se iz javnih vradov izključijo; 3.) Berž ko mogoče naj se cerkev in deržava ločite: 4.) Vsem bratom, naj bodo že narodni poslanci ali senatorji, naloži naj se, da vresničijo le-te sklepe v deržavnem postavodajnem zboru. Sicer je že davno znano, da te čeme duše hočejo popolno zatreti deržavo in katol. vero, ako bi bilo kdaj mogoče Iz teh verstie lahko vsakdo sprevidi, da so fra-masoni pričeli včliko revolucijo 1. 1780. in tudi manjšo 1. 1848—1840 in vstanovitev sedanje francoske republike. Vsakdo vidi lahko tudi. da je prosto-zidarstvo sovražno cerkvi. — In med framasoni je velika večina judovska. Zatoraj je po pravici rekel znani francoski senator in jurist Lucien Brun v svojem govoru 11. oktobra lanskega leta (1801) na kongresu katoliških juristov v Lyon-u: Zopet kričijo j udje. kakor nekedaj v Jeruzalemu: Proč s tem, daj nam Baraba! (Prim. ..Wand. Minn u str. r..i II. Bratovske zadeve N. lj. Qospe presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na Milostljive priprošnje X. lj. G. presv. Jezusovega Serca. sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Herinagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsili naših patronov. Bog dobrotno od verni od naše dežele poboje, umore in samomore odpad, in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Zena priporoča hudo bolnega moža svojega za ljubo zdravje, ako je Božja volja. Zahvala H. b. J. K.! Ze mnogokrat sem prejel tolažilo in pomor, ko sem se zatekel k Nji. ki je imenovana Kraljica presv. Serca. naj si že bo v dušnih ali telesnih potrebah in težavah. Bil sem priporočil tudi svojo mater m nekega nedolžnega dečka in sem tudi kmalo dobil njen«, tolažilo in pomoč. Ponavljam torej vsirn častilcem N. Ij. Gospe presv. Ser« a besede sv. Bernarda: ..Se nikdar ni bilo slišati, da bi Ti k.»za bila zapustila, kteri je Tebe pomoči prosil" itd. Z Bogom in Marijo /.daj in na vse večne čase! J. S. Listek za raznoterosti. Ljubljana. Prečastiti gospod dr. Jožef Dolenc, dozdaj namestni učenik svetopisemskih naukov stare zaveze in orientalskih jezikov na ljubljanski bogoslovnimi, je postal stalni profesor na tein učilišču. Prešast gosp Janez Sušnik, župnik v Snleih. je dobil Schüflerjev kanonikat pri ljubljanski sToljniei. Selška fara je torej do 27. febr. razpisana. Oddaja lastništvo Loške patronske grajščine. — Zopet razpisana je župnija Boštanjska. ker se je č g Fr Gantar Čermošnjiški župnik, odpovedal. — Poslednji čas premeščeni so čč. gg.: Matija Mrak, k sv Ja kopu v Ljubljano; Fr. Verhovšek s Kranjske gore v Ribnico; Jan. Cuderman z Mirne peči v Kranjsko goro; Mat. Končar z Nov. mesta v Semič. Č. g. Fran. Pavlin, duhovni pomočnik, je po dolgem bolehanji in hudi bolezni, previden s ss. zakramenti, 7. t. m. v Smledniku umeri. Rojen je bil v Smledniku 1. 1854, posvečen 1. 18*7. V službi je bil na Jesenicah, v Kropi in v Kamni gorici. Bog mu daj večni mir! Bolni in v molitev priporočeni s » čč gg.: župn. J. Mesar. Sim. Ažrnan. Jan. (¡erm.—Č. g. Jak. Sušnik, duh. v pok, je 20. t. in. umeri. K. I. P. Nove maše prav spodbudne so preteklo nedeljo imeli čč. gg. mladomašniki: V Ljubljani v cerkvi oo. frančiškanov P. Gavdeneij Juri Gorše. iz Ža kanja na Hervaškem. roj. 1809, v red pristopil l*s.">: — na Brezovcu P. Kajetan Anz. Kog«^. roj. na Brezov«-u 18H0, sin ondotnega blag. g. učitelja, v red pristopil 1887; — v Novem mestu P. Hieronim Fr. Knoblehar. roj. v Mokronogu LšiiO, v red pristopil I v Kamniku č. g. Jož. Brešar. roj. v Kamniku 1 m»0. kerščen od sedanjega kapi. č g. BI Muhovca. Pridigar mu je^ bil č g. korni vikar Andr Kalan. V Mariboru je umeri č. g. kapi. Ljudovik Hudovernik. R. 1. P. Rim. 14. t. m. je umeri kardinal Sitneoni za influeneo. Bil je rojen 27. grud. is 16. Iz Gradca, '.t t. m. je po kratki bolezni umeri Msgr. dr. Oton Schtnid, sovrednik sla vn« »znanega časnika ,.Linzer<[Uartalschrift." K. 1. P. Anglija. Umeri je 14. t. m. slavni kardinal Man ning. Rojenje bil L"», jul. 1*0$: 1. l^so je postal duhoven anglikanske cerkve: 1 ls:»o pa je prestopil v katoliško» Cerkev, in 15 let pozneje je postil nadškof \vestminsterski, in 1. 187"» kardinal. V Genovi je silo stari nadškot Salvator Magnaseo troj. LSOfi) za influeneo nevarno zbolel. Nadškof Cambraiski Addone Thibaudiener p:» je umeri za inHuenco. — Bog se jih usmili! V Egiptu je umeri, menda tudi za intluenro. namestni kralj Tevtik-paša. Namestnik inu je njegov sin Abbas paša, ki je bil doslej v šoli na Dunaju s svojim bratom vred. V Jeruzalem! Veliki komisar za Sveto dežel«, na Dunaju naznanja v poslednjem zvezku ^Posavne." da namerja zopet letos priravnati popot vanje v Jeruzalem in druge svete kraje, da bode pa se le v prihodnjem zvezku zamogel to reč bolj natanko raz ložiti. ko se dogovori s pomorskimi vradnjami za rad vožnje itd. Prizadevati se hoče zadevne «vn- vrav-nati zmerno, kar je moč. Želi pa zato. da I »i s»; žo zdaj oglasili tisti, ki se žel«'» vd**ležni. ker kolik«»r več se jih vdeleži. toliko manjši s«» tr »ški. Evropskih vladaijev naj stareji s» sv. o.»- i.e n XIII. stari M let. Veliki kn.*z Ad«df L'ik>»nl»urški ima 74 let: 7 i let kralj Kristjan h.m.ski. 71 let ima angleška kraljica: kralj portugalski Kir--I ima 2^ I -* serbski kralj Aleksander 1"» l«t: kralji'-.« Vilp-ma II«»-lanška 11 let: kralj Alfonzu španjski l-t Imenik Lavantinske duhovščine z« l-t«. na . na čelu sv Očeta Le<*na XIII Nasl'\luj"jo »rm:-nen-ij«*: i; kar«linalov škof«»v: I « xar«liiial«'V masni kov (naj stareji Hoh«-nloh«\ naj mlajši «¡ruša dunajski»: s karlinal dijak«»n«»v. Dalj«*: S,»In-v_rraški metr• polit Jan. Mih Haller: - knez in šk«>( Mih. Na potnik, škofija je bila vstan«jvlj»*na I. I22s in do zdaj ."»S šk«»fov. V stoljnem kapitelju so naslednji dostojanstveniki. P. T.: Inful. stoljni pro.št Jurij M a -tijašič: inful. stoljni dekan mnsgr. Ignacij Or««- jen, mnsgr. Fr Košar, hišni prelat Nj. Svetosti, (Jan., Sen., Can. presit, itd.; kanoniki :Lorenc Herg, dr. Jan. Križani^, stoljni in mestni župnik. Jak. H oh i ne c, sem. vodja Karol Uri hov še k. Vsi še ^posebnimi naslovi. Častni kanoniki so pp nn. gg71'" Mart! Stranj še k. T o m. Kožaner, Mart. Iva-nec. Jož J "raj. Pekanij je 24. župnij 21!>. kapela-nij MM, tih 51 praznih. Vsih v škotiji živečih duhovnov je 402. bogoslovcev 70,. eden v Germaniku v Rimu. eden v Avgustineju. Izmed redovnikov so: čč. m i n o r i t i frančiškani, k a p u c i n i. 1 a z a r i s t i in trapi s t i. kteri poslednji imajo opatijo v Rajhen-burgu — Izmed redovnic so: usmilj»»nice sv. Vincen-cija Pavi. po več krajih; šolske sestre sv. Frančiška S. reda. ki imajo podružnici tudi v Kepnjah in v Ljubljani, magdalenišče na Studencu... Terst. Od 10. do 21. grud. so čč. gg akoliti prejeli duhovne svete redove: Sim. Frulič, Fr. Pospišil in Mat Skerbec. — <*'. g Frider. Ettel. kateh v mestni šoli, je šel v pokoj. — Č. g. dr. Trifon Pederzolli. iz splitske škofije, je postal duhovni pomočnik pri Mariji Pomočnici v Terstu — Razpisane so duhovnije: Kastana. Kubed. Gerdo selo, Gola gorica. Sočerga in Sterna. — I merla sta čč. gg.: Jak Mihalič in Jož. Jane. R. 1. P.: Iz rimskega Martirologija* Že davno je. kar so okoliščine tako nanesle, da smo prejenjali podajati v Danici verste mučenikov in druzih svetnikov, kakor si skozi leto nasledujejo. Zlo važno pa je, da katoliški čitatelji imajo pogosto pred očmi zveste bojnike in bojnice za sv. vero. ter vidijo, kako je bilo vsak dan skoz leto veliko tacih, ki so silo bogoljubno živeli po zapovedih, ali pa še celo življenje darovali za sv. vero Kristusovo in za čednost katoličansko. Nadaljevajmo tedaj od tam. kjer smo prejenjali. to je: K», malega travna (aprila» V Korintu na Ger-škem: Ss. mučenca Kalist in Krizij, s sedmerimi drugimi, ktere vse so verski sovražniki v morji uto-pili. V Caesaroagusti na Španjskem is mu cen cev. ki t«» bili ped Marijanom, poglavarjem na Španjskem. hudo terpinčeni in poslednji«! pomorjeni. Ravno tam sv. devica En krat ida. ki so ji t-lo strašn-' raztergali in obsekali. jetra iz života iz tergali. s»» z m i raj živo v ječo zaperli. daje poslednjič vsa v ranah počasi segnila in tako krono devištva in lnučemštva z junaško serčnostjo zaslužila. Zopet v tistem mestu ss. Kajf in Kremencij, ki sta v drugič zaslišana ostala stanovitna ter izpila kelih marternikov. I,'a v no tam s Lambe rt mučenec. V Palenciji s. T uri bij. škof Asturjenški kteri j«' s pomočjo s. Leona papeža priseilijansko krivo-verstvo na španjskem popolnoma iztrebil in presvitljen s čudeži v Gospodu zaspal. V Bragi na Portugalskem s škof Fruktuvoz. 1 avno ta dan s. Pate m, škof v Abranši na Francoskem. V Belgiji pri Velencenih s Drogón, spoznovaleč. Pri Sieni v Tuskiji bi. Joahim, iz reda služabnikov B M. D. Dobrotni darovi. Z« sr. Drtinstro: Z Mirno po č. g. /.upniku 5 gld. — 1V> č. g. kapi. Vinc. Vidergarji S gld. — ('. g. /.upnik Jan. Tavčar 5 gld. — Več deklic 1 gld. 70 kr. — Po č. g. kal. Jan. Sinrekarji 25 gld. — M. Šareč 1 gld. — C.ast. g. Fr. Holinar. /upnik v Horjulu. '17 gld. — Čast. g. /upnik 1>. Harlol 2 eld. — S Kranjske gore :1 «¡Id. po Urši Sinolej J. K. 1 gld. — Fara bol t gld. Z0 kr. — M. A. 2 gld. — ('.. g. župnik Jož. Jaklič H gld. — Č. g. župnik Jan. Tavčar 10 gld. SO kr. (..Dan. in Slov,- naročena. Vr.) — Preč. «i. /upnik Kranjskega dekanata tO gld. — Nedkdo 2 gld. — HI. gspč. Ivanka Kolnikova 5 gld. Neimen. prijatelj 1 gld. — Čast. g. župnik Mili. (iogala 7 gld. - J. K»>d«'r 1 gld. -- Č. g. adinin. J. Zupanec H gld. (Op.: Ovoje naročilo opravljeno. Vr.j — Č. g. župnik Jan. Kapuz 2 jdd. Za /MM/ortlce r U d: itnika: I»obrova pri Ljubljani po č. g. kapi. A. I.osjaku l(i gld. I/ Loke dobrot niča .1. Č. culico obleke — y Kr. A. .i gld. — I/ Žele/nikov po č. g. župniku. J. Mraku 17 gld. Za »frikan.sk i misijo n: Neimen. 1 gld. 40 kr. — Po C. g. J. Mraku /.a odkupljenje sužnjih afrik. otrok 7 gld. — (last. g. župnik Kr. Kržen 2 gld. 50 kr. Zt razširjanje *c. rerr: C. g. župnik Jan. Tavčar a gld. — Za t*l]>raio sužnjosti: Z Mirne po č. g. župniku il gld. — Horjul zbirko 7 gld. po č. g. župniku. Za sr. Očrta: Po č. g. župniku Jak. Mraku gld. — ('.. g. župnik Jan. Kapuz 2 gld. Za stradajoče laške redornire : C. g. župnik Jan. Kapuz 2 gld. Za brat. S. Ji. Teb na po č. g. župniku Kr. Jarcu II gld. Za Marijan išči (ob enem za *Don» in Svet» č. g. župnik Jan. Tavčar 10 gld. Za zidanje /><*b rti c*rl> r> „M irin-Sn/h (o*: Neiinen. dobr. r» gld. Zm rstamtfitrr stahn- reiji r> zdenrr ir. »m. ./rznitnr r bljani mnnrstn xnlanjtya „/irorizurji" : XII. /birka ."> gld. Za fMiriško bratovščino z>> daš»- r ririb: J. K. .">0 kr. — Po č. ji. kapi. Vinc. Vidergarji IS gld. 1KJ kr. za ljublj. brat. Za dobre n m to-ne in misijam : Iz Zllženberira SS «.'Id. Z» lton-Hv*kore milijone: J. K. i) gld. Za nnj/mtrrltniš' misi/on: J. K. I gld. .)0 kr. Z t Detotjaba: Kara Pol p«» č. g. župniku (i gld. Zastran pošiljanja „Zgodnje Danice" smo slišali pritožbo, da nekteri stari gg. naročniki niso dobili listov, ker niso precei naročila obnovili. — Na to naj povemo v pojasnilo to-le: Odpravništvo ..Zgodnje Danice" nam je za gotovo zaterdilo, da dozdaj je vsim bivšim naročnikom poslalo liste tudi takim, ki so že od poprej za več ali manj časa na dolgu s plačo. Ako tedaj kteri m gg. kak list ni prišel v roko, mora, biti vzrok kje drugej; zato prosimo blage prijatelje, naj bi ostali zvesti našemu katoliškemu tedniku, ki si hoče prizadevati svoji dolžnosti pO vsi moči zadostovati. Kaki terpini.ila so i^nogLgg duhovni pastirji ter so v marsičem zaderževani. je je dobro znano; eden prijateljev n. pr. nam piše: „Vzroki zakasnjenja so ti-le:u .Štiri tedne z 1 roko povzdigoval... leva pokončana, desna oterpnjena. Vse na glavo leti... pisarije zastajajo — pa si pomagati ne morem..." Vidite tedaj — bo pa le treba misliti tudi v novem letu na tiste, ki so jih naši očetje imenovali tri „naj boljši možč,...u njih imena so: „Poterpiga, Zanesiga, Zamolčiga "