iwi amerikanski Slovenec [pi
"A	PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
lift	Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od'boja do zmage!	»	jw»R stamps
let za »voj	GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA	* TTTC
NAROD	KUPUJTE VOJNE
v Ameriki. CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. eondei §TEV. (NO.) <__ ' _CHICAGO, ILL., PETEK, 19. JANUARJA — FRIDAY, JANUARY 19, 1345	__. LETNIK (VOL.) LIV.
Rusi vzeli Varšavo in Krakov
____.	,.	______________-Jin. --———	■.....'	^
2,000,000 RUSOV PODI NEMCE IZ POLJSKE; ZA-PADNA FRONTA SE KRČI
London, Anglija. — Mogočna ruska vojska, ki šteje nad 2,000,000 mož, udarja na petih točkah v Nemčijo. Prva in druga Beloruski armadi, sta v sredo zmagoslavno vkorakale v poljsko prestolno mesto Varšavo, ki je baje v popolnih razvalinah. Mesto je bilo pod nemško okupacijo od septembra 1939. Mesto, ki je štelo pred vojno do skoro dva milijona prebivalcev, ima zdaj le nekaj deset tisoč prebivalcev. Drugi so bili pregnani, pobiti in odvedeni bogve kam po Nemcih.
Tudi gališko mesto Krakov, ki je četrto največje mesto na Poljskem je že padlo v ruske i roke, pravi poročilo. Nepotrjeno poročilo iz Stockholma na Švedskem pa omenja, da so Rusi že prodrli preko Šlezke meje in da se že bijejo z Nemci vi Šleziji. Tudi Czestochowa, ki se
nahaja 14 milj od nemške meje je v ruskih rokah in od tu so Rusi oddaljeni zdaj od Berlina le še 258 milj,
Obsežna ruska zimska ofenziva je Nemce popolnoma zmedla. In Rusi so dokazali da so boljši strategi od Nemcev. Vse skozi od Čehoslovaške do Baltika so pripravljali udar. Bojevali pa so se z vso silo na Oger-skem v okolici Budimpešte. Nemci misleč, da imajo Rusi namen priti skozi Avstrijo v Nemčijo, so svoje čete premak-(Dalje na 6. strani))
NOVI USPEHI M LUZONU; BOJI V BURMI iN DRUGOD
Pearl Harbor, Havajsko. — Čete ameriške šeste armade, ki se bori na otoku Luzonu na Filipinih proti Japoncem, so v torek in sredo prodrle do 17 milj proti severo-zapadu ob Lingayen zalivu. Dospeli so do mesta Bolinao.. Vsega skupaj so ameriške čete prodrle dosedaj do 33 milj	~	~
globoko v notranjost otoka. Amerikanci prodirajo pa tudi ob vzhodni strani zaliva, kjer kaže sovražnik največji odpor. Od Clark letalske baze, kjer so imeli Amerikanci največjo bazo pred napadom na otočje leta 1941, so ameriške čete oddaljene še 31 milj.
Tokijska radio postaja je o-znanjala sinoči, da je več kakor 300 ameriških bombnikov na novo bombardiralo kitajsko obrežje, ki ga imajo zasedenega Japonci. Posebno so bila predmet bombardiranja mesta Hong Kong, Kanton in Hainan otok. V kitajskem morju v bližini Indo-kitajskega obrežja o-
--■II	i
perira tudi tretje brodovje admirala Halseya, ki že nad tri tedne stalno nadleguje japonsko plovbo med kitajskim obrežjem, Foftnoso in japonskim o-točjem. V teh napadih pravijo, da so Amerikanci potopili Japoncem do 130 ladij vseh raznih tipov in uničili več sto letal.
Iz New Delhi, Indija pa poročajo, da so angleške čete v Burmi na novo napredovale v smeri proti Mandalayu, od katerega so zdaj le še 20 milj oddaljeni. Angleži prodirajo tudi v centralno Burmo in ogrožajo prav resno japonske prometne zveze v tem delu dežele.
CANGKAJŠEK JE EDIN, DA MORE REŠITI KITAJSKO
Washington, D. C. — Ameriški kongresnik Mansfield iz države Montane je bil poslan kot osebni predsednikov zastopnik
na Kitajsko, da tam prouči domači politični položaj, pa tudi kdo '
<
vse tvori na Kitajskem kako sposobnost in pa vpliv za organizi- 1 ranje dežele, da bi posvetila večjo pozornost za vojno nadaljevanje, kakor tudi za stabilizacijo gospodarstva in p^ da bi ustvaril neko stalno politično veljavo v deželi.
Mansfield pravi, da največja napaka Cangkajšeka je, da posveča še vedno preveliko pozornost kitajskim komunistom in da baje stoji še vedno kakih 16 -divizij proti njim na severu, do« čim se vojni z Japonci nič preveč ne posveča kaka pozornost. Drugo je, da Čangkajšeku ni uspelo, da bi bil izvedel potrebno popolno mobilizacijo. Dosegel ni dijakov na kolegijih, ki so potrebni zlasti za častniški naraščaj. Tako so sinovi boga> tinov še vedno na svobodi, kar je znamenje, da vlada vdeželi
r
podkupovanje, itd. Inflacije ni s mogel zaustaviti, prav tako ne j. tudi dobičkarstva med veletr- j govci in veleposestniki, ki vsa- g ko priložnost izrabljajo. Dalje revnejšim slojem kof kmetom in delavcem ni dal še nobenih reform. Po mestih odirajo revne ljudi z visokimi najemninami * in obrestmi. Vobče vlada ode-ruštvo. Vse to je v veliki zane- : marjenosti od strani vlade. '
"Je pa," pravi Mansfield, "generalisimo Čangkajšek edini, na katerega morejo* Zavezniki na Kitajskem kaj računati. : Vsi drugi voditelji so še veliko manj dostopni in imajo še manj sposobnosti, kakor on." Tako se cinca na Kitajskem v brez-končnost.
TRUDNI SO. ALI TREBA JE NAPREJ!
Utrujeni in blatni korakajo tile ameriški infantristi iz Sedme armade generalnega poročnika Aleksandra Patch med okleičenim drevjem in hišami deloma poruieniim od krogel po vasi Schein-benhardt. Nemčija, potem ko so si priborili prehod čes reko Lauler. Poročila so povedala, da je nem-oddelkc Sedme *rmade- d« morali odstopiti nekaj zavzetih krajev zapadno od
POLJAKI SE NE MOREJO ZEDINITI
London, Anglija, — Kakor znano vlada v poljski zamejni -vladi še vedno kriza. Te zad-
ct
nje dni so voditelji krščanskih ^ demokratov svetovžhi vladi, naj z se vlada preuredi. Svetovali so posvetovanje med štirimi glav- ^ nimi poljskimi strankami. Po- ^ sebno so priporočali* da se mo- , ra sprejeti za sodelovanje v vlado Poljsko kmetsko stranko a ter naj se izbere bolj reprezen- ^ tativnega ministerskega predsednika. Sedanji predsednik » Vladislav Raczkiewicz je na- ^
•	svet odbil. Tako tudi minister- ^ ■ ski predsednik Tomaž Afcis- E . zewski. Krščanski demokrati, ^
•	ki so večinoma delavci so kmeč-
•	ki stranki najbolj naklonjeni. ^ i Vlada pa trdovratno vstraja in . i čaka zdaj še zadnje prilike, kaj v
bodo glede Poljske sklenili na ^ posvetovanju, ki bo enkrat v februarju to je predsednik Roo-sevelt, Churchil in Stalin. Zgle- S
I	da pa, da zdaj ko se ruske ar- j made vale naprej preko Poljske bo za kak popust od strani Ru- g sije še manjši, kakor je bil doslej.
| . VODJA STAVKARJEV
UTAKNJEN V VOJAŠKO C SUKNJO
J
k Cleveland, Ohio. — Victor j Q Stemberger, star 29 let, vodja ]
stavkarjev pri Cleveland Elec-[2 trie Illuminating Co. je vstrajal ^ na stavki. Vlada je trvornico za- «
II	segla, Stemberger j a pa je na- ] e borni odbor vtaknil v razred , r" 1-A in bo moral zdaj v vojaško .
službo. ie	-o-
n ŠTIRJE LETALCI SE UBILI
e-	—
ie Colconda, 111. — Ne daleč od
tu je v torfek strmoglavilo voja-e_ ško letalo, ki se je vžgalo in e_ zgorelo. Z letalom so zgoreli tudi štirje vojaški letalci.
d, I—°—
u: PODADMIRAL PADEL
z- Washington, D. C. — Ame-ti. riški podaftmiral Theodore E. ko Chandler, poveljnik bojne ladje nj Je padel v bojih pri Luzonu, pose roča mornariški oddelek. Z >z- njim vred je padel tudi kapitan ladje Robert Fleming.
KRIŽEM SVETA
■-r?-
—	Washington|D. C, — Tr- v go vinski department poroča v r
svoji letni statistiki, da smo v ^ Ameriki tekom leta 1944 popili § za sedem bilijonov dolarjev o- r pojnih pijač. Povprečno to pri- z de $54.00 na vsako glavo v Zd. ^ državah, to je na vse otroke in g starejše.
—	Pariz, Francija. — Trije s armadni ameriški korporali so z bili obsojeni na dolgotrajen za- 2 por od vojaškega sodišča, ker r so prodajali pod roko armadno s lastnino. Ti so: Cpl. J. Cupp iz Moline, 111., Cpl. F. Schultz, iz l Detroita in Cpl. James Roepke ^ iz Milwaukee.	^
—	Madrid, Španija. — Špan-ska vlada je oprostila pet itali- ^ janskih vojnih ladij, eno kri- f žarko in štiri rušilce. Ladje so ^ držale španske oblasti po pre- ^ mirju, ki ga podpisala italijan- 1 ska vlada z Zavezniki. Ladje so odplule zdaj nazaj v italijanske luke.
—	London, Anglija. — Win- ( ston Churchill, prvi minister , Anglije, je v svojem poročilu , parlamentu objavil, da angleške zgube znašajo v tej vojni od začetka vojne pa do 30. novembra 1,043,554 mož. V Grčiji je bilo zadnje tedne ubitih 217 angleških vojakov, do 1800 pa ranjenih.
—	London, Anglija. — Japonski listi so objavili te dni sliko novega japonskega letala, ki nosi ime "Ku-En" in Japonci se z njim bahajo, da je uspešen proti ameriškim "letečim trdnjavam". Ameriški krogi o teh letalih še niso poročali.
—	Rim, Italija. — Italijanske oblasti v osvobojenih delih so
■ izdale proglas, da se imajo ja-1 viti pod orožje vsi moški od 20
-	do 30 leta starosti. Ne zadene pa ta poziv moških židovskega pokolenja, pravi vest.
—	Washington, D. C. — Ko-
-	misija, ki nadzira prometne . zveze poroča, da bo vlada po 3 vojni potrošila do 19,000,000,-
-	000.00 za popravo cementira-5 nih čest v deželi. Poprave cest i so tekom vojne silno zaostale,
radi vojnega programa.
■ —1 0
NEMŠKI UJETNIKI UBILL l ŠEST TOVARIŠEV U Washington, D. C. — Nentfki * vojni ujetniki« ki se naiiajajJ^o j<
*	raznih taboriščih v Združenih * ' držav so fanatično nepobolj- 8
šljivi naziji. Vojni department ravno objavlja vest, da so na- r zijški ujetniki med seboj v ta-!r borišču ubili šest svojih tovari-;c šev sorojakov, ker so kazali od- j c por proti nazizmu, oziroma so r ! se drznili izraziti proti nazi- V 1 zmu. Fanatični naziji so ponoči zborovali, sestavili med seboj ( neko sodišče in obsodili ne zve- v ' ste nazije na smrt. Smrtno ob-: sodbo so izvršili tudi ponoči : prav po gestapovskem načinu,
*	pravi poročilo. Prizadete so baje pobili zato, ker so izpovedali ameriškim oblastem gotove informacije. Tako so ubili šest sorojakov ujetnikov. Dva pa so i
) prisilili, da sta si sama vzela < življenje. Taki fanatiki in trdo- < vratneži so naziji.
-o- —
5	POTRES V ČILE
Santiago, Cile. — Precej mo- ] čan potresni sunek se je pojavil s r včeraj v južno ameriški državi i
I	Čile. Ne omenja pa poročilo o kakih materielnih škodah.
II	-o-
POLJAKI DOLŽIJO RUSE Washington, D. C. — Poljski
poslanik Jan Ciechanowski pra-vi, da ruske oblasti zadržujejo zaloge, ki so namenjene kot re-lif za Poljsko s tem, da ne dajo " potrebnih viz za prehod in pre-voz. Poljska vlada si prizadeva, -1 da bi dobila taka dovoljenja.
n	-o- -
U ZAVEZNIKI POSODILI h	FRANCIJI LADJE
London, Anglija. — Anglija in Združeen države bodo poso-50 dile Franciji več transportnih a- ladij do 1. aprila 1945, da bo 50 Francozom moč vršiti plovbo, ie ki jim je potrebna. Franciji ra manjka ladij zlasti za transportni prevoz preko morja.
o-	-o-
ie $100,000.00 ZA DVA BIKA po Denver, Colo. — Na tuk^jšni ),- razstavi National W e s t e rn a- Stock Show, so prodali dva bi->st ka""Hereford pasme, katera sta [e, dobila prvo nagrado. Prodali so vsakega po $50,000.00.
10 TOČK OBSEGA PR0GHAH ZA SRBSKE PREBIVALIftr V OSVOBOJENI DEŽELI
"Washington, D. C. — Jugoslovanski radio je pred kratkim na svoji oddaji naznanil politični'program, ki obsega 10 točk in je namenjen vsem tistim ^rbom, "ki mislijo in čutijo iskreno**, in se zbirajo okrog Narodne osvobodilne srbske fronte. Priporoča naslednje korake:
1.	Mobilizacija vseh srbskih ] narodnih sil, da se dokonča o- : svobodilna vojna proti fašistov- i skemu vpadniku in njegovim I podrepnikom.	,
2.	Aktivna soudeležba pri izvrševanju vseh nalog, ki jih zahteva osvobodilna vojna.
3.	Aktivna soudeležba pri; hranitvi narodnih in demokra-j tičnih pridobitev v prizadeva-j nju za narodno osvobojen je, in i soudeležba pri ustvaritvi za; ljudstvo delujoče avtoritete. j
4.	Aktivna soudeležba pri ureditvi bratstva in vojskujoče-j ga se edinstva med srbskim | ljudstvom in drugimi ljudstvi: Jugoslavije, na podlagi pravice j za samoodločbo vsakega naro-; da po in »ktepib ^ič^OJ in Srbske narodne osvobodilne i skupščine.
5.	Ustvaritev avtoritet Narodnega osvobojenja, vse od najmanjših vasi pa do najvišjih državnih organov, na najširši demokratični podlagi, z aktiv-' nim sodelovanjem in kontrolo ljudstva. Podeljevanje osnov-
nih demokratičnih pravic dr-; žavljanom, z izjemo tistih, ki so sodelovali z vpadnikom in i njegovimi pristaši, in onih, ki so I privedli našo fieželo do poloma.
6.	Odstraniti iz vodilnih državnih služb vse tiste, ki so po-magali in sodelovali s fašističnim vpadnikom.
7.	Poživeti gospodarsko živ-j ljenje, v državnem in zasebnem j gospodarskem področju, in mobilizirati vsa sredstva, sile in .zmožnosti za razvoj gospodarstva.
j 8* Obveznost, da bo mladina ■vzgojevana v duhu edinosti in prizadevanja za splošne koristi I narodov, brez ozira na politična prepričanja. ~	um nii miHm
in stranke, ki tvorijo Združeno j narodno osvobodilno fronto v Srbiji, delujejo v medsebojnem Sporazumu za razrešitev vseh problemov, ki spadajo v to I področje.
10. Odloki izvršnega odbora Fronte so obvezni za vse člane Fronte, o--
SLOVENCI V SARDINIJI NAJ PRIDEJO ZDAJ DOMOV
Washington, D. C. — Beograjski radio je objavil poročilo, ki ga je poslala TANJUG, da se je Jugoslovanska narodna osvobodilna fronta obrnila na italijansko vlado, naj se ta zavzame in uredi vse potrebno, da se bodo tisoči slovenskih vojakov v Sar-"iniji pridružili četam Narodne	' "
svobodilne armade.
Zedinjene obrtne unije v Ju- ] oslaviji so poprosile za dovo- i jen je, da bi mogle sodelovati < ri delu mednarodnega kongre- i a obrtnih unij, ki se naj po na- J rtih za ta namen ustanovljene i iritiško-sovjetske komisije se- : tane v Londonu, kakor poroča ' Telegrafska Agencija Nove Ju- < roslavije (TANJUG). Na pod-agi pisma,, ki ga je centralni >dbor jugoslovanske organizacije poslal omenjeni komisiji, se e začela "formalna obnovi-,ev" pokreta obrtnih unij po rsej osvobojeni Jugoslaviji, brezžična brzojavka v angle-ikem jeziku je tudi dostavila, la je bila sklicana konferenca fseh obrtnih unij v Jugoslaviji, ia se sestane pred 20. januarjem.
V Beogradu so organizirali delavsko brigado 400 mladcev, ki so se 12. januarja podali v gozdove okoli Beograda, sekajo drva in na ta način pomagalo olajšati pomanjkanje^kuriva v mestu. Ista brzojavka, ki jo pošilja TANJUG tudi pravi, da bodo podrobne brigade ustanovili tudi po drugih krajih, da bo v vsaki po 300 članov, potem bodo pa brigade kakor tudi posamezni bataljoni in stotnije tekmovale med seboj, katera skupina bo nasekala več drv.
Kvizlinški hrvatski radio je povedal, da so 7. januarja v Zagrebu praznovali 16. obletnico, odkar se je začel "hrvatski ustaški pokret." Pri tem praznovanju so bili navzoči visoki uradniki, člani "hrvatske dr-. žavne vlade" in častniki "hr-. vatskih .oboroženih sil". Na . drugi strani pa je radio objava . priznala, da se poglavnik ozi-L roma lutkasti diktator Ante I?a-. velič te proslave ni udeležil. ; Rumunija in Bolgarija sta . dne 10. januarja podpisali ) medsebojno trgovsko ^pogodbo.
, !*	Ali že imate	•§
i BARAGOVO f I PRATIK.O I
i | za leto 1945? j j
'>i » Ako še ne, pišite takoj po njo. ({ V(u dokler je v zalogi. Letošnja ^ ! j Pratika je zelo zanimiva knjiga ^ za vsako slovensko hišo. Naro- 't* j ( čile jo zase in za svoje prija- k a j| telje. Stane s poštnino samo
° U 40 centov
a	i i	kar je poslati v gotovini. Money
>-	ordru ali v znamkah po 3c. K
a sj	Drugih znamk za višje cene ne jft
v	si	moremo sprejeti.
li I BARAGOVA PRATIKA |
ie S 1849 West Cermak Road, ^ ,a |	CHICAGO 8, ILL.	$
Stran 2
AMER1KANSKI SLOVENEC
Petek, 19. januarja 1945
AMERIKANSKI SLOVENEC 1
Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene \ list v Ameriki.	Newspaper in America.
Ustanovljeni leta 1891	Established 1891
————	______	g
Izhaja Ttak torsk in pslsk	Isiusd every Tuesday and Friday y
Izdaja in tiska:	Published by	r
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO, *
Naslov uredništva in uprave: i Address of publication office: 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8 1849 W.Cerm&k Rd.t Chicago 8 <=
Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544	1
Naročnina:	Subscription:	1
Za celo leto---------------$4.00 For one year __________________________$4.00
Za pol leta------------------------ 2.00 For half a year_______________________ 2.00 ,
Za četrt leta----------------------1.25 For three months_______________________ 1.25
Za Chicago, Kanado in Evropo:	Chicago. Canada and Europe
Za celo leto-----------------$4.50 For one year __________________________$4.50 ^
Za pol leta---------------------2.25 For half a year .___________________ 2.25 J
Za četrt leta--------------------1.501 For three months . ..________________ 1.50 <
Dopisniki so proieni, da dopis« pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ] ure presno je list zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v ured- < ništvu najkasneje do petka zjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani j kaxejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni me- j
see, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
______ i
—————— . i .... .....i ... , —■■ i
Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at j Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
0 BOJIH ZA FILIPINE
Ameriški vpad na Filipinske otoke je znamenit dogo-godek iz vojaškega stališča. Takega vpada Japonci niso pričakovali. Niti ga niso pričakovali Nemci. Prvi in dru- i gi so podcenjevali ameriško udarno moč. Računali so pač, ] da velika morska razdalja jih ščiti dovolj, da bi se Ameri- J kanci drznili prjti s svojimi vojnimi sfroji na Filipine. Toda ] prišli so. Pred dvema mesecema so udarili na Filipine, ] očistili sovražnika na dveh glavnih otokih v sredini, Samari < in Leyte. Pred dobrimi desetimi dnevi pa so udarili s severno zapadne strani v Luzon, si ustanovili oporišča in pri- ] čeli z gigantskim bojem za osvoboditev glavnega filipin- 1 skega otoka Luzon. Ta ameriška podvzetja so zahtevala r velike podjetnosti, hrabrosti, pa tudi velike sposobnosti.
Podcenjevati Japonce kot vojake bi bilo nespametno, i Japonci so kot vzgojeni fanatiki dobri vojaki. So slepo po- r korni in slede ukazu višjih, kamor koli jih pošljejo. In boriti 1 se s tako vzgojenim sovražnikom ni nobena šala, ker boj z c njim pomeni: ti ali jaz. Toda vso japonsko hrabrost, sle- i ^ po udanost in vso njihovo zvijačnost ameriška vojaška < strategija nadkriljuj«^ t &jser koli so Amerikanci dosedaj še zagrabili v Tihem morju, so dosegli svoje cilje. Zdaj na i Filipinih naravnost čudežno napredujejo. To je pravi * "blic", ki potiska Japonce bolj in bolj iz vseh pozicij, ki so -jih Japonci pograbili, ko tam še ni bilo dovolj Amerikan-j cev in pa zadosti priprav. Kaže pa tudi, da Amerikanci * razpolagajo z veliko morsko silo. Da je mogoče prepeljati g kar na enkrat do sto tisoč mož, je treba pač nekaj parnikov. c Treba je tiste tudi čuvati pred sovražnimi napadi. Za vse l je treba posebne sile, posebnega vežbanja. In Amerikanci, 3 ki dosegajo uspehe tako daleč od doma, zaslužijo priznanje 2 kot dobri strategi, pa tudi kot hrabri, prebrisani borilci. J
Kolosalni razmah ameriške vojne industrije in veli- s kanski razvoj naše udarne moči in sposobnosti kaže, da je i Amerika prva sila na svetu. Naši fantje in mladi možje do- t dazujejo na evropskih in azijskih bojiščih, da je Amerika 3 tudi vojaška velesila, ki kadar pride zares udari in ne po- 1 zna šale. Amerika bo v tej vojni dokazala svetu, da si svoje demokracije in svobode ne pusti krajšati nikjer.	j
-o--]
NEMŠKE ZVIJAČE
_ i
To, da so Nemci iznajdljivi na vseh koncih in krajih, 1 se ne more tajiti. Žalostno je le, da se dobijo na svetu med l vodilnimi krogi, tu pa tam celo med državniki taki, ki na F take limanice nasedejo. Nemci, ki so opazovali pred to voj- s sko borbo v Španiji, so tamkaj preizkušali svoje orožje, 5 preveč kazali ga pa niso. Nekatero orožje, ki so ga poskusili b in videli, da ugodno deluje, so celo takoj vzeli iz bojišč ali ^ uničili, da niti Spanci sami niso spoznali prave veljave ta- . kega novega orožja. Doma v Nemčiji so pa izdelovali po-tem take predmete na debelo in jih hranili za vojsko, na ka- p tero so se pripravljali s svetom.
Poleg jeklenega orožja, bombnikov, submarinov so pa s< Nemci pripravili tudi drugo orožje. Zlasti so proučevali vse ° načine propagande. Dr. Goebbels je bil vodja nemške na- h zijske propagande. Satansko iznajdljiv propagandist je p uporabil vse trike in jih uporablja še danes proti Zavezni- f j kom. V naprej je pripravil pred vsako ofenzivo za cele tt mesece učinkovito propagando na radiu, v tisku, itd. Ko o< so Nemci kje začeli izvajati napade, so istočasno že razli- \yi vali v svet sodelujočo propagando, ki je marsikje popolno-ma zmešala javnost v napadenih deželah in pomagala nem-1. škim ciljem. Tudi zdaj v zadnji von Rundstedtovi ofenzivi I ™ so se Nemci poslužili istih trikov. Ko so Nemci zatipali m točko na zapadni fronti, kjer bi se dalo začasno predreti zavezniško črto, so napadli, in ko je nastala na frontah n£ zmešnjava, so nemške radio postaje trosile lažnive vesti v gl tujino. Oddajali so v več jezikih, da so nemške čete že da- ka leč naprej, o Angležih in Amerikancih so poročali razne ™ škodljive izmišljotine. Amerikancem so vpili, da so norci, va ker se sami borijo na evropskih tleh, med tem ko Angleži šč;
lepo zadaj sedijo in gledajo, kako Amerikanci padajo. Angležem so pa trobili zopet tako, da so jih podžigali proti
Amerikancem.-
Zadnji teden je prišlo do nekih sprememb v zavezniškem poveljstvu. Nem« so takoj začeli vpiti, zopet na take načine, da sramotijo enega proti drugemu. Angležem pripovedujejo, da Amerikanci nimajo nobenih voditeljev in da jih mora angleški maršal reševati v krizi. Amerikancem pa, da jih vodi angleški poveljnik in da jih izkorišča. Vse je prikrojeno tako, da služi nemški propagandi in da neti med Zavezniki nesporazum in slabo razpoloženje.
Vsi zavezniški narodi store najbolj prav, da si svoja ušesa zamaše proti vsaki nemški propagandi, ker ta ni takega značaja, da bi jim kaj koristila, pač pa taka, ki naj bi jih zapeljala, da bi se Zavezniki med seboj začeli prepirati, da bi postali med seboj nezaupljivi. To je cilj nemške propagande in nič drugega. Čuvajmo se vsi nemške propagande.
- '«*"—»*tmrnninim«imm«m«M.....i. .______________________
ŽALOSTNO PISMO IZ DOMOVINE
Pueblo, Colo.
j Cenjeni g. urednik: Prilagam _ pismo mojega brata Albina.
Prejel sem ga 22. dec. 1944 iz ' vasi Vrh, občina Pijavagorica, pošta Studenec pri Ljubljani/ 1 Morda ga boste hoteli priobčiti. , Prilagam original in prepis, i Original mi blagovolite vrniti.
Pismo nosi datum 22. julija t 1944 in se glasi dobesedno takole :
"V začetku mojega pisanja Te pozdravlja Tvoj brat Albin.
"Ljubi brat, dve leti je že mi-. nulo, kar ni nobenih novic od
-	Tebe in od nas tudi nič ne dobiš, [ ker zdaj je vojna in pri nas ob-j enem revolucija.
"Število žrtev, ki jih je Slo-I venija do zdaj dala za svobodo, \ j cenimo na okrog 15 tisoč. Samo j v občini Zelimlje manjka do sto ijmož. Na Vrhu so že padli Ba-i šlev Ludvik, Stoparjev Vide, j Aiičnik France, Bašlev Jože in Lojze so pa v internaciji. Kar . se tiče našega sorodstva je po-. stala žrtev za svobodo naša se-1 stra Marija. Kar prišli so pono-. či domobranci (beli) in odpe-1 ljali Marijo, Grmovo Ano in Pavletovo Mano. Do sedaj smo 'zvedeli — od nekega domačina domobranca — da vse tri ležijo nad Pijavogorico v hosti. Se ti-" sto noč so jih postrelili. Štrub-5 Ijeva dva, France in Angela, sta
-	tudi
že padla. Ona od Nemcev, l France pa od belih. Janez je pa . pri partizanih.
"Naša Tinka je še vedno v Ljubljani. Tine je pa šel ob razpadu (Jugoslavije) v Nemčijo na delo in ni nikakega glasu od njega.
"Osmega avgusta 1942 so Italijani naredili ofenzivo na partizane. Partizanov niso nobenega dobili, so pa po vaseh pobirali mirne prebivalce in jih odpeljali v internacijo. Iz vasi Vrh so vse odpeljali od 18. pa do 50. leta. Vsega skupaj nas je bilo odpeljanih-14 oseb. Ančnik Tone je tam umrl. Jaz pa brat. ' Tone sva vsega skupaj bila 14 in pol mesecev v internaciji, do italijanskega razpada. Seveda, potem smo pa hodili peš domov.
"Komaj sva bila doma tri mesece, so pa Toneta spet Nemci s odpeljali v Nemčijo, zato ker ni ( hotel iti v domobrance.	1
"Jaz sem pa zdaj tudi pri 1 partizanih, to je, en mesec. Zo-jfi je pa pri partizanih od 8. sep- s Itembra 1943. Njen Jože je pa c od 15. maja 1942. Sta tudi še ži- l ! \
"Ata naš je pa velik revež, j Mrtvoud ga je zadel, obenem s | ima pa še nogo zlomljeno. Dru- z fgega ne želi, kot da bi dočakal k miru.	c
"Dragi brat, kamor se obr- v neš, skoraj pri vsaki hiši je si- d gurno ena ali pa dve žrtvi. Vasi ii kar se tiče fiaše je še cela, pa ■ vendar kar je spodnji konec, je b vse požgano. Več kot polovica It vasi samo pogorišče. Sama rev-, k ščina.
"Za to pismo je pa slučaj..." (Nadaljnih sedem vrst je cenzor počrnil. Slovenski cenzor je n napisal na ovitek datum 22. av-i. gusta 1944).
z S spoštovanjem
Frank J&mnik.
-o-
3 MINN ESOTSKE NOVICE Ely, Minn.
a Tu se je smrtno ponesrečil L_ ameriški Slovenec Joseph Pe-shel, star 49 let. Uposlen je bil a kot motorman za prevažanje i. rude na skladišče. Ko se je vra-čal s praznim vozilom k "šah-d tu", je rudarski voz zdrsnil raz lt tira z motormanom vred. Nje-govo truplo je bilo na licu nesreče docela razbito. Njegovi starši so pred leti umrli. Oče je )j bil rodom iz Jerneje vasi pri Čr-0 nomlju, bratranec zastopnika o Am. Slovenca, mati je bila pa iz Gorenjih Gorij na Gorenjskem,
>	Uršula Zupan. V Ely zapušča n dva brata — Johna in Jacoba; r sestra Anna je v Honeyville, >_ Utah, sestra Mary pa v Ely.
s Dva slovenska vojaka iz Ely 1 , sta pa žrtvovala svoje življenje za domovino. Anton Anzich in n Louis Mihelič sta bila prvotno o naznanjena kot pogrešana, po- ■ a zneje pa je vojni od&elek javil, -o da sta mrtva in sicer v Evropi. < i. Anzich zapušča v Evelethu so- ,
progo, v Ely pa mater Mary in a brata Johna ter več sester. 1 Louis Mihelich zapušča v Ely h a očeta Louisa, drugo mater in tri ;
sestre. Njegova mati je bila ro- j v dom iz Rodin pri Črnomlju ter i _ je pred več leti umrla.	s
0	Pfc. Stanley Grebene in Pvt.
1	Fred Startz sta ranjena v Franciji. Pozneje je dospelo žalost-
_ no poročilo, da je pogrešan Gil- ' _ bert Zbašnik, sin Mr. in Mrs. - Zbašnik, gl. tajnika Ameriške _ Bratske Zveze.	j
Tako nam dohajajo žalostna i ! poročila iz bojnih poljan, in ]
>	sam Bog ve, koliko žalosti bodo r j roditelji še pretrpeli, preden 1 c pride oni zaželjeni trenutek, c t oznanitev miru. \ [ J erne j čan. c , -o--' I
ŽUPANOV PROGLAS ž Chicago, 111. fc KER so javne bolniške po- s i strežnice neprenehoma v ospre- d i d ju bojevanja proti bolezni ka- j' kor tudi boja proti nevednosti, n i ki pospešuje bolezen; in	P
KER ima javno bolniško po- ^ strežništvo opraviti z zdravjem n cele družine kakor tudi s pre- g prečenjem bolezni, zdravstveno t< vzgojo, skrbjo za bolne; in
KER je javna bolniška po- P strežnica v skupnem delovanju nr z javnim in zasebnim zdravni- p kom storila toliko, da si je chi- zi caško mesto pridobilo svetovno n; vodstvo med velikimi mesti gle- te de reševanja otroških življenj; ni in	te
KER velike število f javnih B3 bolniških postrežnic danes de- Ji luje na bojnih frontah, na širo- ot ko razpreženih po svetu; in ^ te KER javne bolniške postrež- ce
nice, ki so ostale na domači fronti, z neusahljivo gorečnostjo nosijo breme, ki pride na vsako izmed njih,
ZATO SEDAJ jaz, Edward ' J. Kelly, župan mesta Cfeicage, ; t proglašam petek 26. januarja L za PUBLIC HEALTH NURS-. ING DAY IN CHICAGO, in obenem prosim, naj ta dan pra-{ znujejo po celem mestu Chica-gi naše šole, cerkve, mestne in bratske organizacije in indu-1 strije na tak način, da bo naše
-	ljudstvo pri tem pridobilo večje i razumevanje za javno zdravje, f bolniško postrežništvo, in kako _ veliko to pomeni kot bistveni
del pravega skupnega ljudskega zdravstvenega programa.
V Chicagi, 18. januarja A. D. \ 1945. £ Edward J. Kelly, župan. - -o-
SEJA PODU ST. 20 SŽZ • Joliet, 111.
Tem potom naznanim, da • bomo imele prvo sejo tega le-I ta v nedeljo 21. jan. ob 2 uri } v veliki dvorani'sv. Jožefa, na »» Chicago St. Seja bo kratka.
Rešiti je treba samo nekaj stva-e ri. Ob tretji uri bodo prišli r. naš duhovni vodja in Župnik Rev. M. J. Butala, da bodo zaprisegli odbor za letos. Izvoljen je bil ves stari odbor iz-vzemši tretje nadzornice, ki je Mrs. Jennie Smrekar. Po prisegi se bo pričel lep program, katerega ima v rokah vešča u-il radnica in pravi mojster v s- tej stroki, in to je Mrs. Jose-il phine Erjavec. Po programu e bo serviran prigrizek in nada-L- ljavala se bo zabava z lepim t- domačim petjem, z Mladinski odelek je vabljen -- da pride k programu ob tretji uri.
ri Dne 11. februarja ob tretji e uri bomo priredile Card Party, katere dobiček je namenjen za a uboge otroke, ki bodo osiroteli z po vojni. Naža članica Mrs.
Caroline Gregorčič je dala a svojo dvorana brezplačno; to » je Trojan Hali na 1024 N. -t Broadway St. Prav iskreno se zahvalimo dobri sestri, ki je že
V	tolikrat priskočila na pomoč e Vabljene ste vse članice, da n pridete na ta Card Party, ako
0	ktere ne igrate, pa pridite vse-eno; kjer je družba, je tudi
|» zabava, posebno pa, ko je ves i- dobiček namenjen za dobro-
-	delni sklad.
3 Brale ste že, da je kampa-nja v polnem teku. Drage se-
Y	stre, vašo pomoč prosim pri
1	agitaciji, da se bo naša podru-
-	žnica odlikovala, kakor se je r vse prešnje kampanje. — Na
svidenje v nedeljo na seji!
S sosestrskim pozdravom Jo*ephine Muster, tajnica.
-o-
* DOBRODELNA VESELICA Chicago, III. ' v nedeljo 21. januarja bomo pri Sv. Štefanu v Chicagi uda-i rili dve muhi z enim udarcem, i Kako je to mogoče, saj po zimi > ni muh, boste rekli. Poslušajte, i Ta dan bomo članice ženskih , društev v tej okolici priredile veliko zabavo ali "Party" in sicer v šolski dvorani sv. Štefana. Kakšno zabavo rade prirejamo ženske, pa vam je že znano. Da bo zabava lahko dalje trpela, i se bo pričela že ob 2. uri popol- i dne. Vstopnina z davkom vred je samo 50c. Pripravljena ima- ' mo že sedaj lepa darila, toda prosimo še za nadaljna, ki jih ] lahko prinesete naravnost k me- ] ni ali pa jih izročite eni ali dru- i gi odbornici ženskih društev v 1 tej okolici.	1
Sedaj boste pa rekli: "Kaj j s pa ima to opraviti z lovitvijo 1 muh?" Poslušajte. Ves čisti I preostanek te prireditve bo šel ^ za dva naj plemenitejša name- i na: polovica za naše može, fan- r te in dekleta v armadi Združe- i nih Držav Ameriških, to je po- r tom American Slovene Service c Men's Aid, druga polovica pa i: Jugoslovanskemu ponfožnemuiu odboru. Vidite, ali ne bomo s n tem ujeli dve muhi z enim udar- i c cem? Pa še za dva tako dobra j
in plemenita namena! Zatorej takoj se odločite in pridite na to zabavo v nedeljo, 21. januar-! ja 1945, točno ob drurf uri popoldne, v šolsko dvorano sv. j Štefana, Cermak Rd. in Wolcott j Ave. Lepo nagrado lahko dobi-te, ako ne, tedaj pa boste lahko šli iz dvorane s ponosom, da ste ■ storili kar dve dobri deli v
•	enem dnevu.
i Za veselični odbor
Mary Toma ž in.
; • -o-
i GLAVNA SEJA PRESTAVLJENA
>	Pittsburgh, Pa.
i Društvo krščanskih mater
-	vljudno vabi vse svoje članice na prihodnjo sejo, ki se bo vr-
. šila 21. januarja, to je tretjo ^"nedeljo v mesecu. Ta seja bo .glavna seja. V decembru je bila zaradi slabega vremena zelo slaba udeležba. Spodaj podpisana prosi vse, da pridete in si pri tej priliki izvolite novi od-a bor in boste potem rajši priha-
-	j a le. Pa tudi tiste, ki ste zdaj
i	pristopile in ste nove članice, a storite svojo dolžnost.
Za one pa, ki so več let zao-.- stale s prispevki, se bo pa že
ii	našla kakšna pot, da se bo vse le izravnalo. Ako se jim vidi, da
-	se je preveč nabralo in bi jim bilo težko plačati, jim bo dru-
-	štvo popustilo. Pridite in ostani-e te pri društvu še 5a naprej. Pri-
-	stopiti potem pa kar tako pu-i, stiti društvo, bi nikakor ne bilo
-	prav.
v . V imenu društva krščanskih
-	žena in mater želim vsem skull paj srečno, veselo in zadovolj-
-	no novo leto 1945.
a	Mary Gorup, predsednica.
-o-
i RAZNE VESTI IZ PUEBLE i	Pueblo, Colo.
Res čudna je božja volja, ali vsak se ji udati mora.
i . Tam na bojnem polju, nekje i v Franciji, je bil ubit mladi, na-;. debudni in komaj 21 let stari i mladenič Rudy Težak, sin An-3 tona in Ane Težak (Cesar). Bil . je priden in velika opora svoje g matere,, a moral jo je zapustiti ; in oditi, ker ga je klicala domo-! vina. Bilo je komaj tri mesece, i odkar je bil odšel čez morje — ) bil je pri sanitejcih — in ko .so
-	ranjene pobirali, je priletel i nemški zrakoplov, in ta fant je 3 i bil tako nesrečen, da je bomba
-	blizu njega padla in ga ubila. Kdo popiše žalost matere, ko
-	dobi pismo iz Washingtona in ji
-	povedo,- da njen sin ne živi več! i Kakor tej materi, tako je tudi
-	na tisoče in stotisoče materam, i ki so prejele podobna obvestila. i Srečne bodo tiste, katerim se
bodo sinovi vrnili, a kako nesrečne bodo tiste, katerih sinov . ne bo nazaj in še vedele ne bodo, kje so njihovi grobovi; tiste bodo res morale imeti železne živce, da bodo vse to prenesle.
>	Ljubi Stvarnik, daj jim moči, da . :ne obupajo. Zgoraj omenjenim . staršem izrekam srčno sožalje, i njemu pa naj sveti večna luč.
Nadalje naznanjam, da je zapustil to dolino solz eden naših starejših priseljencev, naš bližnji sosed, pri vseh priljubljeni Mike Jeršin. Dne 10. dec. je šel k pol osmi sv. maši, po maši pa je mislil iti na sejo društva Slovan, kamor je vedno rad šel, toda Bog je hotel drugače. Ko je bila maša končana, je šel z drugimi ljudmi iz cerkve tudi Mr. Jeršin, in ko se je hotel pri kamnu z blagoslovljeno vodo pokrižati, je omahnil zadet od srčne kapi. Ljudje so ga položili na klop, poklicali so zdravni- . ka in ognjegasce, ki so prihiteli '
•	z motorjem (pullmotor) in de- 1 Lali na njem več kakor pol ure, M pa ni nič pomagalo, ker njego- 1 va duša je bila že odletela proti £ nebeškim višavam. Oba duhov- ' nika sta bila tam, Father Daniel J in Father Dominik. Podelila sta 1 mu sv. poslednje olje. Mislim, J da ga je moral Bog izredno rad s imeti, ker je dopustil, da je * umrl v božji hiši. Se nikdar prej 1 nisem slišala, da bi bil kdo v c cerkvi umrl. Brez bolezni in ^
(Nadaljevanje nfi 4. strani)
| DOGODKI
mod Slovenci po ; j |	Ameriki
Rojakinja umrla
'7 , Chicago, 111.- — V bolnišnici sv. Antona je po več kot pol leta trajajoči bolezni dne 13. jan. umrla rojakinja Mrs. Frances Snyder, stara 64 let. Doma je bila iz Loškega potoka. Pred nekaj leti je prišla iz New Yor-ka v Dom
sv. Jožefa v Lemon-r tu, 111., odkoder je zadnje pole-tje morala oditi v bolnišnico.
Pogreb je bil 15. jan. iz cerkve c sv. Štefana, kjer je bila jaloves-
0	na pogrebna maša, na Resurreč-
1	tion pokopališče. Naj v miru
Q počiva. .r
3j	Smrtna nesreča
[_ Walsenburg, Colo. — Dne 8.
jan; je v tukajšnjem premogov-Lj niku do smrti poškodovalo roja-ka Franka Tomšiča. Rojen je bil v Knežaku na Notranjskem, po flomače Lovrihov. Star je bil e 45 let. Poleg žene zapušča dva ;e sinova, ki sta oba v armadi, a hčerko in brata.
n	—
j.	Padel ▼ vojni
i- Ambridge, Pa. — Na zapad-i- ni fronti v Evropi je bil 4. dec. i- ubit Pfc. Henry Hochevar, star o 19 let. K vojakom je šel septembra 1943, preko morja pa h lanskega oktobra. Zapučča ma. i- ter, brata in tri sestre. J-	—
Marija Grdina umrla' i. Cleveland, O. — Dne 11. jan. je po par dnevni bolezni umrla obče poznana in spoštovana Marija Grdina, — vsi so jo klicali "Grdinova mama" — v častitljivi starosti 84 let. Doms je bila iz Podgore pri Bistri, fara e Vrhnika, in je bila izvežbana i- šivilja.V Ameriko je dospela le-ri ta 1891. Njen soprog, John Gr-i- dina,"j<? timri leta 1922. Zapu-il šča tri sinove, štiri hčere, 23 e vnukov in 6 pravnukov. ti — >-	Nikola Tesla
Chicago, 111. — Pred par me-
-	seci je izšel prvi obsežnejši živ-o Ijenjepis slavnega jugoslovan-►1 skega ameriškega izumitelja e Nikole Tesla. Napisal ga je nje-a gov prijatelj John J. O'Neill, t. urednik znanstvenega oddelka
0	lista New York Herald Tribune, ji Dne 7. januarja je preteklo dve ! leti, odkar nam je smrt pobrala !i našega velikega genija.
t, —
i. Mr. Frank Gabrenja umrl
e Chicago, 111. — Kakor je bilo
-	že v zadnji izdaji Am. Slovenca v poročano je v petek zjutraj 12.
-	jan. umrl v Clevelandu oče sve-e toštefanskega župnika Father b Edwarda Mr. Frank Gabre-. nja. Naknadno smo prejeli o a njegovem življenju naslednje
1	podrobnosti:
, Frank Gabrenja je bil rojen 21. j&nuarja, leta 1873 na Ra-3 keku, kjer se nahaja velika . znana lesna trgovina. Bil je naj-3 starejši sin izmed devetih otrok. . Doma je bil tesar in gozdar do . starosti 20 let, v juniju, leta > 1893 pa je dospel v Johnstown, . Pa., ko je vladala v deželi naj-[ večja depresija. Bil je dolgo ča-. sa brez dela, potem pa je dobil [ delo v premogorovu, kjer je de-i lal 15 let, dokler se ni poškodo-i val in bil dolgo časa bolan. Po-i zneje je pričel z majhno trgovino z obuvalom.
Na 21. januarja, leta 1895 se * je poročil z gdč. Elizabeth Tur-šič, podomače Opekova z Rake. ka. Poleg soproge zapušča o-troke: Edwarda, ki je bil ranjen v prvi svetovni vojni, ter sedaj vodi trgovino na W. 65 St. in Detroit Ave.; Alojzija, Angelo, poročeno Martiiičič; Berto, poročeno Lah, ki vodi trgovino z grocerijo na zapadni strani mesta; Matildo, poročeno Korb; Pvt: Viktorja,* ki je bil pred nedavnim ranjen v akciji na Francoskem; Rev. Edward rf, OFM, ki je župnik pri (Dalje na 5. strani)
w Petek, 19. januarja 1945
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 5
končno vendarle osvobojeni!
KATOLIŠKA CERKEV PO VOJNI
"Nobenega dvoma ni, da ima katoliška cerkev velike težave v sedanjih zmedah v svetu. Njeno duhovno kraljestvo silno trpi. V srcu Evrope, kjer je središče krščanske kulture in sedež katoliške cerkve, so vstale po zaslugah na-zizma, fašizma in komunizma zmotne ideologije, ki so za-.vedle cele narode na čisto materialistična pota in v temeljnem pojmovanju pravega krščanstva na čisto poganska pota. V tej duhovni zmedenosti je pa tragično to, da se premnogi fašist in nazijec smatra za kristjana in misli, da ne greši če izvaja ukaze nazizma in fašizma, ki sta oba popolna sovražnika onega, kar uči pravo krščanstvo. Tako povprečni ljudje. Voditelji sami menda že vedo, kaj pomeni nazizem in fašizem. Mase pa ,so zaslepljene in zmedene, da ne znajo razločevati. Katoliško cerkev čaka velika naloga, da popravi to miselnost med masami." Tako je zapisal pred več meseci švicarski katoliški lajik R. Veldig.
V svoji razpravi navaja dalje, da bo katoliška cerkev imela največjo nalogo takoj po vojni baš doma v središču Evrope. Pomirjen je narodov ne bo mogoče, dokler mase same ne pridejo do spoznanja, da so na zmotnih potih. Pri- = vesti mase do tega bo največje misijonsko delo, katerega bodo morali vršiti duhovniki in lajiki. Le ljudje s pravim pojmovanjem raznih ideologij bodo znali razločevati med , slabim in dobrim. -	d
Od tu pa preide pisatelj k raznim razlogom, zakaj na- 0 staja jo težave med cerkvijo in državo po raznih deželah, b Pravi, cerkev je imela po mnogih deželah urejene razmere b z državo. Te pogodbe in dogovori so marsikje zdaj raz- n veljavljene. Nove oblasti, kjer so nastale, se obnašajo g proti cerkvi hladno ali celo sovražno. Delo cerkve je mar- £ sikje prekinjeno vsled takih okoliščin. Vse kaže pa, da se j bodo razmere v tem ozinrše marsikje spremenile na slabše, ii Za katoliško cerkev to ni prijetno. Tudi se v sedanjih raz- L burkanih časih ne d& vplivati na ljudi, kakor se da v mir- k nih časih. Zdaj ni moči nikomur ničesar dopovedati, kaj 1( je prav, kaj ni prav. Treba je pač le previdno, čakati z vso r potrpežljivostjo, da se zdivja nevihta, ki je zajela svet, da pojenjajo strasti, ki so zdaj do skrajnosti razpaljene, potem bo šele mogoče kaj napraviti, da se pojmi razčistijo. Preje bo težko kaj.	v
Kakor so dežele opustošene na zunaj, tako so opusto- 9 šeni tudi ljudje in narodi na znotraj. Razdrapano in raz- s bito je vse.	t	z
Glede tega, kakor piše Veldig, je zaskrbljen marsika- g teri katoličan na svetu. Posebno je to mučno za vrhovne- L ' ga glavarja katoliške cerkve* na svetu, sv. Očeta. Koliko \ dela je bilo treba, da so se zgradili po raznih deželah delu-joči aparati katoliške cerkve. Koliko vzgojnih zavodov je r razdejanih, učitelji, profesorji, dušni pastirji razgnani, z pobiti, itd. Koliko dobrodelnih ustanov, bolnišnic, sirotiš- c nic, je uničenih. Koliko raznih redovnih ustanov, ki so * skrbele za to in ono, je uničenih. Kdor ima le količkaj poj- š ma o vsem tem, lahko vidi silno škodo, vsestransko škodo, c ki jo trpe katoliške ustanove in katoliška cerkev, pod ka- j x tere nadziranjem se je vršilo tako ogromno delo po svetu. N
Koliko dela in prizadevanja je bilo vloženega v vse to, t zdaj pa ogenj vse uničuje in marsikje je vse uničil. Ni moči zakriti žalosti in velike skrbi glede vsega tega.
Res je sicer, da je katoliška cerkev neprestano preganjana prav od svojega začetka. Zdaj tu zdaj tam vstane \ preganjanje. Tudi je res, da je cerkev še po vsakem raz- j dejanju na novo vstala in se zopet ojačila, ker po vsakem ] takem viharju narodi hitro spoznajo, kje je pravo delo in J reševanje svetovnih težav v svetu. Tudi po tem viharju N bo na novo vstal?*, še močnejša in še veličastnejša, kakor je. t Saj brez nje, ki je dala zapadnemu svetu in njegovi kulturi r vse kar ima ta dobrega na sebi, svet ne bo mogel izhajati, i Brez nje bi bredel le v Še večje težave in zmešnjave, ki bi 1 rodile in prinašale svetu še hujše posledice. O yes, kato- 1 liška cerkev trpi, premagana pa ni nikdar in nikoli ne bo, [ ker za njo stoji On, ki jo je ustanovil in ki ji je napovedoval preganjanje prav do konca njenih dni na zemlji. A napove- " dal ji je pa tudi veličastno končno zmago nad vsem hudim in slabim.
Žalosti in zaskrbljenosti se ne moremo ubraniti, smo pač ljudje, ki čutimo. Toda obupati pa pod nobenim pogojem ne smemo. Svetlejši dnevi so pred nami. Danes treska in bije nevihta, jutri bo svetlejši dan, sončni dan, in novo življenje bo zaživelo širom krščanskih dežel. Nova Velika noč bo za ves katoliški svet. Kakor na Veliko nedeljo, ko obhajamo praznik Kristusovega vstajenja, tako bo tudi katoliški svet po tej vojni praznoval svoje novo vstajenje.
Kristusova cerkev na zemlji bo živela do konca dni!
MEH ZA SMEH
HAPPY END "Kakšen je novi zvočni jfilm? Ali ima srečen konec?" "Ne — vzameta sel"
It®-
ZLOBNO "Včeraj sem pustil pred gostilno svoje kolo, in ko sem se vrnil, ga ni bilo nikjer več." "Ne boj se — prav gotovo
ga dobiš nazaj."
"Kaj mar poznaš tatu?"
"O, ne, pač pa tvoje kolo."
NAJNOVEJŠA ŠKOTSKA
Dva Škota se dobita na cesti. Komaj eden od njiju opazi, da je njegov rojak okajen, že potegne iz žepa bankovec za 1 funt.
"Na, Macintosh," mu ga pomoli, "vrnem ti dva funta, ki sem ti ju še dolžan.
Nenavadna slika ujetnikov za ograjo iz bodeče žice v prejšnjem nazijskem koncentracijskem taborišču v Sarreguemines, Francija. Amerikanci tretje ameriške armade so spustili na prosto več ko 1,000 Rusov. Srbov. Italijanov, Poljakov in Francozov v taborišču, vse to v teku par tednov. Nekaj ujetnikov je bilo zaprtih odkar so naziji zavzeli Varšavo leta 1939.
TO IN ONO IZ ŽIVLJENJA IN SVETA
v	•	' *	• • . '	"
i—a ii—in i—Mu— »—	—	—" m
RADAR ZAHTEVA VEČ
Ko "divja vojna na vseh štirih straneh sveta, je mogoče, da bo nam doma kar naenkrat odpovedal radio aparat, pa ne bomo mogli nadomestiti izrabljenih tub z novimi, vsaj za nekaj časa ne. Vse tako blago, kar ga je mogoče zdaj proizvajati, gre zdaj za vojno na suhem, v zraku in na morju. Radar ima vedno večji pomen in ga vedno bolj uporabljajo. Letos bo radar zahteval veliko* več opreme kakor lansko leto, zato bo primanjkovalo radio tub za civiliste.
-o-
PO 44 LETIH
Mrs. Ethel Garrick iz Chi-cage je pred nedavnim zvedela, da ima starega očeta, ki je 98 let star, je živ in zdrav ter se zdaj nahaja v-nekem domu za veterane v Kaliforniji. Njegovo ime je John Pomeroy. Leta 1900 je izginil v Alaski, kamor se je t>od&l iskat zlato. Nihče v družini ni od tedaj več slišal o njem do zdaj, ko je stari mož naenkrat zaželel, da bi za Božič dobil kako poročilo o svojih otrocih. Neka družba v New Yorku je našla njegovo še živečo hči, Mrs. Mary Cli-dence iz Orlando, Fla. Mož je veteran Civilne vojne, se je boril še z Indijanci in ima pet vnukov in vnukinj, ki so raztreseni po vsej Ameriki. -o-
OBLEKA ZA LETALCE
V Kanadi imajo nekaj novega: posebno obleko za svoje letalce, ki jo od 1943 nosijo letalci, ko se spuščajo v zrak iz britiških in ameriških ladij letalo-nosilk. Uporaba te oprave je omejena. Namenjena je, da prepreči "zatemnitev". Izraz 'zatemnitev' ali 'blackout' uporabljajo za tisto stanje, v katerega pride včasih letalec, ko izgubi za nekaj časa vid, po tistem pa včasih celo za nekaj časa izgubi zavest, ker mu
centrifugalna sila pri hitrem H dviganju, obračanju in pada- : nju potegne kri iz možganov, i Nove vrste letalska obleka, ki i ji pravijo tudi "Franks Flying i Suit," pa ima posebno pripravo, ti) je nekak gumijast meh, ki je privezan vse od členkov do prsi s tvarino,*ki se ne nategne. Preden gre letalec v zrak, "napumpajo" tisti meh z vodo ali pa z zrakom. Kadar mu sredobežna sila potegne kri iz glave doli v telo, ista sila tudi zrak ali pa tekočino v mehu potegne navzdol, kar letalcu pritisne na telo, ta pritisk pa povzroči, da^ njegova kri spet udari nazaj v glavo. Letalec s tako obleko se lahko kreta v zračnih bojih kakor hitro se hoče, pa ga ne bo prijela "zatemnitev."
KUHANJE MED KORAKANJEM
Kaj si bodo še izmislili ? Neka japonska novičaraka agencija poroča, da je neki japonski vejeum izpopolnil majhno pečico, ki jo človek lahko vedno s seboj nosi in si skuha riž kar spotoma. V pol ure je mogoče skuhati v nii^po! funta riža, Tako- si bodo japonski vojaki lahko kuhali vsak svoje kosilo med tem ko bodo marširali — nazaj. Izgleda, da jo bodo morali kaj hitro brisati, zato jim bo ta nova iznajdba tem bolj priročna in potrebna.
-o-
POROČENI 75 LET
Izmed pet zakonskih dvojic v Zed. državah, ki so poročene najbolj dolgo, to je 75 let ali več, sta dva para prvotno doma iz države Kentucky. -o-
SVOJEVRSTNA GODBA
V nekaterih naših vzhodnih mestih zna skoraj vsak • pomembnejši človek igrati kak godbeni inštrument. V Bostonu pravijo "Swing Schifter" osebi, ki spada med vodilne
11 trgovce ali profesijonalce, pa
-	zna igrati tudi kak godbeni in-. štrument in, če treba, jo tudi i urezati po "swing" načinu, da ? se plesalcem pete kar same
-	privzdigujejo. Pri neki godbe-, ni skupini, ki so jo zbrali zdaj, j da zabava ranjene .vojne, ve-
-	terane in igra po klubih za voir jake sploh, igra ksilofon neki ti sodnik najvišjega državnega r sodišča** veliki vijolinski bas pa e žaga neki zdravnik, prvo vijo-
-	lino igra predsednik neke za-v varovalne družbe, neki mor-
nariški častnik, ki je prej u-l- pravi j al izvozno pomorsko a družbo, igra pa banjo. Pri tej >. godbi jih je vseh skupaj enajst o in se imenujejo "The Swing r Shifters of Boston."
i-	-o-
DA SE ZDRAMIJO
Ta pa še poseka starokraj-ske profesorje! Dostikrat hodijo ljudje okrog, pa nič ne i- vidijo in ne slišijo, kaj se godi i- okoli njih, ker so zatopljeni v i- lastne misli. Takim pravimo, o da podnevi sanjajo. Posebno l- veliko takih slučajev se pripeti ž po šolah; tudi vojaške šole >- niso pri tem izvzete. Dijak na-a videzno pazljivo gleda učite-ci Ija, da mu ne bo ušla nobena >- učiteljeva besedica, v resnici o pa ne vidi in ne sliši nič, kaj se i, godi v razredu, ker je zato-o pljen v čisto druge misli. Neki s- vojaški učitelj v Fort Sili, O-n klahoma, je iznašel nov način, kako ujeti take ptiče, ki sanjajo v šoli z odprtimi očmi. Učitelj hodi gor in dol po šolski IC sobi in razlaga svoj predmet.
Kar naenkrat v ravno istem ;t glasu dostavi: "Fantje, če vam o bom zaklical 'Pozor!' naj vsak kar mirno ostane na svojem mestu! Potem pa nenadoma zavpije: "Pozor!" Tisti ki niso h prej pazili, seveda takoj sko-čijo na noge.	.
k -0-
>- "Amer. Slovenec*' je vez, Id
"	druži ameruke Slovence od
le	obale do obale.
AMERIKANCI prodirajo naprej
Amerikanci Devete ameriške armade oprezno iščejo, prostora, da se bodo postavili v vrsto zunaj poslopja, kjer je bilo prej kopališče v športu palači v mestu Julich, Nemčija. Ko je bila ta slika posneta, je bila druga stran tega podrtega poslopja še v nazijskih rokah. Zavsetje Julicha pomeni nadaljnje mostišče do cologneskega industrijskega središča.	___________^
_ Pt
ZANIMIVOSTI 0 TUNISU
Bilo je že čez deveto uro, kofre sem, kasno ko navadno, prišel te v pisarno. Nisem se mogel od- dt ločiti, da bi se izselil iz stano- bi vanja na Montparnassu le za- ot to, ker so bile pisarne filmske se družbe, kjer sem bil v službi sf ob Montmartru in sem se mo- di ral vsako jutro peljati pol ure n< s podzemsko železnico.	d<
Na pisalniku sem dobil li- vi stek: "Gospodf;' ravnatelj bi pi rad govoril z Vami." Kako ne- tc prijetno! Zdaj si bom moral si poiskati drugo službo! Kar b slišal sem ga: "Žal, ne potre- n bujemo več vašega sodelo- b vanja, saj itak vedno prepoz- n no pridete!"	ti
. Ko sem čez pet minut nato si vstopil v njegovo sobo, je se- j< del neki drug gospod ondi in ravnatelj mi ga je predstavil: n "To je naš zastopnik v Časa- n ■ blanci. Drevi boste z njim od- v potovali v Tunis, da boste on- ii a di otvorili podružnico za nas. li J7 V prvih dneh vam bo že on po- v [1 magal. Saj ste Švicar, ali ne? s a Pojdite na prefekture in ure- f e dite svoje listine."	I<
Cez 24 ur . . . sedeč na stolu s >* parnika "Ville de Marseille," c sem se peljal na svoje novo s
torišče.	_	r
*
V mestu Tunisu je 30 kinov, s a Pri tem se je bilo treba ozirati 1 na mesta Beja (13,500 prebi-valcev), Bizerte (25,000 pre- 1 r" bivalcev), Ferryville (11.000 i x~ j prebivalcev), Le Kef (6000 i prebivalcev), La Goulette (15, ] 000 prebivalcev), Sfa (20.000 1 st prebivalcev) in Sousse (42.000 t Lg prebivalcev). Lastniki kinov 1 so se imenovali: Guido Romeo, 1 Francesco Dominici, Hassou- J nah Fouddah, Cioni, Campa- 1 j- nella, Vincento itd. Moj sluga 1 o- se je imenoval Agosto Ferrar, ie tajnica Hilda Dominici. Bi-dijlo je tudi nekaj "Francozov in v španjolskih Judov, a teh manj. o, Alžir je dal Francije; raz-io deljen je na tri okraje, ki po->ti šiljajo svoje zastopnike v le j zbornico. Predsedujejo jim a- prefekti kot v Franciji. Okraji e- so razdeljeni na okrožja. Gu-ia verner Alžira je podrejen noči i tranjemu ministru. Alžir je se Francija. Statut Tunisa in Ma-o- roka je različen. Tunis je franki coski protektorat pod general-3- nim prezidentom, ki je podre-n, jen francoskemu zunanjemu a- ministru. Vendar je Tunis ii- francosko ozemlje in ondotni ki Francozi s e trudijo, da bi de-»t. želo po francosko kolonizirali, m A Tunis je bil že od nekdaj m pastorek. Ceste so komaj še ik ceste; saj jih gradijo, a slabo m in naglo. Za Tunis je bilo zme-m raj malo kreditov. Zakaj le? so Francozki podatki v Tunizu o- iz 1. 1930 so tile: 71,000 Francozov; 89,000 Italijanov; 8400 Maltežanov. Na enega Evropi pejca pride po . 12 domačinov. ^ Od aprila 1940 pa takile angleški podatki. Vsega prebi-__ valstva je 2,600.000. Od teh je — 108.000 Francozov in 94.000 Italijanov. Italijanski podatki pa govorijo o 115,000 Italijanih in le o 90.000 Francozih. Te različne številke imajo svoj vzrok. Res je, da se je v 10 letih priselilo 37.000 novih Francozov semkaj.
Italijani so bili prej v deželi ko Francozi. S tuniškim bejem so se sporazumeli tako, da postanejo vsi otroci italijanskih staršev, ki so rojeni v Tunisu, italijanski državljani. Otroci teh otrok naj spet ostanejo I-talijani itd. Francozi so pa pri- j šli 1. 1881 in so napravili iz Tunisa protektorat malo prej, preden so Italijani hoteli isto storiti. Pri tem jih je podpiral Bismarck, ki je hotel, da poza- ' bijo na Alzacijo Lotarinško in \ ki bi bil tudi rad videl, če bi bil kak klin med prijateljstvom Francije in Italije. Francozi so r~ 1. 1896 obnovili italijansko- i tuniški dogovor iz 1. 1868, ki : je ostal v veljavi do Mussolini- ' ; ja. Dotlej je bila Italija tako j < 11
Bkoč posebna država v pro-jktoratu. Nato so Francozi iz-ali zakon, po katerem naj i bil slehern, v Tunisu rojeni trok Francoz. V Italiji so se eveda razburili. Da bi ne bilo pora, so zadevo uredili tako, ia so konvencijo iz L 1896 ob-lovili s četrtletno odpovedjo, [okler se 1. 1935 ni vsa zade-a poslabšala. Nova pogodba >ravi, da ostanejo vsi, pred le-om 1965 rojeni otroci italijan-kih staršev Italijani! tisti, ki jodo rojeni po 1935. letu pa laj bodo Francozi. Svojci svo->odnih poklicev, ki so študirali ia laških univerzah, smejo bi-_ ;i v Tunisu bez nadalnjega nastavljeni. Potem pa potrebujejo francosko dplomo.
Francozi pa niso bili s tem nič bolj zadovoljni kot Italijani. Če ostane ta pogodba v veljavi, "bodo 30 let dolgo italijanske matere rodile Ita-lijančke in sicer v večjem številu kot francoske matere, saj so Italijanke bolj plodne kot Francozinje," piše Pierre Mil-le. "In v 10. letih morejo priti semkaj vsi italijanski medicin-ei, lekarnarji in odvetniki in se nastaniti le s svojimi diplomami. Leta 1944 jih bo nemara še posebno dostf* prišlo, da se bodo pred potekom privilegija še kaj okoristili."
Razumljivo je, da sta vladi Francije in Italije 1. 1935 podpisali to pogodbo, ki obema ni v prilog, ker si je Francija podzavestno mislila, da se bo tuniška država prej ali slej spremenila v korist Italije in ker je Italija že slutila, da se bo nekaj "tako ali tako" spremenilo, ko bo prišel "veliki o-bračun." To je tudi nemara vzrok, zakaj ni bilo v Parizu za Tunis nič kreditov, saj niso hoteli vtikati denarja nekam, kar so že tak imeli, da je iz-gttbldeno.
V	poslednjem času neposredno pred sedanjo svetovno vojno so se večkrat izpraševa-li, zakaj Francija širokogrud-no ne odstopi Tunisa Italiji? Nato bi odgovorili?
V	francoski kolonialni politiki ima prestiž večji pomen ko za Anglijo. Če se Anglija za kako točko na svetu nič več ne zanima, jo opusti, ker je pri tem oškodovana njena svetovna oblast. Francija si tega ne more privoščiti, ker Francija v svojih kolonijah res kolonizira in ni le gospodar nad svojim pisanimi podložniki. Francoski naseljenec ni samo uradnik in nekakšen polbog, ampak je tudi šofer, ribič, ze-lenjadar, kavarnar. On se kaf pomeša med domačine in se udeležuje njih življenja. Če Anglija opusti kako oporišče, kar odpoklče svoje uradnike, Francija bi marala odpokli-cati svoje naseljence. Glede na Tunis je pa še druga, važna točka:
Bizerte. — Bizerta je edino sredozemsko pristanišče ob francoski, severnoafriški obali, ki je vojno pristanišče, 60 km daleč od Tunisa. Ondi biva francosko sredozemsko vojno brodovje. Če se odpovedo Tunisu, se pravi, da se odpoovedo Bizerti. A odpovedati se Bizer-ti, se pravi, izročiti svoje varstvo.
Bodi kakor koli že glede na prejnje razmere in naj se vojna z ozirom na Italijo konča kakor koli: konec bo zmeraj v zvezi z novo ureditvijo lastnine.
-o-
Za raziskavanje bolezenskih kali v mikrobah imajo sedaj mikroskope kateri povečajo nič manj kot dvanajst mi-lijonkrat!
♦ ♦ *
/
V	svrho identificiranja osebe so Kitajci že 400 let pred Kr. uporabljali prstne odtise. Toraj zopet dokaz, da ni nič novega na svetu.«
Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
feUtkli jiiiuafjalJ45
DEŽELA SMRTI
Bil sem v Himalajskih gorah. Nekaj tednov sem prebil v deh-tečem vzdušju teh velikanskih gorskih grebenov, čijih lepote ne more podati niti najkrasnej-ša slika. Del j časa sem živel skupaj z nekaterimi gorjanci, preoblečen v preprostega sina velike majke Indije, ki ne spada v nobeno kasto. Pa se je približala zima, a meni ni prijalo, da bi jo pretolkel v gorah, zasnežen v kolibi in Čakal, kdaj bodo prelazi v dolino proti Sim-li spet prehodni. Koča v kateri sem prebival, je bila poleg še nekaterih družic prilepljena ob strmo reber, ki je pa bila bolj podobna viseči steni prepada. Skoro pod kotom devetdesetih stopinj je stremela v globino, kjer se je v mračne megle zavita divje penila reka, da se je nje zlokobno bobnenje slišalo prav do nas. Onstran so se drug za drugim grmadili ogromni gorski grebeni, spodaj opasani s temno zelenimi gozdovi, proti vrhovom pa čedalje bolj goli, fantastično zgrbančeni in razdrti. Še za njimi pa so se odražale na nebu bleščeče bele ka-i { pice in strešice najvišjih gojra sveta.
Mnogokrat sem posedal na strehi kolibe nad prepadom. 1 Med tem, ko so moji krivogledi i mongolski tovariši poležkovali , po ušivih koštrunovih kožah in kockali, sem pobožno prisluško- i val prazničnemu oTglanju Do- 1 odarskih gozdov in divji pesmi 1 gorske reke, besneče spodaj v 1 grapi. Neoprezen korak, nerod- i na kretnja pa bi se kot žoga ] strkljal v temačni prepad. < '-.Potem je prišla ona noč. Ma- s homa nas je vse zapustil spa- . nec, zakaj neko strašno bobne- ] nje je presekalo tišino ter pre- • glušilo bučanje hudournika. Se- ' le čez delj časa je jelo uho zo- i pet zaznavati šumenje dežja, ki . je padal neprestano že nekaj : dni. Planili smo venkaj, toda 1 bila je tema kakor v rogu in ča- . kati smo morali, dokler ni poje- ; njal dež. Potem so se razkadili * oblaki in'iz megle je zasijalo krasno jutro. > • i Strahoma sem se ozrl tjakaj, ' kamor je kazal z roko eden iz- 1 med mož s široko razprtimi očmi in vtiskom groze na obrazu... i Tamkaj je stala prostorna koča 3 poglavarja in njegove družine. 1 Sedaj je ni bilo več: pomedlo \ jo je bilo, in niz breg se je od 1 vrha do vznožja, zavitega v rjavkasto soparo, vlekla kot ve- i likanska rana skoro kilometer široka proga puhteče sveže zemlje. — Usad, čigar bobne-nje smo čuli ponoči, je zdrsnil tik mimo naše kolibe. Stotisoče ton kamenja in prsti je ponoči zgrmelo mimo v dolino ter odneslo in pokopalo pod seboj kočo in družino spečih ljudi.
Sedaj nam je postalo tudi jasno, zakaj reka pod nami več ne besni. Deloma jo je zasulo, deloma pa zajezilo in skopati si bo morala novo strugo, ali se bo pa natekla v gorsko jezero. — Ta dogodek je pospešil moj odhod. Razen tega so me bele glave nekaterih nižjih vršacev opominjale, da je zima že tik pred durmi.
Tako sem se napotil v dolino z nekaterimi domačini, ki so nesli krzno v Simlo. To vam je bilo plezanje. Ob omotičnih prepadih se je vila steza in stokrat sem čudil, kako sem mogel pri-lezti navzgor. Pot je vodila preko grebenov in sedel, preko sončno zelenih gorskih livad, kjer so v Šopih rasle žametne planinke. Niže doli smo prišli v hladne, šumeče Doodarske gozdove, kjer so med stoletnim drevjem švigale urne veverice nalik rdečim bliskom,.) Medvedje, jeleni in celo tigri, ki žive tod v izobilju, so nas motrili z dobrohotnimi pogledi in zopet izginili v šumi.
V nekaj dneh smo dospeli do serpentinaste ceste, ki so jo zgradili Angleži in globoko pod
nami se je razgrnil cvetoči Hin-dostan. V Simli sem se poslovil od spremljevalcev, ki so tukaj zamenjali krzno za sol in čaj ter se takoj napotili nazaj v gore, da bi še pred prvim snegom prekoračili prelaze.
Evropske hiše, cerkve, igrišča za tenis in golf, avtomobili in jezdeci — to je Simla. Tukaj je velik, deloma iz lesa zgrajen hotel, mešanica skrotovičenega budističnega sloga in norveških motivov. V Simli preživi dobršen del leta indijski podkralj s svojim mnogoštevilnim služab-ništvom in uradništvom. Ostalo prebivalstvo tvorijo Angleži, gorjanci Patani in Kitajci; videl pa sem tudi lamo, kako je sklonjene glave lezel med vrvežem bazarjev, mrmrajoč svoj enolični "om mane padmi om"! V mestu je vse polno bazarjev, kjer-prodajajo kitajske obleke, dragocene rezbarij e, vaze, kip-ce in dragulje.	r
Iz Simle sem potoval deloma « po železnici, deloma peš v vro- 1 če nižavje in sem se nenadoma " znašel na robu velikanske indij- ci ske puščave Thar. Prav takrat n pa je tukaj izbruhnil Nahama- v ri — veliko umiranje —, ki ga g mnogočlanska družina indij- t skih bogov od časa do časa po- c šlje nad svoje otroke. V teh kra- 1 jih, ki so drugače precej rodo- s vitni — pridelujejo se koruza, s indigo, banane in mangos — je n tokrat izostal dež prinašajoči i: veter monsun in v deželi je za- s vladala smrt. Vroče, ognjeno- d rdeče nebo se je vzpenjalo nad p nesrečno pokrajino. Beli trak n ceste se je vlekel med črnimi od j solnca požganimi polji. Zemlja je bila preprežena s širokimi 8, razpokami in trda ko kamen. s, Po zraku so se kričaje spreleta- n vale neštete črne jate vran in 0 jastrebov. S sadnega drevja se k je osipalo poslednje posušeno v in opaljeno listje. Grobna tišina 0 [n mrtvaško soparno vzdušje me s je peklo in rdeče meglice so mi z zdaj pa zdaj zaplesale pred očmi.	s
Vodnjaki ob cesti so bili su- if hi, niti vlažnega blata ni bilo na ž dnu. Imel sem sicer precej vo- d de s seboj, pa sem vzlic temu d premišljeval, če ne bi bolj ka- n zalo obrniti se in pobegniti iz g nesrečne dežele. Toda neka ne- ^ utolažljiva radovednost me je [i gnala naprej. Izpod mojih san- p dal so puhali beli oblaki prahu, ^ ko sem koračil po vijugasti ce- t sti. Venomer me je spremljala F ista slika: požgana polja, raz- j pokana zevajoča zemlja in nad g njo od vročine migotajoči vzduh, prežet z nekim čudnim ^ vonjem — in nikjer nobenega človeka.
Pokrit z debelo plastjo pra- g hu sem se ustavil na razpotju, ^ da si odpočijem. Napravil sem c skromen požirek iz steklenice, y a prav tedaj mi je mimo glave t sfrčala jata krokarjev. Naglo s sem vstal, preudarjajoč ali naj r krenem v to ali ono smer, ko za- \ slišim za seboj ropotanje. Zavit ^ v goste oblake prahu se mi je ^ bližal velik tovorni avto, do vr- r ha naložen s sodi in zaboji, g Pred menoj je ustavil; z njega [ je stopilo nekaj angleških vojakov s častnikom in vsi so me je- s li pozorno ogledovati. S častni- ( kovega obraza je gledala skrb, , ko me je kratko vprašal, kam j sem namenjen. No, odgovora ni \ čakal, marveč je brž napolnil j mojo pločevinasto steklenico z j vodo, mi podaril škatlo sardin, s nekaj prepečenca in stekleniči- j co citronine kisline. Potem so i vsi zopet zasedli voz in ko so £ pognali, sem čul, kako je čast- j nik dejal: "Boga mi, čudim se, i da je ta rjavokožec sploh kaj j vzel; ta prismojena drhal je ta- j ko praznoverna, da rajši pogine 1 lakote in žeje, kot da bi spreje- j la kako pomoč od belokožca." :
Avto je odpeljal dalje, jaz pa sem jo ubral po drugi poti. I Kmalu sem v daljavi uzrl sa-r motno vas. Prvo kar sem zagle- [
j RFIS	— / -I
Prva ameriška armada j« začela s napeto kampanjo proti severnemu boku to j ske maršala von Rundstedta ▼ Ardennes, medtem ko Tretja ameriška armada skuša odrezati nemško izboklino v smeri proti severu is Ba-slogne. V južnem predelu pa je morala ameriška Sedma armada prepustiti nemški vojski nekaj prostora pri Wissembourg in Bltche v Franci j L
NEMCE SILIJO NAZAJ
NEMCE SILIJO NAZAJ
f	Reeneei\ ri A
BELGIUM	W
^Cologne	^
B°nn\ GERMANY
IWOLIMMI jr	m, t ^__
JJTXSX^ m a
■0 f ( SorreauemieeiV ^OEjJ^^fxf^ * St. Mih.*t>	K—:-j
°-MiLg-»l\ flMi **"*
dal, je bil crknjen domač bivol, si na katerem se je gostil kup ne vran. Malo naprej je ležal dru- š< gi; potem dva, nato sedem in n tako naprej. Eden je še stal ob f^ cesti, klavrne postave, tiho mu- U kaj6č. Tik poleg njega so v pe- b sku čepele vrane, čakajoč, kdaj ži se bo zgrudil,1 da bi mu še tople- a mu izkljuvale 0Č1. Pri sebi sera ; imel dolg oster nož, pa sem pri- &< stopil in ga mu do ročaja zasa- p dil v vrat. Prav malo knri se je s« pocedilo iz rane in ko sem po- n< močil vanjo prst, sem čutil, da u je vroča ko kropi. ,	g.
Zavil sem v vas. Vsepovsod so kričale vrane in v prvi koči ki sem našel na postelji mrtvega ni moža. Zraven je ležala ženska si ovenelih prs, držeč koščeno ro- si ko na mrtvem dečku, ki se je ni videl ko okostnjak. Njegov m obraz je bil ves razkljuvan. Ko P1 sem stopil bliže, je leno sfrfotal di z njega sit jastreb.	st
Ko sem stopal naprej po vasi, se mi je na vsak korak odkrila ista slika. Sami mrtvi ljudje in ~~ živali v vseh mogočih legah in 8T držah, pa zopet umirajoči, 6e-deči pred vrati z izbuljenimi oč-mi strmeč nekam v daljavo in ni čakajoč vdano usojenega jim v< konca, kakor ukazuje njih re- sc ligija. In ptice roparice? Vse-povsod polno vran in jastrebov, P1 ki so se nekateri kričaje sprele- v< tavali od plena do plena, drugi pa so se mogli, do sitega nažrti, Z{ jedva še plaziti po tleh. Nekaj j* šakalov je smuknilo okrog ogla.
Imel sem še nekaj vode. Zate- " kel sem se v prazno kolibo, kjer J? sem se za silo oteščil. Potem J sem si nažgal pipo in kadil dru-go za drugo, da bi si nekoliko 0 pomiril živce. Nazadnje sem n celo zadremal, a spanje je bilo kot ena sama strašna mora, katere me je rešilo šele jutranje solnce, ki je vzšlo krvavo nad mrtvo vasjo. Tedaj so pridrdra-li trije tovorni avtomobili, toda Angleži, ki so prišli prepozno z vodo in živežem, so lahko sa- ti mo še skopali velik skupen lj grob, kamor so zmetali trup a u in jih zasuli s kamenjem. ž:
Namesto da bi se bil vrnil, si sem se napotil še dalje v strašno d deželo. Prehod?1 sem še dve mrtvi vasi in četrti Jan sem na- n pol mrtev od žeje dosegel tre- L tj o, ki je bila tudi polna mrtvih T ljudi in živali. Noge so se mi za- h pletale in jastrebi so me že po- n zorno motrili s svojimi požreš- ii nimi očmi, nejevoljno zasledu- s1 joč vsak moj korak. Spoznal v sem, da moram za vsako ceno n priti do kake pijače, ali pa po- r giniti. V skrajni sili mi je pri- s šla na um sicer ogabna toda d praktična misel. Urno sem se £ pognal na polje, kjer sem kma- ii lu našel, kar sem iskal: Vprež- k nI bivol, ki se je s poslednjimi .Is mbfcni držal na nog^Jv je?z ža- z lostnimi očmi buljil vame. Po« s Jtem je skušal zbežati. Zasledo- I J val sem ga. Žival je napela vse 1
sile, kakor da bi slutila kaj nameravam, toda njen tek je bil le še počasno ,stopicanje. Jaz pa niti tega nisem bil več zmožen; zgrudil sem se na kolena in se tako plazil za njo, tiščeč v zobeh dolg nož. Dva metra od žrtve sem napel poslednje moči m planil pokonci.
Vol se je skušal umakniti, a že ga je zadel moj nož in hro-peč se je zgrudil na zemljo. Prisesal sem se z ustnicami na rano v njegovem vratu. Kakor raztopljen svinec je tekla njegova vroča kri po mojem grlu.
Potem sem zbežal - iz te pokrajine, preko katere je na črnih vranjih perutih plavala smrt. Prišel sem do reke — mislil sem, da mora biti eden izmed pritokov Sadleča — kjer me je siromašen kmet sprejel pod streho. Tudi tukaj je vladala suša in sredi široke rečne struge je tekel le še kalen potoček.
In vendar je zapihal monsun! — Bila je temna noč. Ležali smo v koči in skušali zaspati v dušeči soparici, ko je, zunaj nenadoma zabučal veter. Takoj nato so se od vseh strani začuli veseli glasovi. V cestnem prahu so zacopotali koraki bosih nog, luči so začele švigati sem ter tja po temi — vse je mahoma oživelo. Poskakali smo s postelj in hiteli na prag. Vsa vas je bila že na nogah. Ljudje so se smejali in peli, živina je veselo mukala. Koze so meketale in kikirikanje petelinov se je razlegalo po vasi. Debela vroča kaplja mi je udarila na čelo in gospodar mi je kazal črno steno oblakov, ki se je z neverjetno naglico dvigala iznad obzorja.
Zapihal je monsun . . .
L. L. D.
-o—
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani)
trpljenja je odšel v večno življenje. Toda mislite si, kako hud udarec je bil to za njegovo družino, ko so dobili glas o očetovi smrti. Saj veste, kako je hudo, da človek ne ve, kaj bi začel.
Mr. Michael Jeršin je bil doma iz Pij a ve Gorice, fara Ig pri Ljubljani, po domače Golobov. Tu zapušča enega sina in pet hčera; sin in tri hčere so že poročeni. Mr. Jeršin je bil dober in vedno vesel človek. Večkrat sva šla skupaj, in kakor je navada, me ženske vedno rade malo potožimo, on je pa zmeraj rekel: "O, če ne bo slabše, bo še zmeraj dobro." Tako upam, | da mu je ttidi zdaj dobro, pri Bogu, katerega je vedno rad imel, saj je šel skoraj vsak dan k sv. maši. Vedno je rekel: "Zakaj vbi ne šel- s^j imam čafe in nič ne zamudim, pa'iniam le veselo vest, da sem bil pri maši." Prestal si na tem svetu. Sedaj počivaj v miru in luč nebeška
naj ti sveti.* Ostalim izrekam moje srčno sočutje, fe 'potola-ženi bodite, ker On, ki nas je ustvaril, ve, kako je najbolje.
Sedaj so tu po vrsti štirje najbližje sosedje odšli; štiri hiše so brez gospodarjev. Prvi jje odšel John Stazinski. Dva meseca in pol po tistem je umrl Martin Kolbezen. To je bilo leta 1941. Leta 1944 pa je dne 7. sept. umrl Jerry Simonich, dne 10. dec. pa Mike Jeršin. Ta^co možje odhajajo prvi, a žene ostanejo, pa kaj hočemo, če je tako božja volja.
Letos je pa žena šla prva v večnost. Dne 7. j an. je namreč umrla že priletna žena in ljubeča mati Margareta Lustik. Bolehala je precej dolgo, ležala pa ni dolgo; jo je kar na . kratko zgrabilo. Mož, ki je tež- 1 ko bolan in že dolgo leži v bol- 1 nišnici, je ostal, dasi izgleda ja- 4 ko slabo, odkar mu je ženo smrt pobrala. Cela družina je silno žalostna. Eden sin je šel : čez morje, eden je pa doma in 1 7 hčera. Vsi bodo jako težko ; pogrešali mater. Tudi njim moje srčno sožalje, njej pa več- 1 ni mir in pokoj.	^ 1
(Dalje prihodnjič)
Mary Kolbezen. 1
-0-- 1
VIRTUOZ NA DVORU
Nedavno umrli saški kralj . Friderik ID. je bil v občevanju 1 z ljudmi vse prej kot kralj, j Na dvornem koncertu saškega dvora je igral škotski virtuoz 1 Frederick Lamond. Kralju je \ bil virtuoz všeč in navezal je z ] njim pogovor:. "Maestro," je : dejal kralj, "slišal sem slav- ' nega virtuoza Paderewske- 1 ga . . . .'VrLamond se je spošt- 1 ljivo priklonil." "Slišal sem j starega Rubinsteina . . Lamond se je poklonil še spoštlji-! veje. "Moram vam pa odkrito 1 povedati, da se noben teh pia- J n is tov ni tako strašno potil, kakor vi." A mjteu i_ ii-	lj
Čemu Trpeti
VSLED
ZAPEKE
Ake M eat drii zapeke In eat dele mizerne, nervozne in is rede in če trpke veled glavobola, smrdljivega dins, želodčne nerednozti, neprebav«
nost, izguba spanca, pomanjkanja a peti ta ter se čutite v želodcu zabaaani ▼■led plina in zaostalosti—tedaj vzemite Dr. Petertovo dolgo preizkušeni Hoboko. To je več kot natkdna odvajalna—je zdravilna tonika — je smet 18 neravnih koreninic, zelišč in cvetja. Hoboko pripravi nmiim čreva k delu, pomaga prijazno in gladko odvajanje	ostankov;
odžene plin zapeke in povrne želodcu prijazno	_
gorkoto. Uživajte ga na. J^
na omotu.'	želite jS^^/
ponovilo uživati veselje,	II
odpravo zepr*	i^^lHHl
tniike neredno-	^a^HMk
Mi in ponovno
udobnost ve*	ft KR
šega želodca ob	ft
istem času — te-	jy^^^wcSL //
daj ti nabavite	//^«55?//
Hoboko le da-	'//
^ Ako nrmont* kifetU tsga^r vml^»o*e- |
SSrwSste.
DR. PETEJfS LtClV* OL«| LUU-MJ^rTA — aatUii^mUlaro^pom«aprati
hrbtnim miiinim bolečinam, aa okorele in 1 bolna milice—izključen je In izvftjenost*.
j □ ffettoftl dodani)	J
mm....
PoStat'emd.. . .iTT..-s-.i '
; ^ PETIH FAHME^WJIJ C* I
Nedeljski pomfenfci
m
^■■■■ai^MBMHeiM J • M. Trunk
TEDENSKI KOLEDAR
21.	Nedelja — 3. po razgl. Go«p.
22.	Ponedeljek — Vincencij
23.	Torek — Rajmond
24.	Sreda — Timotej
25.	Četrtek — Spreobr. sv. Pavla
26.	Petek — Polikarp, škof *
27.	Sobota — Janez Zlatoust
TRETJA NEDELJA PO RAZGLAŠEN JU
"Kako moreš reči bratu »vo-jemu: Brat, čaj, da izderem tro-ho, ld je v očesu tvojem, ko bruna, ki je v očesu trojem, ne vidiš?" (Luk. 6, 42)
Prepirov je vse polno, in prepira nihče ne mara. Odkod to-raj prepiri? Države se prepirajo, narodi, skupine, bratje in "bratje", najožji v družinah, sosedi, znanci in tujci. Ne maramo prepirov, pa stojimo vsak dan pred njimi, in si tako zagrenimo življenje, katero bi radi uživali v miru in bratovski ljubezni. Kje je korenina prepirov?
Apostol pove na kratko: "Ne imejte se za modre po svojih mislih." Isto pove evangelij o trohi in brunu. Jedro je: vsak misli, da je le on moder in na pravem, vsi drpgi so na krivem, in ker nihče rad krivice ne prizna, je prepir na dnevnem redu. Tako je v malem krogu in na vsem svetu, v družinskih pre-pirčkih in v prepiru, kjer govorijo topovi in prasketajo bombe.
Korenina je v nečednem sa-moljubju. V naši naravi je, pa je krivo, da sami o sebi previso-
ko mislimo, previsoko letimo. Posledica je, da postanemo slepi za lastne napake, in vidimo napake le pri drugih, in drugi mislijo enako o nas, toraj prepir nastane, ogenj je v strehi.
Tudi Savlu se je tako godilo, dokler ni postal Pavel, in njegovo izpreobrnenje mora nam služiti v nauk, da se kolikor mogoče izognemo prepirov. Savel je bil na poti v Damask, da pripelje kristjane vklenjene v Jeruzalem. Ves se je penil od jeze, da se Jud ustavlja Judu, in penil se je, ker je sam mislil, da so "stari" Judje na pravem, "novi" pa vsi le krivi. Pa ga zadene tik pred vrati, da pads na tla. Nad njim zagrmi: "Savel, čemu me preganjaš?" Savel mora biti na krivem, ker nihče ne more preganjati, ako je na pravem. Takoj je spoznal, prepira je bil konec, Savel je postal Pavel. Kako? "Gospod, kaj hočeš, da storim ? " Ne več: jaz hočem, kaj ti, Gospod, hočeš, da storim! Svoje mnenje je podvrgel volji, mnenju svojega Boga, in prepira je bil konec. Idi in stori tudi ti tako.
katere soseščine v c h x c a g i j so srečne?
One, ki imajo
% LEPE DOMOVE	_
•	IN DOBRE PRIJATELJE
and some very
★	GOOD JOBS
for Men at Good, Pay
nujna	w	nujna
vojna	PEACE .	vojna
dela	r	dela
Nobene izkuienosti ne potrebujete od poprej na vseh
sledečih delih:
Arc Welders	Turret Lathe Operators
Multiple Spindle Drill Hydraulic Press Operators
Press Operators	Horizontal Boring Mill Oprs.
Radial DrUl Press Operators	Bor" Operators
Vertical Boring Mill Oprs.
*	*	Production Helpers
Moderna vojna tovarna. — Dobri delovni pogoji wlb pogodbena mezdna lestvica To bo vam dalo hitro priliko za napredovanje na podlagi vaše skušenosti
Jedilnica v kafetariji. — Jedila ra smerne cene.
amerikanci slovenskega pokoljenja in veterani druge svetovne vojne so dobrodošli.
"L" — Rusi in poulične kare vozijo prav do vrai[
EBgii DANLY
9 Machine Specialties, Inc. 12100 S. 52nd Ave., Cicero, HI Pomagajte nam proizvajati vojne izdelke!
DR. FRAHK T. GRILL 1
' ZDRAVNIK in KIRURG	(
. Stanuje in ordinira na:	(
1858 W. Cermak Rd„ -:- Chicago, Illinois j
od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob j nedeljah po dogovoru.	\
Telefon y uradu in t stanovanju CANAL 4955	I
_ ._ _ _ _ iimnniŽiikl! IMAJO VEDNO USPEH.
Petek, 19. januarja 1945
fci Jk\ ii JM M m » J> i i .v i ti ji ■* fc^ g- m 3Št-rŠČr •*"''•' '
A^lkAKSktŠLOVgllfeC*
Stran g
T
Družba ^^sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Ustanovljena 21 novembra 1914.
, ▼ Zedinjenih Driavah C-J^X.	i |11 Inkorp. ▼ dri. Illinois
Severna Amerike uCUW. J Uliti, III. 14> majtt lt 15
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." ( GLAVNI ODBOR:
» Častni predsednik: GEORGE STONICH, 403 Mason Ave., Joliet, HL 1 « Predsednik: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, Illinois	l
» 1. podpredsednik: STEVE J. KOŠAR, 445« No. Kenton Ave.,	i
, Chicago, 111.
, 2. podpredsednik: KATHRINE BAYUK, 528 Lafayette St.,	i
Ottawa, IIL
| Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301 Lime Street, Joliet, Illinois ' -' Zapisnikar: JOHN NEMANICH, 650 N. Hickory St., Joliet, I1L | Blagajnik: JOSEPH KLEPEC, 903 Woodruf Rd., Joliet, 111.
Duh. vodja: REV. MATTHEW KEBE, 223 — 57th St, Pittsburgh, Pa. Vrh. zdravnik: JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St, Joliet, IIL nadzorni odbor: ANDREW GLAVACH, 1748 W. 21st St., Chicago, 111.	- ,
JOSEPH L. DRASLER, 1318 Adams St., North Chicago, Illinois JOSEPH JERMAN, 20 W. Jackson St., Joliet, 111.	'
POROTNI ODBOR: JOSEPH PAVLAKOVICH, 39 Winchell St, Sharpsburg, Pa. MARY KOVACICH, 2294 Blue Island Ave., Chicago, Hi JOHN DENŠA, 2730 Arthington Ave., Chicago, 111. Predsednik Atletičnega odseka: GABRIEL DRASLER, * 519 — 10th St, Waukegan, IIL
URADNO GLASILO:
AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. Cermak Rd., Chicago, IIL
Do 1. jan. 1944 je DSD izplačala svojim članom in članicam in ' njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter dru-
•	gih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. , ; <
i Društvo za DSD se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav z < , ne manj kot 8 člani(cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak kato- , ličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni ' certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year 1 » Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost katera se vsako < , leto viša.	,
Poleg smrtnine izplačuje DSD svojim Članom(icam) tudi bolni- , ško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne opera-
*	cije in poškodnine.	' •
Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experi-
>	ence tabeli.
►	DSD je 124.46% solventna; to potrjujejo izvedenci (actuaries). i ,
» Uradni jezik je slovenski in angleški.	'
' Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno < , sredo!	<
, Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali « , ustmeno na gL tajnika: FRANK J. WEDIC. 301 Lime St* Joliet QL
mum
IZ URADA GL TAJNIKA DSD
Cenjeno Članstvo:
S tem se vam službeno naznani, da se bo revizija knjig in glavna seja glavnega odbora vršila v Četrtek dne 25. januarja 1945. Torej, ako ima kateri kakšna navodila, priporočila ali pa pritožbe, naj vse to pošlje na glavni urad vsaj do dne 24. januarja.
Nadalje bodite tudi obveščeni, da nove listine (Riders) za poškodninska in operacijska izplačila, katere so stopile v veljavo z dnem 1. januarja 1945, so zdaj v rokah društvenih tajnikov in tajnic. Te listine vam bodo izročene, ko boste prišli na društveno sejo ali pa na njih urad.
S spoštovanjem in bratskim pozdravom
FRANK J. WEDIC, gl. tajnik.
■
HOLY FAMILY LADIES
Joliet, UL .
TEAM STANDINGS	#
Nite of: January 10. 1945
Won Lost
1.	Vice Presidents 28	20
2.	Treasurers__________ 26	22
3.	Presidents __________ 22	26
4.	Secretaries __________ 20 * 28
INDIVIDUAL STANDINGS
Aver.
Games Series ages
1.	D. Wedic___ 48 7655 159.23
2.	M. Jamnik .... 48 7200 150.—
3.	Jo Vancas .... 30 4425 147.15
4.	D. Riblon .... 48 6856 142.40
5.	L. Gagnon .... 48 6849 142.33
6.J.	Zinser ______ 48 6711 139.39
7.	J. Bambic 42 5643 134.15
8.	E. Franzen „ 51 6809 133.26
9.	Jo Cirrencione 45 5808 129.03
10.	C. Garbin —- 48 6188 128.44
11.	E. Zinser_____ 45 5615 124.35
12.	N.Cirrencione 51 6355 124.31
13.	F. Leonard „ 51 6226 122.04
14.	F. Manno .... 48 5683 118.19
15.	M. Foster 48 5350 111.22
16.	A. Verschuur 6 494 82.02 Sub: K. Despo. 45 4824 107.09
High Games
1.	Dolores Wedic, Pres. ________ 248
2.	Marge Jamnik, V. Pres. ______ 229
High Series
1.	Dolores Wedic, Pres............. 556
2.	Lorena Gagnon, Tre as. ______ 538
High Team Series
1.	Viae Presidents__________________1714
2.	Treasurers ............................ 1713
Vice Presidents .................1713
High Game for January 10, 1945:
Dolores Wedic, Pres. __________^ 219
YOUR REPORTER.
UTS-FINISH , x\tf/ THI J01- # WJjf •UY IXTRA
BONOS TODAY I iHR^ j
"BUGSA" NI VEČ
Imel je navado žvečiti gu-mij, tudi "donace" je rad šči-pal, najraje pa je srkal pivo, seveda ne preveč naenkrat. Bil je ves bel in imel je dolga ušesa. Ime mu je bilo Bugs in bil je prikupljiv zajček, ki ga je imelo več sto mornarjev druge divizije na Južnem Pacifiku za svojega maskota.
Mornarji so ga našli med boji na Tinianu, ko se je mirno pasel, med tem ko so vse krog njega padale krogle. — Vzeli so ga za svojega, mu; napravili lepo belo hišico z rdečo streho ter ga povzdignili v "private third class."
Bugs se je popolnoma udomačil. Navadil se je srebati pivo iz kozarca, rad je bil pri fantih, še v cerkev je hodil ž njimi ob nedeljah. Po taborišču in okrog taborišča se je kretal popolnoma svobodno. Bati se mu ni bilo treba nobene stvari. Poznal je vse fante, vsak jeep in tudi vsakega psa. Nobeden domačih psov mu ni storil nič žalega. Toda nekoč se je pripetilo, da je Bugsa zalotil na samem neki tuji pes in tedaj je bilo konec Bugsa. Mornarji so ga lepo pokopali pod njegova hišico, kjer zdaj
počiva ta " privateJ third ?clžs." >-
Katoliški Slovenci imo teko močni, kolikor in kakor je močno nese katoliško časopisje.
DOMAČA FRONTA
Vojni obvestilni urad, Washington, D. C.
ŠTIRJE POZIVI
AMERIKANCEM
#
Washington. — Vlada nujno zahteva, da vsi državljani f
1)	Uničijo vse razveljavljene odmerke za živež. Njih uporaba je kršitev določb racioni-ranja.
2)	Darujejo 100.000 knjig za knjižnico trgovske mornarice. Knjige so najboljše zdravilo proti napetosti, katero povzroča razmišljanje o torpedih, in utrujen je, proti kateremu se morajo boriti mornarji na svojih dolgih konvojskih vožnjah.
3)	Se prijavijo prostovoljno kot pomočniki za nabijanje o-glasov. 50.000 delavcev je nujno potrebnih za pobijanje draginje — da ostanejo cene nieke.
4)	Ostanete na svojem vojnem poslu in pomagate vzdrževati trajen dovoz opreme na vsa bojišča.
DOBAVE VOJNEGA MATE-RIJALA MORAJO NARAŠČATI
»
Washington. — James For-restal, minister mornarice, Robert P. Patterson, podtajnik za vojsko in J. A. Krug so podali naslednjo skupno izjavo:
"Ameriške delavce v vojnih tovarnah čaka zdaj največji napor v zgodovini. Treba bo dni in tednov napora, da se nadomesti oprema, katero požre nekaj ur borbe na bojišču. Povečati moramo ogromne količine municije, orožja in opreme, katero smo pošiljali preko morja — in storiti moramo to takoj, čim večja bo sila ognja,.katerega bomo vrgli na Japonce in Nemce, tem manjša bo cena, katero bomo plačali v ameriški krvi in ameriških življenjih."
PORABA PREMOGA JE VEČJA KOT DOBAVE
Washington. — Administrator za trda goriva Harold L. Ickes je izjavil, da stopa dežela v novo leto s porabo premoga, ki je tako velika, da presega produkcijo. Prvi podatki, ki prihajajo, kažejo, da presega poraba morda za 11,500,000 ton produkcijo samo v mesecu decembru — največji nedostatek od začetka vojne sem.
SVARILO ONIM, KI UPORABLJAJO OLJE ZA KURJAVO
Washington. — Mnogo je podatkov, ki kažejo, da so .nekateri konzumenti olja za kurjavo potrošili mnogo preveč in preko odmerjene količine, katero bi bili smeli porabiti do-zdaj v seziji 1944-45. Office of Price Administration svari radi tega, da bodo posledice tega mrzla stanovanja, kajti dodatnih odmerkov ne bo mogoče dobiti za one, ki zdaj preveč potrošijo. Urad naglaša, da morajo vsi konzumenti paziti od tedna do tedna, da ostanejo v mejah odmerjenih količin, ter da je vprašanje dobave zdaj ravno tako kritično kot je bilo v prvi dobi pomanjkanja v zimi 1942-43.
USPEH DELAVSTVA V LETU 1944 "IZREDEN"
Washington. — War Production Board je izdal naslednje obvestilo o stanju dela v vojni produkciji skozi leto 1944: "Uspeh dela v letu 1944 je izreden. Tudi v letu 1945 bo vse hvale vreden."
LETA 1944 SO CENE NAJMANJ POSKOČILE
Washington. — Secretary of Labor Francest Perjkins je o priliki razmotrivanja o cenah v teku leta izjavila, da so cene v 1944 narasle manj kot v drugih letih. Cene na drobno pred-
metov potrebnih v rodbinskem življenju so se dvignile v 1944 za 2% a na trgu zelenjave za 1 Vi %. Tako poroča urad za delavske statistike. To zvišanje cen pa je manjše kot v letu 1943.
SE TRI KONVENCIJE ODPOVEDANE
Washington.--Col. J. Monroe Johnson, ravnatelj Office of Defense Transportation, je naznanil, da so bile še tri konvencije odpovedane v početku tega leta, tako da je bilo zdaj že 183 konvencij odpovedanih v letu 1944, v odgovor na poziv iz njegovega urada.
BOWLES HVALI PRICE AND RATIONING BOARDE
Washington. — Price Administrator Chester Bowles je pd-hvalil naših 5,578 War Price and Rationing Board-ov, ki sedaj praznujejo svojo tretjo obletnico. Chester Bowles jih* je pohvalili radi njih velikega doprinosa k vojnemu naporu in je pozval vse prostovoljce, naj ostanejo na svojem poslu, dokler ne bo zmaga nad Nemčijo in Japonsko popolnoma dobljena. "Vi, ki ste prostovoljci boar-idov", je;dejal, "ste si zaslužili «globoko iivalo vseh Amerikan-cev, posebno pa onih vaše lastne občine. Cesto ste dajali z velikim požrtvovanjem svoj čas In svoje sile, posvetili svoje misli in svoje energije velikanski nalogi, da omogočite poslovanje kontrole racioniranja. Bili ste na straži proti inflacijski draginji v vojnem času."
96,369 LETAL ZGRAJENIH V LETU 1944 "
Washington. — J. A. Krug, predsednik Production Boarda za letala, je izjavil, da je bilo zgrajenih v mesecu decembru 6,697 letal. Produkcija je bilA torej približno 2$ izpod načrta, toda« vseeno dobra ako upoštevamo, da je mesec kratek in tudi mesec božičnih praznikov. Povprečni indikator produkcije na delavni dan se je dvignil v decembru na 268, dočim je bil v novembru le 260. V letu 1944 je industrija letal zgradila rekordno število 96,369 letal vseh vrst.
39 MILIJONOV AMERIKAN-CEV NA PROGRAMU ZAVAROVANJA ZA STAROST
Washington. — Acting Federal Security Administrate Watson B. Miller, je naznanil, da bo vstopilo preko 39 milijonov Amerikancev v letu 1945 v zavarovalninski program Social Security Act-a za zavarovanje v starosti. Po programu zavarovanja za starost narastejo mesečna izplačila za 1,120,-000 mož, žena in otrok na $20,-500,000 na mesec. Omenjene številke so izračunane za 31. december.	'1
VETERANI KI KUPIJO HIŠE IMAJO UGODNOSTI GLEDE IZGONA NAJEMNIKOV
Washington. — OPA naznanja, da veteranom, ki kupijo hišo z izposojenim denarjem ni treba, v slučaju, da je posojilo jamčeno od ravnatelja za zadeve veteranov, ugoditi zahtevi, 1 da morajo položiti 20% kupne t cene predno morejo dobiti po-• oblastilo za izgon najemnika. Določbe OPA zahtevajo, da mora biti plačano 20% kupne cene, predno more kupec izgnati najemnika.
: STARI ODMERKI
-	MOBKjSKA GUMIJASTA KO-■ LESA RAZVELJAVLJENI
r
Washington. — OPA je raz-
-	veljavil odmerke za avtomobil-
ska gamijasta koles* z datumom SI. marca 1944 ali prej. Jako malo ted odmerkov, ki so zapadli dne 2t. decembra 1944, ae nahaja še v rokah konzumen-tov, tako da po iftnenju OPA : ne bo mnogo konzumentov pri- ' zadetih. Vsafcdo, čigar odme- , rek je bil razveljavljen s tem 1 ukrepom, more vložiti prošnjo pri svojem lokalnem War Price and Rationing Board-u, da se mu podaljša rok, je izjavila pristojna oblast.
25 MILIJONOV ČAKA NA VETERANE IZ PREJŠNJE VOJNE
Washington. — Brig Gen. Frank T. Hines, Administrator za zadeve veteranov je naznanil, da čaka približno $25,000,-000, da jih odnese približno 30,000 veteranov iz prejšnje vojne. Zaprositi morajo pri Administraciji za veterane predno zapadejo njih certifikati, kar bo v večini slučajev dne 1. januarja 1945. Vsi ti veterani ne bodo imeli narediti drugega kot zahtevati svojo pravico glede svojih 'adjusted Service Certificates' in odnesti denar (Bonus).
Braxon Paste nudi takojšnjo pomoč za srbečo kožo, koristno n zdravljenje "Athletes foot", garje, fll~ in en lonček se vam bo poslal po poštnem povzetju. Denar se vrne, j ako m bo ooDolnoma zadovoljivo, gflHM "brivsko srbečico", ■ .mozolje in druge I manjše motnje na H koži. Braxon Paste H je zelo zdravilno I mazilo, ki je brez I duha, ne umaže, I lahko uporabljivo in ne potrebuje H obvez. To je for-muk nekega chi-caškega lekarnarja z 20 letno izkušnjo. Pošljite en dolrfT, za navadni lonček, ali pa $1.75 za lonček dvojne velikosti na BRAXON CO. 322 So. Clark 8U Dept. A, Chicago.
HELP WANTED
MEN - WOMEN
NO AGE LIMIT
No Experience
Necessary Full or Part Time 7:30 A. M. — 4:00 P. M.
DAY SHIFT 4:00 P. M. — 12:30 A. M.
NITE SHIFT PAID VACATION
After I Tear Service, Hospital end Life Insurance Plena
Available
Apply
ATLAS
BOXMAKERS 2555 W. DIVERSEY
(12-15* !S-23-28-30-Feb2)
WOMEN & GIRLS
Inexperienced Paper Automatic
Die Cutters
ASSEMBLERS
Will pay while being taught
Permanent
Good future
See Mr. Dean
TABLET & TICKET CO.
1021 W.ADAMS
(12-16-19-23-26-30-Feb2) ---—-j
STENOGRAPHER One having had experience ia
manufacturing business. 40 hour week. Small office Good position in pleasant office
<nM'	■■mUfiaul
SERVICISED PRODUCTS
W. 65th STREET
(12-16-l&-23-26-30-Feb2)
Pomagajte Ameriki do zmage! Kupujte zvezne vojne bonde!	____
DOGODKI
iz slovenskih naselbin
(Nadaljevanje z 2. strani)
fari sv. Štefana v Chicagu, 111.; Gpl. Charlesa pri letalski službi v Belgiji; Mrs. Adeline Gornik; Sgt. Vincenta, v službi Quartermaster Corps, devet vnukov in enega pravnuka. Starejši sin Frank Capp je bil ubit v prvi svetovni vojni, in umrla je tudi ena hči. Zapušča tudi sestro Jo-zefo Merše v Midlandu, Pa., ter sestro Ivanko Puntar v stari domovini.
Rev. Gabrenja je dospel v petek popoldne domov. Pogreb se je vršil v torek 16. jan. iz po-, grebnega zavoda A. Grdina in sinovi, v cerkev sv. Vida in nato v družinsko grobnico na Calvary pokopališče.
o-
OGLAŠAJTE V "AMER.
SLOVENCU"!
... ~ - . - -
ANEKDOTE
Cezar Jožef II. je kakor znano iz zgodovine, povzročil neizmerno zla katoliški cerkvi ; v svoji drŽavi, bivši Avstriji, i Imel je pa navado, da se je • ; preoblekel in šel med prepro-
-	ste ljudi, da bi zvedel, kako i ljudstvo misli o njegovi vladi, i Tako je nekoč prišel tudi v ka-i pucinski samostan na Dunaju, i da bi morebiti redovnike zalo-
-	til pri opravljanju. Vprašal je r samostanskega1 vratarja, kaj
-	sodi o vladi cersarja Jožefa. Vratar se mu nasmehne: "Vsa
-	njegova vlada je samo dolgo-3 časen "Requiem" (črna maša). ' Brez "Slave", brez -"Vere", 1 dolgo darovanje, pa brez blagoslova." Pri črni maši se namreč opušča £lav£ in Vera, i-ma dolgo molitev za darovanje, a na koncu duhovnik ne
i blagoslovi ljudstva.
V	blag spomin
DESETE OBLETNICE SMRTI našega dragega, "ilrrfur pozabljenega sina in brala
JOSEPH N. KQLBEZEN
ki Je sapustil to solzno dolino 19. januarja 1935 in odielv boljše življenje.
. Teh let deset se meni, zdi neskončno dolga doba. _ odkar si nas zapustil Ti	%
in se preselil onkraj groba.
V	cvetu svojega življenja ! ' odšel ia tega si sveta.
Je Stvarnik hotel, otrok moj, - naj raj nebeški dom bo Tvoj.
Nikdar ne morem pozabiti, kakor si dober sin nam bil. Le kdaj mi neha srce biti, ki hoče se Ti inidrušifi?
Počivaj v miru bos jem in veina tac naj Ti sreli. Prosi sa nas. da pridemo enkrat k Tebi, da se bomo skupaj Veselili. Žalujoči ostali:
MARY KOLBEZEN, mati; bratje in sestre. Pueblo, Colo., dne 19. januarja 1945.	«-
Zr^^afaW ji , j.,	L NIZKE
IfKlMi^ Jfp?^B^jSgjCfmlf^fe' IB tovarniške
■^"^^■IBSSV B^^^MnlfiK^^S^fl C E > E !
^^ Vse skupaj
PPOČALA $r50
hajhovejše	l)1^—-
MODE — KRE-	~ ■
dit. če rabi- 16 dnevno POSKUŠNJO
TE — POPRA- z jamstvom,da vrnemo denar ^rngmmg^ VIMO LEČE - Ako ne rabil. oeaL naš skuie-
U R E D IMO ^ zdravnik bo vam povedal. ■«■1111 OITV^^-i	**^■■■i^mmmmmv
Pridite k nam danes! imikrktPLtiJ _.qTnK| , HITRO POPRAVILO	ZA5TONJ ■
■T riiwrWffTTTWV^1'11 * llMi" "M mansiven
KlillH I gtlflKri	JM464 L 47HStn»t^ pregled oči
po
frr^Tlf^SaAttlt	nih sdravni-.
7 CONVENIENT 19CA TIO*«i»—J kih
H I I^ftu II (^Hlm^ftw M^lft W H^frH I *
' Društvo ^^sv. Jožefa
ST. 16P, K. S. K. J, CLEVELAND. (Collinwood) OHIO < t
Društvo zboruje vsak tretji četrtek t mesecu V Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 7:30. Ako še niste član tega največ-lega društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler I niste še prestari.	^ ,
V društvo se sprejemajo moški in ženske v starosti od 16. do ' ; 60. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Pqleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji | društvo tudi rasne vrste športa za mladino.	*
Predsednik John Pezdirc, 14904 Pepper Avenue, ,	Tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152nd St., Cleveland. Ohio.
|	Zdravniki: Dr. Skor. dr. Perme, dr. Stasny in dr. Opaikar* ?
fiiJIr'nJlrw^U' m^U w^JU' w■ — '5
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD t CHICAGI
■i LOUIS J. ZEFRAN
1941W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN«
Najboljši avtomobili sa pogrebe, krste bi ienliovanJa^Mrivaika kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE.
Stran «
L	L
' AMER1KANSKI SLOVENEC
Petek, 19. januarja 1945
Dušica - Rožamarija
— Agnes Gunther —
1	>	. ' ' V	.......	,
V katerem delu gradu kraljuje dušica? Kako primeren je ta grad za to zadnjo cvetko, za to prenežno cvetko iz starega rodu! — Je li našla danes prave besede? Kaznovali je gotovo niso. Kaj še! Knez je bil le veselo iznenaden kako drzno in premišljeno je njegova malčica izvedla svoj načrt. Kdo bi ji bil to prisodil ? — Seveda je prispelo Martovo sporočilo pred onim slabim.
' Zdaj se vij^pot navzgor po starodavni stezici. Stopaje po njej, vedno znova občudujemo hladnokrvnost onih ljudi in konj, ki so nekoč hodili tod. — In potem ti pokojni vrtovi pod snežno odejo, ta mirna cesta, ki je obrobljena z visokimi, ozkimi hišicami. Tu še stoje praska vrata s stolpom, na katerega se naslanja baročna hišica in pred katero je pred stoletji gotovo sedela straža tedanjega kneza. — Spitweg! —
In na nasprotni strani je trgovinica Jurija Haringa, veselje brauneške mladine. Tu še čakajo kupca mnogo obetajoče škat-ljice z vojaki iz kositra, kopitljaček in majhen vrtiljak iz lepenke.
Globoko se mora skloniti dolgi Thor-steinec, da more vstopiti. Sprejme ga prijazna gospa z vprašajočim presenečenjem.
"Lutko!" Zahteva kratko gospod iz Thorsteina.
"Ptosim! Toda oblečene so že vse razprodane in druge niso primerne za boljšo gospodo. Ena je sicer še tu, toda to je, žal, doletela nesreča." In z obžalovanjem pokaže krasno lutko s svetlimi kodri, ki pa je imela hudo poškodovan nosek. Harrove oči se zasvetijo.
"Divno! To kupim jaz ... Toda srajčka, katero nosi ta Btvarcaj jg ggyeda še zapreka. Takšna vendar ne moreš na dvor, ti princeza brez nosu!"
Zdajci se spomni šivilje Rozike z mnogimi bratci in sestricami. Z^Sbojčkom pod pazduho hiti po cesti navzgor, kjer visi nad kamnitimi stopnicami znamenje: malce čuden vol, kater^iriu tiči sekira v razklani glavi. K sreči najde tu gorek kotiček. Gospa poštarica mu je dala na razpolago svojo lastno izbo. Oha sama pa stoji v kuhinji in zapoveduje čez nebroj loncev.
"Seveda boste večerjali z omizjem, gospod grof?"
"Oh, prosim vas, pošljite mi nekaj gor!"
Ni mu za družbo domačih boljših gospodov: gospoda upravitelja pošte, gospoda i notarja in gospoda sodnika —, katero za-grinja senca dolgočasja. Poštarica se brid-kosladko nasmehne ter obljubi, da hoče po j-možnosti ustreči.
Skoraj kanibalično počenjanje, katerega se je lotil grof, ko je bil sam v izbi, bi nikakor ne bilo za oči nežne dušice. S svojim žepnim nožičkom razbije Harro bedasto se smehljajoči obraz lutke, 4a j^lete tudi okrogle oči na mizo. Sftknja ga močno ovira in ne bilo% bi mu neprijetjio, ako bi se ta bliže seznanila z vsebino zabojčka, s katero se zdaj Harro ukvarja. Sleče jo torej in v belih rokavih nadaljuje svoje delo. — S svojim nožičkom vestno obrezuje okroglo zelenikavo deščico. Pol ure pozneje stoji naš velikan z zavihanimi rokavi pred odrevenelo poštarico. V rokah ima ponvi- I co, katero je tudi prinesel s seboj v svojem zabojčku. Poleg ocvrte goske hoče segreti svoj klej!
"No, gospa poštarica, naše moške kuharski umetnosti so pač dokaj enostavne, kaj ne? Sreča da vas imamo! — Sicer pa tale gos prav imenitno diši!"
Poštar, ki je zelo razburjen — danes se je zaradi velikega pogreba zbralo tu sila ljudi — odpre sunkoma kuhinjska vrata, zagleda skozi paro, ki zagrinja kuhinjo, moža v srajčinih rokavih ter zakliče: "Enkrat mi še naj pride Martin z namero, da hoče o Božiču domov! Ti> čuj! Nesi nemudoma tale kovčeg gor V Bobo s številko sedemnajst. Po kuhinji nimaš pohajkovati!"
"Razumem, gospod poštar! Gospa po-
■ i
štarica, pazite malce med tem, da se klej ^ ne osmodi, žal, ne diši posebno prijetno!" ( Dekle so zazijale, ko je Thorsteinec vr- s gel na ramo kovčeg gospoda Lohrmanna, < tovarnarja testenin iz Offenbacha ob Maj-ni ter ga ponesel v omenjeno sobo. Gospod • Lohrmann je prevzel kovčeg s prijaznim ; nasmeškom ter zagodrnjal: "Napitnino ] dobite ob mojem odhodu!" Toda naš Har- i ro je že zunaj, je že pri svoji ponvici s kle- s jem, ki ima pravkar primerno toploto ter 1 izgine znova v poštaričini izbi. Mora še re- ( siti marsikatero zagonetko, predno se mu i posreči pravilno pritrditi izrezljano okro- , glo deščico pod lanenimi kodri in urediti j oči tako, da se pravilno odpirajo in zapira- l jo. Nato šele prične s pravim delom.	<
Malce segreti vosek razlije čez deščico 1 ter ga oblikuje s svojimi dolgimi umetniškimi rokami in dozdeva se, kot bi imel 1 vsak prst svoj lastni razum. Iz nejasnih obrisov se prikaže v najkrajšem času otro- 1 ški obrazek, nežen nosek, okrogla ličeca, ljubka usteca, na katerih se poraja ljubezniv nasmešek. Strmeče oči zagrinjate široki veki. Na stekleno modrino je s temno potezo pričaral čudovito življenje.
Zdaj prinese dekla, ki ne more zakrivati zadrege, skoraj že mrzlo juho. Pripomni, da je doli hudo vrvenje.
'Zdaj je lutka dovršena! l\i leži v svetlih kodrih le malo mlajša in okroglejša podo^ ba dušice, brez one trpke poteze, ki ga je včeraj na otrokovem obrazu presenetila in katero si je ostro vtisnil*svoj spomin. — Z veliko naglico použije na pol mrzlo večerjo. Mudi se mu k šivilji Roziki, ki stanuje pri strmih drevesih. Brž ven iz mesteca! Srečavajo ga otroci v novih kapucah in z novimi rokovniki. Večina od njih se gosti S sladkarijami. Med njimi je tudi sestrica šivilje Rozike, ki ima iste rdeče kodre kot pnasama.
^ivilja Rosika je po vsej pravici presenečena zaradi tega nenadnega obiska na boijčhi večer. Grof jo najde sredi med bo-iičriimi j&rilci s knjigo v roki, izza katere še prikaže njen prijazni obraz, ki se smeh-ljapod rdečimi kodri. Ko pa zagleda majhno ttftj&tfrifto je od radosti vsa iz sebe.
"Kakd sfckano! Skoraj bi mislila, da je to iiali princesa, samo da ni tako rdečelič-ttfc ih tta nima tako vesele poteze v obrazu. Za fthO obiekco žal ne bo več šlo, za belo oblačilce bi pa še imela blaga." ,
In Rozika poišče brž vse potrebno. Obenem pa svari malčke, ki silijo k lutki, da f se ne smejo dotakniti lepe princeske ter ; pripoveduje: "Za princeso vsak rad nekaj stori, ker je vedno nežna in ljubezniva in se iz nikogar ne norčuje. V poslednjem času je začela hujšati. V gradu ne ravnajo posebno? lepo z njo."
Harro sedi na skrinji s prekrižanimi nogami. Najmlajšega rdečelasca ima na svojih kolenih, kjer poizkuša ta svojo jahalno umetnost. In zaradi tega je šivilja Rozika tudi postala tako zaupljiva.
"Gospodična Braun jo ima še najrajši. -Ta se z njo tudi smeje ter ji pusti nekoliko lastne volje. Ko bi le ta ženska ne bila toli lahkomiselna! Ta je gotovo tudi zakrivila, da je princesa včeraj pobegnila. Pri Miss Whart bi tega ne bila tvegala. To vam je strašna ženska! Vedno trdi: "Nemci so svinje in princesa hoče postati tudi svinja !" To pa zaradi tega, ker se princesa zjutraj noče kopati. Celo skozi princesni hodnik se čuje, kako ta uboga stvarca joka in stoka. Malčica prav gotovo ni zlobna, sploh ni nič zlobnega na njej. Bog ve, če ni pobegnila zaradi kopanja!"
"Kdo pa kopa malČico?" vpraša nekam strog grof Thorstem. Šivilja Rozika se ma-lodane prestraši. Razvalinskemu grofu se vidi, da se bori z zlovoljo. Ljubi Bog! Kaj sem tu zopet povzročila s svojo klepeta-vostjo!	^
(Dalje prih.)	T?
2,000,000 RUSOV PODI NEMCE IZ POLJSKE; ZA-
PADNA FRONTA SE KRČI
(Nadaljevanje s 1. strani)
nili na bolj nujna mesta in Rusom niso verjeli, ki so to ofenzivo napovedali. Toda na enkrat j je prišel ruski udar, kakor mogočen orkan, vrgel Nemce od •Varšave nazaj in jih zdaj potiska na vsej 700 milj široki fronti. Poročila omenjajo, da nemško umikanje je podobno zmedenemu begu. Nemci se bodo zdaj težko ustavili preje, kakor ob reki Odri, ki izvira v Šleziji in se steka pri Stettinu v baltiško morje. Berlin je zapadno od Odre le komaj dobrih 40 milj.
Nemški radio komentator v Berlinu je v četrtek jutro omenjal, da kaj takega nemška vojska še ni doživela, kakor je ta borba na vzhodu, ki bo baje odločila končno usodo sedanje evropske vojne.
Pariz, Francija. — Borba na' zapadni fronti stalno, nadalju-* je. Nemci so razen par milj zgubili vse ozemlje, ki so ga' zasedli tekom von Rundstedtove o-fenzive na zapadu. Le še mala konica v Belgiji in Luksembur-gu je, odkjer pa bodo izstisnje-tm vsak čas.
Angleži v Holandiji so zadaja dva dni napredovali od dve
do tri milje v nemški teritorij, j Očividno so Nemci poparjeni, I ker od vse ofenzive v Belgiji ni- I majo drugega, kakor zelo viso- I ke zgube na materialu in mo- j štvu. Zelo slabi so v zraku, naj- j brže so zadnje dni odvedli vse i svoje letalstvo na vzhodno fronto.
i
.London, Anglija. — V četr- t tek dopoldne je govoril pred'!} parlamentom ministerski pred- s sednik Churchill. Podal je po- 5 ročilo o Grčiji in dokazal, da je r nastop Anglije na Grškem po- \ treben. Omenil je tudi novo kri- g zo, ki je nastala med vladnimi 3 voditelji v Jugoslaviji in kra- £ ljem Petrom ter pristavil, da v j vseh teh deželah Anglija nasto- j pa v sporazumu z Rusijo.	(
o	,
MLADI TATIČ KRADEL IZ J PISEMSKIH PREDALOV
Chicago, 111. — Petnajstletni ,
' Robert Jamieson, z 919 Addi-
*son ceste je priznal na policiji, |
'da je pred božičem in zdaj po i ( inovem letu kradel dnevno iz
kakih 25 pisemskih predalčkov ali baks pisma in vse jar^je v j njih našel. Hodil je okrog po ^ hišah po hodnikih in kradel iz ^ poštnih baks, v katere polagajo aismonoši pisma in drugo po-" J št o za stranke.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostnim srcem naznanjamo rum našim sorodnikom, prijateljem in xnancem, da nam je nemila smrt Tsela našega ljube?« .očeta
JOHN VIDMAH
Rojeni so bili 16. decembra 1875 ▼ Kriki vasi na Dolenjskem. lUmrli so 29. decembra 1944. Pogreb se je Triil 2. januarja 1945 iz cerkre St. Štefana na Reenrredkm-pokopaliiče. I kjer.tudi počivajo naša mama. Id so umrli ptikTRTOL
Sedal m P« najprej lepo zahvalimo župniku tare Sv. Štefana, ki so našega očeta obiskovali v časa bolezni in jim podelili svete zakramente za umirajoče, obenem pa tudi za pogrebne v obrede v cerkvi in na pokopališču.
Nadalje se lepo zahvalimo Tsem, ki so darovali za sv. maše kakor tudi vsem. ki so darovali vence in cvetlice. Prav lepa hvala -društvom, ki so prišla molit k rakvi. in.mu »»V« zadnjo čast. Društva so sledeča: cerkveno društvo "Holy Name", društvo "Zarja", društvo "Sv. Križ" in društvo Sv. Mohorja. Nadalje vsem lepa hvala, ki so prišli molit k rakvi. in vsem, ki so ga spremili na pokopališče. Bog naj Vam bo plačnik xa vse, karkoli sle storili v teh bridkih urah. Obenem se pa tudi lepo zahvalimo Mr. Louis Zefranu za tako lepo urejen pogreb.
Vi pa, dragi oče, počivajte v miru poleg matere in si spočijte od zemeljskega truda. Vašo dušo pa naj Bog sprejme v ' sveta nebesa, kjer se bomo enkrat vsi skupaj mtili Žalujoči ostali:
ERNEST VIDMAR, sin; AGNES ZUGEL, MARY RANGUS, ROSE POTOKAH, JOSEPHINE KOLMAN in VERA ŠIMENC, hčere: ter deset vnukov. Chicago, IIL. dne 19. januarja 1945.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine jamči Vam J in Vašim otrokom	|
; Kranjsko-Slovenska j
! Katoliška @ Jednota j
j ._\_
i	solventnost k. s. k. jednote znaša 128.43%
( Najstarejša slovenska podporna organizacija j
I v Ameriki... Posluje že 51. leto.	J
I Članstvo: 39,600_Premoženje: $5,700,000
1 če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,
pošteni hi nadeolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLO-	\
1 VENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za	(
I smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni In onemoglosti.	)
I • K. S. K. JEDNOTA sprejema jnoške in ženske od 16. do 60. )
leta; otroke pa takoj po rojstvu m do 16. leta pod tvoje okrilje.	\ K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrata certifikate /
) sedanje dobe od f25QjOO do 15,000.00.	) K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov In sirot, če še niei V Ban aH te mogočne in bogate kztoHške podporne organi- (
sadje, puli udi ae in pristopi takoj.	J
Za pojasnila o zavarovalnini In sa vse druge podrobnosti	)
se obrnite na uradnika tat uradnice krajevnih društev	\
I	k. S. k. Jednote, ali pa na:	/
GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU \ 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois
J. M. Trunk
J	{ .
"Obzor" v Milwaukee je pri-nesel članek: "Nimamo še vzroka navduševati se." Mirno presoja. Ali povsem tudi pravilno? Za kaj ste se navduševali ali naj bi se navduševali? Za osvo-bojenje, ali za komunistično stranko? Gotovo le za prvo, ne za stranko. Pa stopa komunistična stranka na plan. Tu bi se mogel navduševati res le najbolj izrazit komunist. Kaj pa z osvobojen jem? Ali si morete pomagati, če je vam še take nadležno, da je prijela za osvobojen je komunistična stranka? In če je nastopila kot stranka in je nekoliko že uspela, ali ji morete zameriti, če nastopa kot stranka?" Auch dem Juden eine Gasse!" Komunizem gor ali dol. Roparji so se prikazali pri vseh oknih in vratih jugoslovanske hiše. Vse je bežalo. Komunisti so se pa skrili v kleti, jn upihnili zdaj tega, zdaj onega roparja, deloma so iztisnili roparje iz hiše in se vsedli k mizi in postavili na mizo tudi skledo. Tako je danes. Ali boste res pričakovali, da bodo zdaj komunisti povabili vse druge, naj se vsedejo za mizo in k skledi? Lepo bi bilo, ampak nobena stranka bi kaj takega ne storila, in če se danes komunisti kot stranka najprej vsedejo k skledi, kdo jim more zameriti?
Danes je baje tako, kakor trdi Molek, da "je vse le v interesu Stalinove diktature". Garden skuša pobijati, pa ima težko stališče. "Obzor" navaja slučaj amerikanske poročevalke, ko se je nekaj mrdala, da so bile Titove in Stalinove slike velikanske, Churchillovih in Roose-veltovih pa skoroda nič, in na j široko razpravlja o tem, kako Izdaj piše o partizanski politiki ! Sulzberger in kako je prav vse j usmerjeno le na najbolj kosma-fto komunistično stran, toraj na najhujšo diktaturo brez najmanjše svobode ali demokracije. Prav nič ne podvomim, da je tako, Garden zagovarja, pojas-nuje, pa ima prav Sisifovo delo. Ali naj res upamo, da bo jutri bolje? Zavzemite stališče, kakršno vam drago, dejstev komunističnega in trinoškega stremljenja ne morete utajiti, ako so fakta tu, jaz trdim le, da komunistom ni zameriti, če usmerjajo vse le na svojo stranko, ko so oni edini nastopili kot stranka pri osvobojen ju in prišli vsaj pri osvobojenju do uspehov- Ce bo pa šlo na vsi črti tako naprej, in pri "Obzoru" so tega mnenja, in jaz jim danes tega mnenja ne morem podreti, potem, trdim, nastopa za Jugoslavijo doba hude tragedije in še komedije.
Tragedije doba nastopa, ker socialisti so upali in upajo, in duhovniki upajo (dr. Kuhar) in Franc Snoj upa in upati mora tudi Šubasič, Adamič, jugoslovanski odbor in nešteto drugih, pa izgleda, da že zdaj pri začetku gre vse po vodi! Ali ni to žalostna tragedija? In še pikre komedije je dosti poleg. "Svobodo narodu" je bilo geslo pri vsem pokretu, in že prve dni ni niti trohice svobode, pač pa vse polno Stalinove najhujše diktature. Ali ni to komedija, in še tragična komedija? Na svobodo čaka narod, trpi, prinaša žrtve, umira, strada, se junaško bori, pa pride v še vse hujše trinoštvo komunističnega terorja!!
Jaz se še ne bom šel obesit, ker poznam človeka in nisem slep za take pojave, sem jih pričakoval in jih še pričakujem.
Zagovarjaš komunistično divjanje, postopanje? Well, vem, da utegne nekaj sličnega pasti, ampak vsaj jaz ne bom "z Bel-zebubom hudičev izganjal", ne bom letel k — Hitlerju za po-
moč, ako je res tako, ker poznam Človeško naravo.
Ko so komunisti na Kitajskem delili zemljo, so bili vsi za komuniste, tako poročajo katoliški misijonarji, ko pa ni bilo ničesar več za delitev, je bilo vse proti komunistom. Take it, or leave it.. ^ ^ ; -o-
Try Allr>-Seltzer for I Headache, "Moraine After" Achin* I Muscles, Acid Indication. Pleamant, I prompt, effective. 30» and Mg._1 r
Hlarh Vitamin potency at lo# coat— ONE-A-DAY Vitamin Tablets. A and D tablet« in the yellow box— B-Com-plex tablets in tbe giry box.	^ r
PR. MILES
I^^JIERYjNl^
fc^^Cvfy} For Sleep leasneas. Irrlta-bilitr. Headache, and ReatUasneu, when due to Nervau Tension. Use only as directed.	\ r
CANT YOU
J^IP?
W HEN the stress of modern: living gets "on your nerves"i a good medative can do a lot to lessen nervous tension, to make you more comfortable, to permit' restful sleep.
Next time a day's work and worry or a night's wakefulnesss, makes you Irritable, Restless or Jumpy—gives you Nervous Headache
or Nervous Indigestion, try
Dr. Miles Nervine
(Liquid or Effervescent Tablets)
Dr. Miles Nervine is a time-tested sedative that has been bringing relief from Functional Nervous Disturbances for sixty years yet is as up-to-date as this morning's newspaper. Liquid 25» and 51.00, Effervescent tablets 35# and 75*. Read directions and use ojjly as directed.
POSLVSAJTE
jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj ^preko radio postaje WGES v Chicagri. —
i DR. H. M- LANCASTER I
Dentist 2159 West Cermak Road •
Telefon Canal 3817 '
i i
i	(ogel Leavitt St:*	p
CHICAGO. ILL.
' i i ■ i ^ . ^ 1 ---
»i - OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Ave.
Telefon Canal 0523 Uradne ure: Vsak dan od 9:30 do 8:30 zvečer. Ob sredah od 9:30 do 1:00 popoldne; ob sobotah od 9:30 do 7:00 zvečer. ' ==
YOUR PERSONAL GOAL-*
S -AT LEAST ONE EXTRA i JtlOO BONDI , '