Obvestilo
Bralce Štajerskega tednika obveščamo, da zaradi praznika naslednja številka časopisa izide v petek, 29. aprila.
Po naših občinah
Ormož • Da bodo zdravniki vsaj malo dostopnejši
O Stran 4
Ptuj, petek, 22. aprila 2011
letnik LXIV • št. 31 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*I04;3 www.radio-ptuj.si
V PETEK PRILOGA
V
Štajerski
Namizni tenis •
Krušič 1. na DP U-21 O Stran 16
Spodnje Podravje • Začetek turistične sezone
Zaenkrat kaže, da bo uspešna
Velikonočni prazniki so že po tradiciji prvi znanilci nove turistične sezone. Kljub krizi si jih bodo letos nekateri podaljšali še s prostim dnevom upora in kakim dnevom dopusta še čez prvi maj ter skušali prosti čas kar najbolje zapolniti.
Pri osrednjem ptujskem turističnem ponudniku bodo v prazničnih dneh napolnili skoraj vse zmogljivosti. Največ bo domačih gostov, ki si bodo s Ptujčani lahko delili tudi prvomajske praznične prireditve. Praznični paket se bo začel s 30. aprilom, ko bodo na Ptujskem jezeru, na katerem se bo 1. maja tudi uradno začela plovna sezona, že tradicionalno prižgali prvomajski kres. Prvega maja bo na Ptujskem jezeru potekala prireditev Živel 1. maj s športom, rekreacijo in zabavo. Letos bodo organizirali tudi maraton za kajake in kanuiste v soorganizaciji Kajakaške zveze Slovenije, na prvo vožnjo v novi sezoni pa bo odpeljala tudi ladjica Čigra. Lepo vreme pa je v teh dneh v staro mestno jedro privabilo tudi prve organizirane skupine domačih in tujih turistov, ki se na poti na ptujski grad radi ustavijo tudi pri Orfejevem spomeniku.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Tenis • Urh slavil na turnirju U-18
O Stran 15
Kidričevo • Danilo Toplek odstopil
Novi predsednik uprave je Marko Drobnič
Nadzorni svet kidričevskega Taluma je v torek, 19. aprila, sprejel odstop dolgoletnega predsednika uprave Danila Topleka in za novega predsednika te družbe imenoval Marka Drobniča. Toplek je Talum neprekinjeno vodil od leta 1984, svoj odstop pa je utemeljil kot sestavni del organizacijske in kadrovske prenove družbe.
Dornava • Občinski svet
Referendum za šolo?
Daleč največ in najostrejše debate med dornavskimi svetniki se je na minuli seji ponovno razvilo okoli nadaljnjega obstoja podružnične osnovne šole Polenšak, čeprav ta sploh ni bila posebna točka dnevnega reda.
Nadzorni svet Taluma je na osmi redni seji minuli torek, 19. aprila, obravnaval in sprejel letno poročilo družbe Talum in konsolidirano letno poročilo za leto 2010 s poročilom revizorja, sprejel pa je tudi ugotovitveni sklep o predčasnem prenehanju mandata predsednika uprave Danila Topleka zaradi njegovega odstopa. Na funkcijo predsednika uprave družbe Talum za naslednje mandatno obdobje je imenoval Marka Drobnica, dipl. inž. kem., dosedanjega pomočnika predsednika uprave. Marko Drobnič
je v dvanajstih letih, odkar je zaposlen v družbi, dokazal, da je sposoben in pripravljen sprejeti in uspešno izvajati najzahtevnejše in najodgovornejše naloge.
Svojo nenadno odločitev, ki je mnoge presenetila, je Danilo Toplek takole komentiral: „Odločil sem se, da odstopim s funkcije predsednika uprave družbe Talum in sem nadzornemu svetu predlagal, da moj odstop sprejme ter ugotovi, da mi je zaradi tega predčasno prenehal mandat.
O Stran 2
Marko Drobnič, dnik uprave
Foto: M. Ozmec
novi predse-
Župan Rajko Janžekovič je namreč v sklepnem delu zasedanja pod točko Tekoče zadeve svetnike obvestil, da sta se v polenško šolo letos vpisali le dve deklici v prvi razred, kar pomeni, da bo štirirazre-dnico v prihodnjem šolskem letu obiskovalo vsega skupaj sedem otrok, pa tudi za naprej ne kaže nič bolje. „Kot veste, šolsko ministrstvo ne sprejema odločitev o zaprtju šol, vendar tudi ne plača drugega kot šolske ure, brez vsakega varstva, ki pa je v šolali nuja. Vse to so naši stroški. Odločitev o zaprtju oz. nadaljnjem obstoju šole nikakor ni enostavna, vendar jo bo enkrat nekdo moral spre-
jeti. Očrnjeni bomo pa v vsakem primeru vsi, ne glede na to, ali jo bomo še ohranjali pri življenju ali jo bomo zaprli," je še dodal župan in s tem odprl široko razpravo med svetniki, ki se že tradicionalno delijo na dva nasprotna bregova -polenški svetniki zaprtju šole brezkompromisno nasprotujejo, vsi ostali pa so (bolj ali manj glasno) za zaprtje. Franc Šuen iz Žamencev je jasno povedal, da je svoja otroka vpisal v dornavsko šolo predvsem zaradi obšolskih dejavnosti, ki jih matična šola izvaja v veliko večjem številu kot polenška.
O Stran 3
Kidričevo • Po 26 letih vodenja odstopil Danilo Toplek
Novi predsednik uprave Taluma je Marko Drobnič
Nadzorni svet kidričevskega Taluma je v torek, 19. aprila, sprejel odstop dolgoletnega predsednika uprave Danila Topleka in za novega predsednika te družbe imenoval Marka Drobniča. Toplek je Talum neprekinjeno vodil od leta 1984, svoj odstop pa je utemeljil kot sestavni del organizacijske in kadrovske prenove družbe.
Nadzorni svet Taluma je na osmi redni seji minuli torek, 19. aprila, obravnaval in sprejel letno poročilo družbe Talum in konsolidirano letno poročilo za leto 2010 s poročilom revizorja. Kot so zapisali v izjavi za javnost, je Talum poslovno leto 2010 ob 190.882.815 evrih skupnih čistih prihodkov iz prodaje zaključil s pozitivnim rezultatom iz poslovanja v višini 12.069.603 evrov, torej s pozitivnim čistim poslovnim izidom 598.056 evrov.
Obseg proizvodnje elek-troliznega aluminija je znašal 40.177 ton, kar je le 48 odstotkov nazivne zmogljivosti, vendar za 14 odstotkov več, kot je znašala proizvodnja v letu 2009. Obratovanje z zmanjšano kapaciteto je bilo posledica odločitve o zmanjšanju proizvodnje zaradi neugodnih tržnih razmer, sprejete ob koncu leta 2008, in vse leto trajajoče obnove izklopljenih elektroliznih peči.
Uvodnik
S postopnim vklapljanjem začasno izklopljenih in remon-tiranih peči bo Talum dosegel proizvodnjo v obsegu instalirane nazivne kapacitete v avgustu 2011. Pozitivne učinke rasti cene aluminija na Londonski metalni borzi v letu 2010 so skoraj v celoti izničili učinki še hitreje naraščajočih cen nekaterih surovin, kot so glinica, petrolkoks, silicij ter cena energije.
Na torkovi seji je nadzorni svet sprejel tudi ugotovitveni sklep o predčasnem prenehanju mandata predsednika uprave Danila Topleka zaradi njegovega odstopa. Danilo Toplek, ki je družbo Talum vodil neprekinjeno od leta 1984, je svoj odstop utemeljil kot sestavni del že dalj časa trajajoče organizacijske in kadrovske prenove družbe.
Talum je vsa leta izvajal skrbno politiko razvoja lastnih kadrov in na ta način skrbel za nemoten potek
Kot podgane s potapljajoče se ladje
Tokratni začetek tedna je bil politično prav zanimiv. Seveda je za zanimivost tokrat poskrbela samovoljno odstopljena ministrica Trobec Buča-nova, ki je menda, kot je sama rekla, hotela malo več reda in poštenja v svojem ministrstvu, pa je bilo to pretežko doseči. To je po treh mesecih ministrovanja in kar nekaj letih dela v istem ministrstvu slišati precej prozorno, ampak naj bo. Potem pa je sledilo padanje domin; izstop stranke DeSUS iz vladne koalicije je namreč takoj po izjavi Trobec Bučanove napovedal Karl Erjavec, sicer že tre-tjičpo vrsti, ampak zdaj menda gre zares. Čisto zares bo to znano in jasno po prvomajskih praznikih.
Za jagodko na vrhu naše vladne smetanove torte pa je nato poskrbel še razvpiti visokošolski minister Golobič, ki je predlagal, da naj odstopijo kot ministri in predsedniki strank (ter vlade) še Kresalova, Pahor in on sam. Češ da bi tako lažje realizirali pokojninsko reformo, na svoja mesta pa bi pačposadili kakšne druge člane svojih strank.
Človek tako pri zadnjih potezah in obnašanju vlade ne more mimo občutka, da je ladja tokrat res že napol potopljena in z nje bežijo vse podgane, od največjih do najmanjših. Pač vsak si rešuje svojo kožo in življenje, ob ugled in spoštovanje so pa že davno vsi od teh, ki še predstavljajo vrh naše države.
No, navadni državljani se bomo v naslednjih dneh bolj kot s tem, kateri lastnik jajc bo sedel na kakšnem ministrskem ali celo predsedniškem stolčku, ukvarjali z barvanjem jajčk; pa ne kar katerihkoli, ampak le svežih kokošjih. Potem jih bomo pa skupaj s hrenom in kosom šunke lepo pojedli.
Dober tek in lepe praznike vsem, vsaj nekaj dni, potem bomo pa spet lahko sledili novim nanizankam naše vladne mehiške nadaljevanke ...
Simona Meznarič
Foto: M. Ozmec
Danilo Toplek: „Za moj odstop je en sam razlog in je bistven sestavni del dalj časa trajajoče organizacijske in kadrovske prenove družbe Talum."
Foto: M. Ozmec
Marko Drobnič, novi predsednik uprave :„Imenovanje jemljem kot velik izziv, predvsem pa z vso odgovornostjo do tistih, ki so me imenovali, tistih, ki so me vzgajali in od katerih sem se imel možnost učiti!"
dela, razvoja in vodenja družbe, kar je bilo med drugim osnova za odločitev nadzornega sveta, da na funkcijo predsednika uprave družbe Talum za naslednje mandatno obdobje imenuje Marka Drobniča, dipl. inž. kem., dosedanjega pomočnika predsednika uprave. Marko Drobnič je v dvanajstih letih, odkar je zaposlen v družbi, dokazal, da je sposoben in pripravljen sprejeti in uspešno izvajati najzahtevnejše in najodgovornejše naloge.
Svojo nenadno odločitev, ki je mnoge presenetila, je Danilo Toplek takole komentiral: „Odločil sem se, da odstopim s funkcije predsednika uprave družbe Talum in sem nadzornemu svetu predlagal, da moj odstop sprejme ter ugotovi, da mi je zaradi tega predčasno prenehal mandat. In nadzorni svet je takšen sklep tudi sprejel."
Kakšni so razlogi za tako nenadno odločitev?
„Za moj odstop je en sam razlog in jemljem ga kot bistven sestavni del že dalj časa trajajoče organizacijske in kadrovske prenove družbe Talum. Tako kot je treba pravočasno planirati in izve-
sti tehnične in tehnološke spremembe, je treba planirati in izvajati tudi kadrovske spremembe. Talum je vsa leta razvoja izvajal politiko razvoja lastnih kadrov, saj je bil to edini siguren vir za dotok ljudi, ki so sprejemali nove zadolžitve in izzive ter nadomeščali sodelavce, ki so podjetje iz različnih razlogov zapuščali. Samo z znanjem, požrtvovalnim delom in visoko stopnjo pripadnosti podjetju smo uspeli premagati številne težave in ovire, s katerimi smo se soočali na naši razvojni poti. Hvaležen sem prav vsem, bilo mi je v čast in zadovoljstvo voditi takšen kolektiv.
Je kljub zamenjavi vodstva zagotovljena kontinuiteta vodenja družbe?
„Če ne bi bil popolnoma prepričan v to, da je kontinuiteta vodenja družbe zagotovljena in da bo tudi Nadzorni svet to spoznal, se za odstop še ne bi odločil. Nadzorni svet je na funkcijo predsednika uprave za naslednjo mandatno obdobje imenoval Marka Drobniča, dosedanjega pomočnika predsednika uprave. Ta je v dvanajstih letih, odkar je zaposlen v
Talumu, dokazal, da je pripravljen sprejemati izzive in zadolžitve ter da ne beži pred problemi in odgovornostjo. To je več kot dobra osnova za njegovo nadaljnje delo. Prepričan sem, da mu bo uspelo uresničiti tisto, kar si želi tako kot vsi mi v Talumu: omogočiti nadaljnje preživetje in razvoj družbe, ki jo bo vodil! Pri tem bo potreboval sodelovanje vseh članov kolektiva in vodstva in ne dvomim, da ga ne bo deležen! Tudi mojega! Tistim, ki so morda mnenja, da bi moral še ostati, pa tole, ne vem sicer, kdo je avtor, se pa z njim popolnoma strinjam: »Stara junaštva niso dovolj za nove zmage!«
Novi predsednik uprave družbe Talum Marko Drob-nič ob taki odločitvi nadzornega sveta ni bil posebej presenečen:
„Imenovanje za predsednika uprave družbe Talum sam osebno jemljem kot velik izziv, predvsem pa z vso odgovornostjo do tistih, ki so me imenovali, tistih, ki so me vzgajali in od katerih sem se imel možnost učiti in predvsem z veliko odgovornostjo do naše tovarne in do
MESTNA OBČINA PTUJ
Ob dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu, in mednarodnem prazniku dela, 1. maju, čestitam vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj ter želim prijetno praznovanje prvomajskih praznikov.
vseh zaposlenih v Talumu. Nasledstvo, ki ga sprejemam ob nastopu te funkcije, je zavidanja vredno. Je plod dolgoletnega truda vseh, ki so in ste soustvarjali podobo Taluma. Posledica tega truda so rezultati, ki so nas postavili na pomembno mesto na svetovnem aluminijskem zemljevidu. Z lastnim znanjem, z izkušnjam in z zdravo slovensko pametjo smo priplezali do stopnje učinkovitega, okoljsko in socialno odgovornega podjetja. Z nadaljnjim vztrajnim in požrtvovalnim delom, predvsem pa s takšno pripadnostjo podjetju, kot smo jo gojili doslej, se za prihodnost Taluma ne bojim. Poznamo naše prednosti in nevarnosti, ki nam pretijo in prepričan sem, da jih bomo - tako kot smo vse do sedaj-tudi premagali.
Pri vseh izzivih, ki nas čakajo, pa moramo znati spoštovati zgodovino tega kolektiva, saj brez tega ne moremo razmišljati o prihodnosti! Več kot 26 let, ki jih je Danilo Toplek posvetil vodenju in upravljanju Taluma, je težko ponovljivih. Ovire in prepre-ke, ki jih je premagal in stanje, ki ga je s svojim odhodom zapustil, je odličen trdni temelj za naše nadaljnje razvojne in strateške usmeritve. Njegove izkušnje bodo meni osebno v bodoče še kako dobrodošle. Seveda ni izključno vse vedno odvisno od nas, pa vendar - naša odgovornost je, da odločno stopamo naprej po zastavljeni poti. S spoštovanjem do vsega, kar smo ustvarili in z vizijo narediti še kaj več. Sam sem pripravljen ta izziv sprejeti, prepričan pa sem, da tudi vsi zaposleni."
M. Ozmec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Dornava • S seje občinskega sveta
Posvetovalni referendum za polenško šolo?
Daleč največ in najbolj ostre debate med dornavskimi svetniki se je na minuli seji ponovno razvilo okoli nadaljnjega obstoja podružnične osnovne šole Polenšak, čeprav slednja sploh ni bila posebna točka dnevnega reda.
Foto: SM
Dornavski svetniki so največ časa na minuli seji posvetili vprašanju obstoja polenške šole; kot vedno doslej so ostali na nasprotnih bregovih, župan pa je predlagal posvetovalni referendum v občini.
Župan Rajko Janžekovič je namreč v sklepnem delu zasedanja pod točko Tekoče zadeve svetnike obvestil, da sta se v polenško šolo letos vpisali le dve deklici v prvi razred, kar pomeni, da bo štirirazre-dnico v prihodnjem šolskem letu obiskovalo vsega skupaj sedem otrok, pa tudi za naprej ne kaže nič bolje. „Kot veste, šolsko ministrstvo ne sprejema odločitev o zaprtju šol, vendar tudi ne plača drugega kot šolske ure, brez vsakega varstva, ki pa je v šolah nuja. Vse to so naši stroški. Odločitev o zaprtju oz. nadaljnjem obstoju šole nikakor ni enostavna, vendar jo bo enkrat nekdo moral sprejeti. Očrnjeni bomo pa v vsakem primeru vsi, ne glede na to, ali jo bomo še ohranjali pri življenju ali jo bomo zaprli," je še dodal župan in s tem odprl široko razpravo med svetniki, ki se že tradicionalno delijo na dva nasprotna bregova -polenški svetniki zaprtju šole brezkompromisno nasprotujejo, vsi ostali pa so (bolj ali manj glasno) za zaprtje. Franc Šuen iz Žamencev je jasno povedal, da je svoja otroka vpisal v dornavsko šolo predvsem zaradi obšolskih dejavnosti, ki jih matična šola izvaja v veliko večjem številu kot polenška, župan Janžekovič pa je še dodal, da se za obstoj polenške šole itak najbolj potegujejo babice in dedki ter določeni lokalni politični veljaki kot pa sami starši.
Več otrok v šoli, če bi bil vrtec?
In mina je eksplodirala. Oglasil se je Franc Kukovec: „Stanje v šoli bi bilo danes drugačno, če bi imeli tam tudi oddelek vrtca! Pobudo smo dali že večkrat, pa nič. Tudi minister je ob njegovem obisku pri nas podprl obstoj takšnih manjših šol! In če bi imeli možnost vrteške-
ga varstva, bi starši vanj vpisali 15 otrok! Jasno je, da če bomo imeli na Polenšaku vrtec, bomo ohranili tudi šolo. Če pa bomo šolo zaprli, to zame ni več enakomeren razvoj občine. Želim, da se glasuje o tem, ali naj se na Polenšaku uredi vrtec ali ne! Zgleden primer takšne manjše podružnične šole in koliko ta pomeni za en kraj, je podružnična šola na Ptujski Gori, ki je nihče ne zapira. Vsega tega ne govorim v imenu nobene politične stranke, ampak kot krajan Polenšaka, kot svetnik apeliram na vas, da rešimo to pozitivno; z odprtjem vrtca ali pa vse skupaj uničimo z zaprtjem šole!"
Župan Janžekovič pa je bil glede ustanovitve vrtca odločno proti: „O tem ne bomo glasovali! Kapacitete v našem vrtcu v Dornavi so dovolj velike za vse otroke iz občine! Nihče od staršev, ki je pravočasno oddal vlogo, ni bil zavrnjen! Poleg tega bi na Polenšaku lahko odprli le oddelek za mešano skupino, ki pa je daleč najdražja! In kdo bo potem plačeval drago oskrbo? So starši tega zmožni? Ali bo breme spet letelo na občinski proračun? Že zdaj plačujemo za vrtec preko 300.000 evrov letno, v občini pa nas živi 2700! Bodite realni in nas primerjajte z ostalimi podobnimi občinami! Enakomerni razvoj celotne občine pa gotovo ni vezan na eno podružnično šolo in ne pomeni, da bi vsaka vas morala imeti vse. O vrtcu ne bomo več razpravljali!"
Kukovec pa je še vztrajal: „Če bomo organizirali vrtec, bo tudi vpis v šolo večji in jo bomo upravičeno lahko ohranili! In Polenšak ni kar vsaka vas! Marsičemu smo se že odpovedali, kanalizaciji, javni razsvetljavi ... Tudi starši so seznanjeni, da bi bila cena vrte-ške oskrbe na Polenšaku nekaj večja, to ni problem!" Župan
mu je vrnil, da ureditev vrtca niti približno ne zagotavlja večjega vpisa v šolo, Aleš Veli-konja pa je navrgel, da je jasno, če je otrok v vrtcu v Dornavi, si ustvari svoj prijateljski krog in potem nima želje hoditi v šolo na Polenšaku: „Enako velja za tiste otroke, ki so jih starši vpisali v vrtec v sosednjo občino Juršince; zdaj tam otroci obiskujejo tudi osnovno šolo ... "
Ostali na nasprotnih bregovih
Potem je ustrelil tudi podžupan Janko Horvat: „Pa kako naj mi podpiramo in se odločamo za obstoj šole, če celo polenški politični funkcionarji vozijo svoje otroke v šolo drugam?! Sami ljudje v kraju so razklani, imajo različne poglede na šolo!" Kukovec je odvrnil, da naj se politične zadeve pustijo ob strani, ker nimajo nič skupnega z obstojem šole, župan pa ga je prekinil, da ni ravno tako, saj naj bi bili podpisi na listi za ohranitev šole in ustanovitev vrtca izključno iz vrst stranke SLS ... Potem pa je še dodal: „Sami veste, da sem pred leti predlagal, da bi naredili montažni vrtec, ministrstvo je pobudo podprlo, vi na
Polenšaku pa ste se nad idejo zmrdovali! In tudi veste, da se je in se še dogaja marsikaj okoli te zadeve, vanjo ste z dopisi potegnili tudi šolsko ministrstvo, česar pa zdaj ne bom javno razkrival!"
Nato je poskušal še Jože Munda: „Ne vem, zakaj se o tako pomembni zadevi pogovarjamo pod točko „tekoče zadeve". Menim, da je ta problematika tako resna, da si zasluži samostojno točko dnevnega reda na naslednji seji in naj se takrat tudi glasuje, kaj bomo s šolo!"
Oglasil se je tudi Jurij Va-lenko iz SLS in povedal, da o kakšnem političnem lobiranju stranke za šolo ne ve nič, da pa se zavzema za vsako drugo možno rešitev pred zaprtjem šole. Kukovec pa se je strinjal z Mundo, da naj se za naslednjo sejo pripravi posebna točka na temo šole in ustanovitve vrtca ter da se ustanovi še posebno komisijo, ki bo preučila stanje na terenu in mnenja staršev. Župan pa je bil spet odločno proti: „O nobeni komisiji ne bo več govora, eno za to težavo smo že ustanovili, pa se ni obnesla!"
Nato se je oglasil še Franc Vrabl: „Kaj pa ste sami ljudje
na Polenšaku naredili, da bi se šola ohranila in bi bilo dovolj vpisanih otrok? Jaz osebno v tej zadevi ne morem glasovati, saj nisem seznanjen s situacijo, predlagam pa zbor krajanov in naj povedo, kako in kaj!"
Debato, ki ni prinesla nič novega, ampak že znana stališča zagovornikov in nasprotnikov obstoja šole na Polenšaku, je župan zaključil z besedami: "O vrtcu na Polenšaku razprave ne bo! Vsi, ki so zaposleni, vozijo otroke v vrtec v Dornavo, ker jim je to ob poti. Da pa bi vrtec odpirali za brezposelne, plačevali varstvo zanje, je pa žalostno, ali ne?! Glede šole pa ... predlagam svetovalni referendum v občini! Naj vsi ljudje povedo, saj imajo to pravico! Razmislite o tem!" In s tem je bila razprava o bodočnosti šole zaenkrat končana. Ali referendum bo in ali bo polen-ška šola jeseni še odprla vrata ali ne več, pa je ostalo odprto vprašanje.
Če bi fovšija gorela ... bi Dornava pogorela?!
Z vsemi ostalimi točkami dnevnega reda so imeli svetniki in župan precej manj dela. Ob sprejemanju zaključnega računa občine je župan svetnike seznanil, da je dolg občine zadnji dan lanskega leta znašal skoraj tri milijone evrov; od tega je slab milijona dolgoročnih kreditov, dva milijona pa so znašale odprte postavke za kanalizacijo, nekaj cest, občinsko stavbo in nov dom na Polen-šaku, za katerega pa so v toku letošnjega leta večino dolga že poravnali. Zaključni račun v višini dobra 2,2 milijona, ki je bil realiziran približno 70-odsto-tno, so svetniki nato potrdili. Prav tako so potrdili izdelavo novega koncepta energetske oskrbe občine, ki ga zahteva zakonodaja, ter oprostitev pla-
čila komunalnega prispevka družini Petkovih za gradnjo nove hiše potem, ko jim je v začetku februarja stara pogorela: „Glede dosedanje pomoči družini Petek se zahvaljujem prav vsem in vsakemu posebej, ki so pomagali. Pomoč je bila zares velika in učinkovita, hiša je pod streho, okna in vrata so vgrajena, urejajo se notranje instalacije. Menim, da je prav, da občina pomaga z oprostitvijo plačila komunalnega prispevka." Proti temu ni imel nihče nobene besede, Šuen je celo predlagal, da bi se svetniki odrekli še eni sejnini in jo namenili za pomoč Petkovim, na grdo plat medalje nesebične pomoči pa je opozoril Jurij Va-lenko: „Po tehtnem premisleku sem se odločil, da javno preberem anonimno pismo, ki sem ga prejel in v katerem neznana oseba sprašuje, zakaj se toliko pomaga Petkovim in če bi se tako zelo pomagalo tudi komu drugemu v podobni nesreči! Tudi osebno sem pomagal Petkovim in pozdravljam takšno pomoč vseh, ne razumem pa pisca takih pisem in želim, da se to javno razjasni!"
Župan Janžekovič je pisanje komentiral: „Občina je doslej konkretno pomagala le s to oprostitvijo komunalnega prispevka, ki ste jo potrdili danes. Vse ostalo je stvar dobre volje vseh nas, ki smo pomagali tako ali drugače, tudi s koncertom, in nikakor iz občinskega proračuna! Žal pa ta anonimka dokazuje, v kakšni državi živimo ... Temu, ki je sposoben napisati kaj takšnega, nikakor ne želim, da se mu zgodi takšna nesreča. Vsekakor pa bi pomagal enako kot sem sedaj, saj to štejem kot svojo moralno dolžnost, ne le kot župan, ampak kot človek!"
Horvat pa je za konec pribil: „To je pa že višek slovenske fo-všije! Sram me je, v kakšni občini živim!"
SM
Praznujemo svobodo in pravičnost!
Socialni demokrati smo utemeljeni na boju slovenskega naroda za svobodo in mednarodnem delavskem gibanju za pravičnost.
S ponosom Vam čestitamo
ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju,
in 1. maju, mednarodnemu prazniku dela.
SOCIALNI DEMOKRATI
Da bodo zdravniki dostopnejši
V Sloveniji je s 1. aprilom odprlo vrata 60 referenčnih ambulant, ki vpeljujejo novosti na področju dela v splošni medicini. Delo bi lahko primerjali z načinom dela v dispanzerjih, kjer je poleg sestre in zdravnika zaposlena tudi diplomirana medicinska sestra, ki skrbi za preventivo.
Ormož • V zdravstvenem domu kar dve referenčni ambulanti
Foto: Viki Ivanuša
Alenka Simonič, v. d. strokovnega vodja Zdravstvenega doma Ormož, je poudarila, da bo pacientom in zdravnikom veliko lažje, če se bodo pacienti začeli naročati.
V ormoškem zdravstvenem domu so zelo veseli, da so v tem projektu dobili odobreni kar dve referenčni ambulanti, od katerih bo vsaka imela 4 ure na dan pomoč diplomirane medicinske sestre oziroma zdravstvenika. Gre za pilotski projekt ministrstva, potekal pa bo v ambulantah Roberte Vincek Rantaš, dr. med., spec., in Alenke Simonič, dr. med., spec.
„Ministrstvo uvaja projekt, da se izboljša možnost dostopa do osebnega zdravnika, da se izboljša kvaliteta dela v ambulantah in se zdravnike razbremeni, ker nas je v osnovni dejavnosti premalo. S tem bo spremenjen način dela. Izdelali smo registre za posamezne bolezni in diplomirana medicinska sestra bo na podlagi teh registrov posameznike klicala na različne preglede, ki jih bodo opravili pri njej. K zdravniku bodo prišli samo tisti, pri katerih bodo rezultati preiskav in vprašalnikov odstopali od normale," je povedala Alenka Simonič, v. d. strokovnega vodje v Zdravstvenem domu Ormož. To naj bi sčasoma vodilo v razbremenitev in dalo možnost, da se zdravnik ukvarja z zdravljenjem tistih, ki to res potrebujejo.
„Ko smo bolnikom predsta-
vili novost, smo naleteli na nek strah. Pogosto mislijo, da sedaj ne morejo več k zdravniku, kar pa ni res. Referenčne ambulante prinašajo le, da bodo večkrat na leto redno pregledovani in boljše vodeni kot doslej, po vseh principih sodobnega zdravstva. Dostopnost do zdravnika se ne bo zmanjšala," zagotavlja Simoničeva. Poleg diplomirane medicinske sestre bo v ekipi za štiri ure zaposlen tudi administrator, za kar so zaposlili medicinske sestre, ki so opravile pripravništvo in imajo tudi medicinsko znanje.
Referenčne ambulante so pričele svojo dejavnost s štirimi osnovnimi sklopi bolezni: srčno-žilnimi, sladkorno, astmo in kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Ker je v okolju veliko samomorov, so se z ministrstvom dogovorili tudi za preventivo depresije in alkoholizma, ki sta v veliki meri povzročitelja samomorov.
Ministrstvo je za projekt dodelilo 38.000 evrov, za katere pa je natančno določeno, kako se smejo porabiti. Večina denarja je namenjena za laboratorijske preiskave. K razbremenitvi zdravnikov in tudi pacientov pa bo prispeval tudi obnovljivi recept, ki ga zdravstvo uvaja s 1. julijem. Pacient s kronično boleznijo bo
tako dobil recept, ki bo veljal za celo leto, kar je plod dolgotrajnih pogovorov z zavarovalnico.
Treba se bo navaditi naročanja
Poleg dobrih novic pa je imela Simoničeva tudi nekaj malo slabših. Ormoške zdravnike najbolj mučijo dolge vrste pred ambulantami. To stanje ima več vzrokov.
„V zdravstvenem domu bi glede na število pacientov mo-
ponudbe ter k njunemu intenzivnejšemu razvoju, hkrati pa bo nudil nove zaposlitvene možnosti,« je še enkrat predstavil pomembnost projekta prvi mož občine.
Ob koncu rekonstrukcije naj bi namreč stavba imela ustrezno obnovljene in funkcionalno opremljene prostore, dvorano z razširjenim balkonom s kapaciteto 305 sedežev ter dve delovni mesti za polovični delovni čas oziroma eno za polnega.
V ta namen je občina 28. oktobra lani tudi podpisala izvajalsko pogodbo z Gradisom, Gradbenim podjetjem Gradnje Ptuj v vrednosti 772. 529 evrov. »Do konca marca so bila dela izvedena po terminskem planu z nekajdnevno zamudo in investitor jih je tudi poplačal z zapadlostjo mesečnih začasnih situacij. 28. marca pa so se vsa dela ustavila zaradi
ralo delati šest splošnih zdravnikov, a jih imamo trenutno 3,5. Imamo nezasedeno mesto, zdravnico na porodnem dopustu, zdravnika, ki je sicer v pokoju, pa nam pomaga, zdravnico, ki je že dalj časa v bolniškem staležu. Stiska je zares velika," je pojasnila Simo-ničeva.
K večji napolnjenosti čakalnic prispevajo tudi bolniki, ki prihajajo nenaročeni. Zato ponovno opozarjajo paciente, da se je treba za vsak pregled naročiti, kakor je bilo pred leti
stavke zaposlenih, ki so zahtevali izplačilo februarskih plač, polovice lanskega regresa, poplačilo opravljenih nadur in zagotovitev primerne delovne opreme. V tem času je občina v skladu z gradbeno pogodbo obvestila izvajalca del o nameravanem unovčenju bančne garancije in razdrtju pogodbe, če ne bodo del nadaljevali v roku 10 dni po prejetju pisnega obvestila,« je pojasnil Kram-berger.
4. aprila pa je, kot že znano, ptujsko sodišče začelo stečajni postopek za podjetje. Na le-narški občini bodo tako sedaj naprej pregledali dejansko stanje izvedenih del in na podlagi ugotovljenih dejstev ponovno objavili javni razpis za izbiro novega izvajalca. Prav tako si bodo prizadevali še letos končali začeto investicijo.
Polona Ambrožič
določeno s pravilnikom ministrstva. Pacienti ormoškega zdravstvenega doma se na to nesrečno naročanje nikakor ne morejo navaditi. Zato je vsako jutro polna čakalnica in veliko hude krvi, saj vseh ne morejo vzeti, ker imajo tudi veliko naročenih pacientov. Če jemljejo preveč nenaroče-nih, se jim seveda poruši urnik naročenih pacientov.
„Pacienti menijo, da imajo pravico, da takoj pridejo do zdravnika, tudi za nenujne stvari, ki se vlečejo že dalj časa. Danes zjutraj, ko sem odprla ordinacijo, je bilo v čakalnici okrog 40 nenaročenih pacientov. Za nenaročene paciente imam zjutraj na voljo eno uro, ampak 40 jih ne morem pogledati. Pri čakanju nad 20 minut je zagrožena kazen za zdravnika, in če se bo to dejansko začelo izvajati, bomo prisiljeni, da bomo jemali samo naročene paciente. Ne vidimo druge možnosti," pojasnjuje stisko Alenka Simonič in nadaljuje, da pacienti zmotno mislijo, da imajo pravico k osebnemu zdravniku priti takoj, ko to želijo. Včasih je tudi na osebnega zdravnika potrebno počakati kak dan, sploh če gre za kaj rutinskega ali le recepte; prednost imajo tisti pacienti, ki imajo konkreten problem. Zato tudi splošni zdravniki vodijo čakalne knjige.
Povedala je, da v zdravstvenem domu razumejo, da so ljudje vezani na avtobuse, a tako preprosto več ne gre naprej. Na vprašanje, koliko pacientov pregleda dnevno, je povedala, da redko pod 90. Pri tem je treba povedati, da je norma 35. Ob nedavni nepričakovani bolniški odsotnosti kolegice pa sta ostala s pediatrom sama in sta v enem mesecu naredila
delo več mesecev, kar je bilo na robu zmogljivosti, ampak drugače pač ni šlo.
Koncesionarji jim pri organizaciji dežurstev pomagajo, niso pa dolžni delati več, kot imajo dogovorjeno z zavarovalnico. Na to temo je že potekal pogovor z župani, ki imajo edini možnost vplivati na koncesijske pogodbe, skozi katere bi želeli pokriti vsaj zunanje ambulante. Zunanje ambulante namreč še vedno ostajajo problem, ker bolnikom ne morejo zmeraj zagotoviti stalnega zdravnika. Zaradi velikega števila pacientov v Ormožu zdravnika v ambulanto pri Sv. Tomažu skoraj ne spustijo več. Zato je pogosto zaprta, zaprli so tudi priročno lekarno in pacienti se upravičeno jezijo.
Še lep čas ne bo bolje
Pa če bi ormoški pacienti in zdravniki tudi to nekako vzeli v zakup, ampak tukaj je še nujna medicinska pomoč, ki je organizirana v okviru 1B-enote. To pomeni, da de-žurata zdravnik, medicinska sestra in voznik reševalec. Če se zgodi nujen primer, vsi zapustijo svoje delovno mesto in gredo na teren. „Zgodi se lahko, da v ambulanti prav tako hudo bolni ljudje čakajo, da se vrnemo, tudi po več ur. Sicer imamo sklenjen dogovor z ZD Ptuj in ZD Ljutomer, da se medsebojno pokrivamo v primeru urgence, vendar če kdo neha dihati sredi zdravstvenega doma v Ormožu, ko smo mi na vožnji, traja 25 minut, da pride pomoč iz Ptuja, to pa je prepozno. Včasih pridemo z ene urgence, pa gremo takoj na drugo. Odsotni smo lahko več ur, ljudje v ambulanti pa v tem času čakajo. Razumemo jih, da so jezni, ampak drugače ne gre," je povedala Alenka Simonič.
Kakšnega izboljšanja na tem področju tako hitro ni pričakovati. Novih zdravnikov preprosto ni. Prihajajo sicer mladi diplomanti, ki pa imajo pred sabo še dolgo pot specializacije in v tem času lahko v ordinaciji v Ormožu prebijejo le en dan, ostale dni pa krožijo po klinikah. Razmišljajo tudi o uvozu zdravnika, saj se jim na razpise javlja veliko zdravnikov, predvsem iz Srbije. Vendar je tudi ob pomoči ministrstva mogoče speljati vse potrebne formalnosti in obveznosti šele v enem letu. Četudi sprožijo vse postopke sedaj, bo uvoženi zdravnik lahko pričel delati šele čez leto dni.
Viki Ivanuša
Lenart • Kdaj bo končan kulturni dom
Znova razpis za izvajalca
Kot smo že poročali, je Občina Lenart pridobila evropska sredstva za rekonstrukcijo Kulturnega doma Lenart, ki bo po njihovo pomembno prispeval k popestritvi kulturne in turistične ponudbe v kraju in širši okolici. Izvedbo projekta so lani predali ptujskemu podjetju Gradis, zaradi njegovega stečaja pa bodo sedaj po besedah župana Janeza Krambergerja morali ponovno objaviti javni razpis.
Omenjen projekt zajema rekonstrukcijo obstoječega kulturnega doma, ki bo po Krambergerjevih besedah nudil številne razvojne možnosti in priložnosti na kulturnem, turističnem, prostočasnem, gospodarskem in drugih področjih. »Prebivalci in obisko-
valci Lenarta, izobraževalne in kulturne institucije (vključno z društvi) ter turisti bodo tako pridobili temeljito prenovljen in sodobno opremljen objekt, ki bo funkcionalen ter varen za uporabo. Projekt bo pomembno prispeval k popestritvi kulturne in turistične
11;	i	p ii i sa	1' ^ H	
		iT		
--„— ._				
' n		mm		
		■ ■ na	ISIíITrol i. U	
V Lenartu si bodo kljub zapletom prizadevali še letos končati začeto rekonstrukcijo kulturnega doma.
Ptuj • Šesta seja mestnega sveta
Občina vlaga sredstva, ki jih (se) nima
Ptujski mestni svetniki so se 18. aprila sestali na šesti seji. O sedemnajstih točkah so razpravljali štiri ure in pol, saj je bila seja ena daljših. Največ časa so porabili za obravnavo predloga sklepa o plačilu kotizacije za izvedbo Evropskega prvenstva v košarki leta 2013 oziroma o tem, ali naj župana pooblastijo za pogajanja v zvezi s kotizacijo, katere plačilo je potrebno zavarovati za primer, če bi se projekt ponesrečil in ga MO Ptuj ne bi uspela izpeljati.
Najprej so se ukvarjali z uvrstitvijo te točke na dnevni red, zatem pa z vsebino projekta: zasnovo, lokacijo, zagotavljanjem sredstev za izgradnjo, tržnostjo dvorane in pokrivanjem stroškov po investiciji, saj bo dvorano po končani gradnji prevzela MO Ptuj in jo predala v upravljanje Zavodu za šport Ptuj. MO Ptuj se je za gradnjo nove dvorane odločila zaradi kroničnega pomanjkanja pokritih športnih in drugih prireditvenih površin, saj zaradi njihovega pomanjkanja mnoge prireditve gostujejo na drugih lokacijah oziroma potekajo v šotorih. Največ vprašanj v zvezi z gradnjo novega športno-priredi-tvenega centra na Ptuju so imeli „novi" svetniki, tisti, ki so bili v ptujski mestni svet izvoljeni na lanskih lokalnih volitvah, manj pa tisti, ki so se s tem projektom ukvarjali v prejšnjem mandatu. Na koncu so županu le dali luč za pogajanja za kotizacijo oziroma pogodbo. Od 27 na seji navzočih svetnikov jih je glas za oddalo 23.
Kot je znano, je bil na majski seji mestnega sveta v letu 2008 sprejet predin-vesticijski projekt za novi športno-prireditveni center na pomožnem nogometnem igrišču pri Mestnem stadionu, v tem letu pa so sprejeli še več drugih podobnih projektov, „ker jih je dobro imeti na zalogi". Zgradili naj bi ga v okviru javno-zasebnega partnerstva. Zasnovali so ga v štirih nadstropjih na dobrih 18 tisoč m2 površin. V njem naj bi ob športni dvorani uredili prostore tudi za nekatere druge dejavnosti, povezane z zdravjem in športnim udejstvovanjem. MO Ptuj je s projektom kandidirala na javnem razpisu in zanj pridobila sklep o sofinanciranju investicij v športno-rekrea-tivno infrastrukturo - II, v okviru katerega je bilo zanj na podlagi javnega razpisa dodeljenih 2,5 milijona evrov evropske kohezije, za ta sredstva pa še do danes ni
bila podpisana pogodba. Z novo vlado v letu 2008 je na MO Ptuj prišel sklep Ministrstva za šolstvo in šport, da se postopek javnega razpisa začasno ustavi, ker da ni bil voden skladno s pravilnikom, zato prijavitelji niso dobili v podpis pogodb, je bilo povedano ob koncu leta 2008. Prejemnik sredstev ne more biti krivec za napake upravnega organa, so prepričani Ptujčani. MO Ptuj močno računa na ta sredstva, saj bo to ob samem zemljišču njen vložek v dvorano, ki ga ocenjuje na milijon evrov.
Iz slabih časov v še slabše
Pri umeščanju dvorane v prostor ob stadionu so imeli načrtovalci nove dvorane v mislih tudi organizacijo državnih in mednarodnih tekmovanj, saj tudi s parkirišči naj ne bi bilo težav, računajoč na bližino trgovskih centrov in dogajanja v večernih urah ter ob koncih tedna. (V letu 2008 se je govorilo tudi o tem, da naj bi se uredila nova parkirišča na območju nekdanje Metalke.)
V MO Ptuj so ob pritožbi enega od udeležencev razpisa bili prepričani, da zaradi začasne ustavitve postopka pri pridobivanju sredstev še ni nič zamujenega, ker je bil ta voden skladno s poslovnikom. Če pa denarja iz kohe-zije ne bo, se kaj hitro lahko zgodi, da tega projekta v bližnji prihodnosti ne bo oziroma se bo gradnja prestavila v neke druge, ugodnejše čase. A se gradnja ni prestavila v ugodne čase, temveč v obdobje velike gospodarske recesije in finančne krize, v katerem pa je pobuda o kandidaturi Ptuja za Evropsko prvenstvo v košarki 2013 vseeno dobila zeleno luč, kljub močnemu nasprotovanju iz košarkarsko močnejših okolij.
Kakorkoli že, Košarkarska zveza Slovenije je 29. marca letos MO Ptuj obvestila, da je izvršni odbor izglasoval
LM
D INVEST d.
I.O.O.
Podjetje za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve
Prešernova 30, 2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, faks: 787-91-11, e-pošta: tmd@amis.net www.tmd-invest.si
Vsem poslovnim partnerjem ter cenjenim strankam želimo prijetne prvomajske praznike!
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski mestni svetniki so v ponedeljek največ razpravljali o kotizaciji za EPK 2013 in o izgradnji športno-prireditvenega centra Ptuj.
sklep, da bo med gostitelji prvega dela izvedbe Evropskega prvenstva v košarki 2013 tudi Ptuj, pri tem pa osnutek pogodbe o izvedbi EPK 2013 na Ptuju predvideva plačilo kotizacije v višini 600.000 evrov, brez DDV. Za leto 2011 naj bi znesek zagotovili v okviru programov športa, obroki kotizacije v letih 2012, 2013 in 2014 pa zapadejo v plačilo po uveljavitvi ptujskega proračuna za posamezno leto. S sklepom o plačilu kotizacije za izvedbo Evropskega prvenstva v košarki 2013, s katerim mestni svet MO Ptuj pooblašča župana MO Ptuj Štefana Čelana za pogajanja glede višine, načina in rokov plačila kotizacije ter za podpis pogodbe o izvedbi EPK 2013, se je mudilo, saj bodo predstavniki Košarkarske zveze Slovenije in Fibe Ptuj ponovno obiskali že med 15. in 20. majem, ko naj bi tudi svečano podpisali pogodbo, prvi obrok oziroma znesek kotizacije pa zapade v plačilo že 15. junija letos.
Mestni svetniki so previdni ...
Mestni svetniki bodo še pred podpisom pogodbe le-to pregledali, da bi se pre-
pričali o tem, da je kotizacija primerno zavarovana in se v primeru izgube projekta ta denar ne izgubi oziroma se obveznost plačila prenese na novega soorganizatorja. Prav tako bodo razpravljali in odločali o spremembi predinvesticijskega projekta. Tega je treba spremeniti, ker prejšnji projekt, s katerim je mestna občina kandidirala za sredstva po javnem razpisu, ni izpolnjeval pogojev, da bi se v njem lahko izvedlo evropsko prvenstvo. Predvideval je 3000 sedežev in nekoliko drugačno zasnovo spremljajočih prostorov. Projekt so preprojektirali po zahtevah Košarkarske zveze Slovenije in Fibe.
Projektno dokumentacijo bi bilo treba izdelati do junija 2011, gradbeno dovoljenje pridobiti mesec kasneje, rok za izdelavo potrebne dokumentacije za gradnjo je september 2011, izbira izvajalca je načrtovana v oktobru 2011, dokončna izvedba projekta pa do oktobra 2012, je okvirni terminski plan realizacije projekta v tem trenutku. Izvajalca bodo izbrali na javnem razpisu; v tem trenutku se za to gradnjo zanima devet potencialnih investitorjev, med njimi dva tuja.
Trenutno ima dvorana
Ptuj d.o.o lijn m-j, M^M	k PSS Ptuj d.o.o. 22SO Ptuj. Vaš nja k ova 6
Tel: 771-9511,779-3961, fax: 779-4781, e-mail: pss.ptuj@siol.net Čestitamo vam ob prazniku dela!	
1800 sedežev, ki se ne premikajo, 3200 sedežev je montažnih na izvlečnih tribunah, 120 pa je VIP-sedežev, igrišči pa merita 20 krat 40 metrov. Za poslovni del v objektu je namenjenih 8900 m2 površin, 5400 m2 pa je parkirišč pod objektom. Ob gradbeni parceli in že omenjenih 2,5 milijona evrov naj bi MO Ptuj pomagala tudi pri zasedbi poslovnih prostorov v športnem centru. Potencialnih kandidatov za najem prostorov je veliko, samo med državno upravo je teh potreb za 20 tisoč m2. Eden izmed možnih koristnikov teh prostorov je davčni urad, in sicer naj bi zasedel 2800 m2, v novi objekt pa se želi seliti tudi Geodetska uprava, s preostalimi prostori pa bodo razpolagali zasebni investitorji.
Celotna investicija je ocenjena na 15 milijonov evrov, gradnja same dvorane pa naj bi stala šest milijonov evrov. Po končani investiciji se bo lastništvo razdelilo: kompleks športne dvorane z zemljišči vred bo prešel v last in upravljanje MO Ptuj, preostanek objekta z zemljišči vred pa v last in upravljanje zasebnega partnerja. Vstopanje v objekt naj bi po eni od variant uredili z novim kroži-ščem, po drugi pa iz krožišča pri Qlandii. Pogoj, ki ga mora izpolnjevati takšna lokacija oziroma lokacija za izvedbo evropskega prvenstva v košarki, je, da ima v neposredni bližini dve pomožni športni dvorani, kjer se ekipe segrevajo pred vstopom na centralno igrišče, ki pa ne smeta biti oddaljeni od dvorane več kot pet minut vožnje z avtobusom. Po ogledu ptujske lo-
kacije nove športe dvorane Campus in Mladike ter novih objektov v OŠ Ljudski vrt so ocenili, da ima Ptuj od vseh mest, ki kandidirajo za so-organizacijo Evropskega prvenstva v košarki 2013, s tega vidika najboljšo infrastrukturo. Ocenjevali pa so tudi hotelsko infrastrukturo, ki ne sme biti oddaljena več kot 10 minut vožnje z avtobusom od centralnega igrišča, zelo pomembna pri tem sta logistika in varnost. Ptujska hotelska ponudba (Primus) je bila ocenjena kot ena boljših v primerjavi z ostalimi mesti, ki so tudi kandidirala za soor-ganizacijo. Nihče s Košarkarske zveze Slovenije in Fibe pa ni govoril o prometu in parkiranju. Na vprašanje, zakaj temu vprašanju niso posvetili posebne pozornosti, je bil odgovor, da parkirišča preštevajo na območju dveh kilometrov oddaljenosti od dvorane. Sami so ocenili na razdalji 800 metrov od dvorane, da je parkirišč dovolj in da jih ima malokatero mesto na tako kratki razdalji toliko.
Sredstva od države naj bi soorganizatorji EPK 2013 prejeli neposredno, saj gre za nacionalni interes, zato ni potrebne za javni razpis. V tem trenutku naj bi bilo na voljo 14 milijonov evrov, do konca maja pa bo jasno, ali bo potreben javni razpis ali neposredno financiranje projektov v okviru EPK 2013.
Občina sama projekta brez zasebnih partnerjev ne bo mogla v nobenem primeru izpeljati, njene obveze do drugih projektov so prevelike. Razprava je po vseh takšnih ali drugačnih podto-nih vendarle pokazala naklonjenost projektu, »saj naj ne bi bilo svetnika, ki bi bil proti«, da mesto izgubi novo priložnost za izjemno promocijo, za kulturo, turizem. 23 svetnikov je dalo zeleno luč ptujskemu županu za pogajanja glede kotizacije, ki naj bi se na nek način vrnila temu okolju (prenočišča, spremljajoče aktivnosti in podobno), eden je bil proti, trije pa niso glasovali. Kotizacija je v glavnem namenjena pokrivanju stroškov Košarkarske zveze v mestu, kjer bodo potekale posamezne tekme. Glasovanje je po začetnem nezaupanju do projekta pokazalo, da so svetniki na seji dobili dovolj kvalitetnih informacij, da so odločili, kot so. V tej fazi je bila ključnega pomena »zaščita« vložka MO Ptuj.
MG
Sveti Tomaž • Šesta redna seja sveta
Kdaj končno internet?
Na šesti redni seji občinskega svet Sv. Tomaž so se najprej posvetili zaključnemu računu proračuna občine za leto 2010. Predsednica nadzornega odbora Karolina Žajdela je poročala o opravljenem pregledu zaključnega računa, pri katerem ni bilo ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti.
Zaključni račun, ki beleži realizirane prihodke v višini 361.781 evrov ter odhodke v višini 3.902.633 evrov, je podrobneje predstavila Stanka Kosi. Izkazalo se je, da so dobro načrtovali in sledili rebalansu iz avgusta, tako da posebnosti ni bilo. Zaključni račun je zajeten, saj tako bogatega proračuna kot lansko leto občina ne bo imela več tako hitro. V proračunu je bila namreč zajeta tudi investicija izgradnje širokopasovnega omrežja. V zvezi s širokopasovnim omrežjem je župan Mirko Cvetko povedal tudi, da krajani priključitev že zelo nestrpno pričakujejo. Na občini so ogorčeni, ker jim priključitev sistema obljubljajo že od decembra, obljube pa se prelagajo iz meseca v mesec. Bodoči uporabniki pričakujejo, da se zadeva končno zaključi. Tega si želijo tudi na
občini, saj bi namreč želeli sistem širiti tudi na področjih, kjer ga ni, vendar želijo najprej končati nezaključen projekt.
Sicer pa je šel v lanskem letu razvoj v občini hitreje, kot so upali. Župan meni, da zato, ker so za nekatere projekte dobili zelo ugodne ponudbe izvajalcev, pa tudi zaradi dvoletnih programov investicij, ki jih je sprejel prejšnji občinski svet. V letošnjem letu jih tako čaka zaključek investicije modernizacije ceste Savci-Rakovci v skupni dolžini 3300 metrov. Projekt je vreden 200.000 evrov in predstavlja za občino velik zalogaj, saj gre za čista proračunska sredstva. Težko pričakovana je tudi modernizacija ceste Sv. Tomaž-Ormož, ki je vredna 435.000 evrov, ki so jih v veliki meri uspeli pridobiti z razpisom za južno mejo.
Nedavno so na občini dobili tudi pozitiven odgovor za prijavo na ukrep 322, kmetijskega ministrstva. S pridobljenimi sredstvi bodo zgradili pločnik od centra Tomaža proti pokopališču v skupni dolžini 220 metrov, vreden pa bo 94.000 evrov.
Več reda med uporabniki dvorane
Svetniki so sprejeli sklep o spremembi višine omrežni-ne, ki se je spremenila zaradi višine amortizacije. Za gospodinjstva, društva in zavode se ne spremeni nič, cena ostane nespremenjena, kljub temu da se občinska subvencija znižuje. Za profitne uporabnike pa se končna cena zniža za 40 %, ker so doslej plačevali polno ekonomsko ceno. Sprememba začne veljati od 1. maja naprej.
V letu 2010 je bilo na območju občine Sv. Tomaž plačano za 20.806 evrov omrežnine, ki se je zbirala v proračunu občine in je na voljo za investicije, je povedala Renata Čučko iz Komunalnega podjetja Ormož, ki je natančneje predstavila problematiko.
Veliko časa in razprave so svetniki posvetili tudi pravilniku o načinu oddajanja, višini uporabnine in načinu plačila uporabe poslovnih prostorov kulturnega doma. Uporabnina za uporabo dvorane s sanitarijami za izvedbo kulturnih prireditev in sej do 3 ure znaša 30 evrov, do 8 ur pa 50 evrov, za izvedbo komercialnih prireditev pa je najemnina 90, oziroma 200 evrov. Uporabnina za občane za različne jubilejne dogodke pa znaša od 1. 11. do 30. 3. do 8 ur 80, v preostalih terminih pa 50 evrov. Poleg
Foto: Viki Ivanuša
Karolina Zajdela, predsednica nadzornega odbora, je poročala o opravljenem pregledu zaključnega računa občine Sv. Tomaž, v katerem ni posebnosti.
ureditve plačila pa bo treba na nek način uvesti tudi več reda pri uporabi dvorane med domačimi društvi. Ta se namreč obnašajo preveč po domače. Pogosto uporabniki najdejo neumite kozarce, razmetano in neurejeno kuhinjo od predhodnih uporabnikov. Dogaja se tudi, da zmanjka različen drobni inventar, se uničijo stvari, krivca pa ni. Zato razmišljajo o uvedbi knjige, v katero bi društva zapisovala svoj prihod in odhod ter stanje. Svetniki so prepričani, da je bilo v dvorano vloženo preveč denarja in dela, da bi jo domačini uničevali z malomarnim odnosom, zato bodo na skupnem sestanku poskušali temu na-
redili konec. Pri tem je bilo izpostavljeno tudi to, da se na podoben neodgovoren način občani obnašajo tudi do nove atletske steze.
Svetniki so sprejeli tudi pravilnik o priznanjih občine, s katerim bodo vsako leto podelili največ tri občinska priznanja. Vsaka štiri leta pa bodo podelili tudi največ tri plakete, ki bodo vsebovale tudi denarno nagrado v višini 300 evrov. Pravilnik predvideva tudi podelitev naziva častni občan, ki vsebuje tudi denarno nagrado v višini 500 evrov. Občinska priznanja se bodo podeljevala na svečanosti ob praznovanju občinskega praznika.
Viki Ivanuša
Markovci • Pričeli 12. občinsko praznovanje
Ob dnevu šole odprli razstavo Jožeta Foltina
Z odprtjem likovne razstave Jožeta Foltina v okviru praznovanja dneva šole so v Markovcih v sredo, 20. aprila, pričeli številne prireditve v okviru 12. občinskega praznika; osrednja slovesnost bo v petek, 6. maja.
Tudi letošnje, že dvanajsto občinsko praznovanje bodo v občini Markovci obeležili s številnimi prireditvami na kulturnem, športnem in zabavnem področju. Pričeli so jih v sredo, 20. aprila, ko so v avli predmetne stopnje OŠ Mar-kovci svečano odprli likovno razstavo prof. Jožeta Foltina, nekdanjega ravnatelja te šole, ob 18. uri pa so dan šole proslavili s kulturno prireditvijo, ki so jo pripravili učenci in učitelji v večnamenski dvorani Markovci.
Prireditve ob občinskem prazniku bodo nadaljevali v naslednjem tednu, saj bodo v ponedeljek, 25. aprila, ob 18. uri v markovski župnijski dvorani odprli razstavo ročnih del in pisank članic Društva podeželskih žena občine Markovci. Ob 19. uri bodo v večnamenski dvorani v Markovcih pripravili skupni koncert pevcev KUD Markovski zvon in moškega pevskega zbora Markovci ter godbe na pihala občine Mar-kovci pod naslovom „S pesmijo praznujmo markovo".
V sredo, 27. aprila, ob 8. uri se bodo v organizaciji Turističnega društva občine Markovci podali na pohod ob mejah občine, ob 16.30 pa bo v športnem parku v Stojncih mednarodna kvalifikacijska nogometna tekma deklet med ekipama Slovenije in Avstrije. V četrtek, 28. aprila, ob 9. uri se bodo člani društva upokojencev Markovci odpravili na kolesarjenje po občini, ob 17. uri pa se bodo v poročni dvorani občine Markovci srečali organizatorji jubilejnega
Foto: M. Ozmec
V počastitev 14. občinskega praznika so v prostorih osnovne šole Markovci v sredo odprli razstavo likovnih del Jožeta Foltina.
markovskega fašenka 2010. V soboto zjutraj, 30. aprila, se bo ob športnem ribniku v Prvencih pričelo ribiško tekmovanje med posameznimi vasmi v občini, ob 18. uri pa bodo na občinskem dvorišču pripravili srednjeveško tržnico.
Na markovo nedeljo, 1. maja, bodo člani godbe na pihala občine Markovci vaščane že od 6. ure dalje prebujali z igranjem budnice, ob 8. uri bodo na strelišču Lovske družine v Sobetincih pričeli tradicionalno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, nadaljevali bodo srednjeveško trženje na občinskem dvorišču, ob 10. uri pa bo v cerkvi sv. Marka slovesna maša.
V ponedeljek, 2. maja, ob 14. uri bodo v športnem parku v Prvencih izvedli tekmovanje v balinanju, ob 17. uri pa bo župan Milan Gabrovec pripravil sprejem za krvodajalce občine Markovci. V sredo, 4. maja, ob 16. uri bodo v športni dvorani v Markovcih pripravili turnir v namiznem tenisu, v četrtek, 5. maja, ob 16. uri pa bodo v športnem parku Stojnci pripravili turnir v malem nogometu za dečke.
Osrednja slovesnost ob 12. občinskem prazniku z nagovorom župana in podelitvijo najvišjih občinskih priznanj bo v petek, 6. maja, ob 18. uri v večnamenski dvorani. V soboto, 7. maja, bodo od 8. ure dalje na
v Prvencih izvedli tekmovanje medobčinske gasilske lige v hidrantni vaji. Praznovanje občinske praznika pa bodo sklenili v nedeljo, 8. maja, ob 14. uri, ko bodo pred gasilskim domom v Stojncih praznovali florjanovo nedeljo.
-OM
občinskem dvorišču pripravili tradicionalno kmečko tržnico, ob 9. uri bodo v OŠ Markovci pripravili preventivno akcijo Družinska ura varne vožnje, ob 14. uri bo v športnem parku v Zabovcih tekmovanje v odbojki na mivki, ob 17. uri pa bodo pred gasilskim domom
Prejeli smo
»Verjeten referendum o zaščiti vodnih virov«
Ormoški župan g. Alojz Sok v svojih medijskih nastopih vztrajno zavaja javnost s svojimi izjavami o mojem delovanju v ozadju ljudske iniciative, ki se mu je zgodila kot reakcija na neustrezno vodenje projekta izgradnje kanalizacije in z njo povezane po mnenju prizadetih občanov neustrezne lokacije čistilne naprave v Sodincih. To dela z enim samim namenom odvračanja pozornosti od bistva problema, to je neodgovornega in neustreznega vodenja projekta.
Zaradi tega ga pozivam,da nemudoma javno objavi dokaze za svoje trditve in istočasno v interesu objektivnega informiranja javno objavi tudi vsebino sporazuma z nekaterimi krajani Sodincev o umiku tožbe pred upravnim sodiščem.
Kot varuhu zakonitosti mu predlagam, da končno prouči pravne podlage v zvezi z referendumom in ljudsko iniciativo kot institutoma neposredne demokracije vključno s 44. in 82. členom Ustave Republike Slovenije ter se odgovorno seznani z veljavnimi predpisi za pripravo javnih investicij in z naslovi ter vsebino spornih investicijskih dokumentov v zvezi s to prepotrebno vendar sporno vodeno investicijo, ki jih je podpisal.
Vili Trofenik, poslanec
Ptuj • Gospodarski razvojni forum
Bistvo turizma je gospodarstvo
V Mestnem kinu Ptuj je 19. aprila potekal gospodarski razvojni forum o turističnem razvoju Ptuja - zakladnice tisočletij. Na njem so predstavili projekt podravsko-ptujsko-ormoške regionalne destinacijske organizacije (RDO), katere osnovni namen je vzpostavitev partnerstva za skupne cilje razvoja turizma na tem območju.
Na forum so povabili predstavnike gospodarstva, zavodov, društev in vse, ki se želijo aktivno vključiti v razvoj turizma na območju 19 občin, kolikor jih sestavlja to območje, ki pa ga želijo še razširiti na celotno območje Slovenskih goric. Iz ZRS Bistra, ki je organizirala forum, so poslali kar 250 vabil, a se jih je odzvalo le nekaj nad 40; tudi županov Ptuja, Hajdine, Kidričevega, Gorišnice, Markovcev in Dornave ni bilo.
Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj je bilo uspešno na razpisu za razvoj regionalnih destinacijskih organizacij. Gre za projekt v imenu 19 občin, ki naj bi pomembno vplival k promociji regije. Poleg občin, ki so k projektu pristopile, želijo pritegniti čim več turističnih ponudnikov storitev in izdelkov, ki so že na trgu oziroma že ponujajo storitve, je povedala direktorica ZRS Bistra Aleksandra Pivec. Ali bosta gospodarska recesija in finančna kriza prispevali k temu, da bodo turistični ponudniki po propadlih GIZ Poetovio Vivat in LTO Ptuj prepoznali novo priložnost na veliko širšem območju kot v preteklosti, ki se jim ponuja z RDO?
Del sredstev za realizacijo projekta, vrednega čez pol milijona evrov, ki bo trajal tri leta, so že zagotovile občine, večina je že podpisala po-
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Podgoršek, koordinator vsebinsko-strokovnega dela projekta
godbe o sodelovanju, del naj bi prispevalo turistično gospodarstvo, tretji del, več kot polovico (300 tisoč evrov) pa predstavljajo sredstva ministrstva za gospodarstvo po razpisu. V ospredju projekta RDO ni strategija, temveč poslovni model s poudarkom na produktih regije, ki jih lahko ponudi, saj večina občina že ima strategije, ki so dobra osnova za delo naprej. Organizacijski model je postavljen, problem pa je poslovni model, ki ga ne bo brez gospodarstva. Da bo lahko RDO v celoti zaživela, potrebujejo podporo gospodarstva, brez tega je ne bo, je poudaril Dejan Podgoršek, koordinator vsebinsko-stro-kovnega dela projekta. Predstavitve projekta bodo nadaljevali še na preostalih območjih regijske destinacije. Maja naj bi luč sveta že zagledala prva zloženka, v nadaljevanju trije katalogi, spletne strani,
sistemi rezervacij in drugo, da bo prodaja uspešno stekla.
Turistom ponuditi naravo in doživetja
Več kot 90 odstotkov turističnega prometa Slovenije se ustvari v 27 slovenskih občinah, Ptuj se uvršča na 15. mesto. V destinaciji vsi potrebujejo drug drugega, ne upoštevati Ptuja kot prepoznavne turistične znamke v promocijah ostalih lokalnih skupnostih na tem območju je po besedah Podgorška nestrokovno. Območje RDO naj bi prodajalo naravo in doživetja, imelo naj bi jasne produkte s produkcijskimi znamkami, tem naj sledijo geografske znamke, vzpostavljene produkcijske kanale za prodajo in promocijo, da se bodo na trgu dosegli želeni učinki.
Direktor Term Ptuj Andrej Klasinc si želi močno
Foto: Črtomir Goznik
Projekt Podravsko-ptujsko-ormoška regionalna destinacijska organizacija je predstavila direktorica ZRS Bistra Ptuj Aleksandra Pivec (druga z desne).
osnovno destinacijo. »Močna baza na Ptuju lahko prispeva k temu, da bomo pridobili nekatere turistične tokove. Potrebujemo magnet, sicer rezultatov ne bo. Prireditev na Ptuju in v okolici je veliko, a večina je sama sebi namen. Če bomo naredili letni zbirni koledar za vse, ga prevedli v pet jezikov, potem bo mogoče reči, da pa se stvari dogajajo. Na prvo stran svoje ponudbe moramo dati Ptuj, ker je najprepoznavnejša blagovna znamka, ne glede na to, da 'gre nekaterim na živce'. Če bomo tako delali, bomo vsi imeli nekaj od tega, mesto in okolica,« je prepričan Klasinc. Turista zanima predvsem, da skozi
Hajdina • Dobrodelna prireditev za računalniško opremo v šoli
Od dobrodelnosti k napredku
V telovadnici OŠ Hajdina je bila 15. aprila dobrodelna prireditev pod naslovom Od dobrodelnosti k napredku, na kateri so zbirali sredstva za šolski sklad za nakup računalniške opreme.
Ob starših, učiteljih in učencih so prireditve udeležili najvidnejši predstavniki lokalnega življenja in politike v občini Hajdina, vključno z županom
* *
0cbrodelnost/
Stanislavom Glažarjem. Duh dobrodelnosti in humanosti je napolnil avditorij, dobra udeležba je pokazala, da je samo v skupnosti, ki diha kot eden,
Foto: Črtomir Goznik
Šolski pevski zbor je zapel novo šolsko himno.
možen napredek in lepši jutri. Ravnateljica OŠ Hajdina Vesna Mesarič Lorber je povedala, da bo zbrana sredstva šolski sklad namenil za nakup računalniške opreme, didaktične opreme in za pomoč učencem. Šolski sklad, ki deluje na šoli od leta 2008, je v tem času opravil veliko dela pri zbiranju prostovoljnih prispevkov, namenjenih izboljšanju kakovosti dela v šoli. V ta namen organizirajo dobrodelne prireditve in božično-novoletni bazar. Dobra dela, solidarnost in humanost so vrednote, ki nas morajo voditi, da bomo vsi skupaj lahko kvalitetnejše živeli, je med drugim povedala ravnateljica.
Prireditev je spremljal bogat
kulturni program. Nastopili so šolski pevski zbor, učiteljsko-vzgojiteljski pevski zbor OŠ Hajdina, ki ga je vodil Uroš Sa-gadin, harmonikarski orkester Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, David Matjašič, Folklorniki 5. r., šolska folklorna skupina Martineki, Frajtonarji, Folklorno društvo sv. Martina, Klapa + ter otroci iz vrtca in učenci OŠ Hajdina. Premierno je šolski pevski zbor prestavil šolsko himno. Avtorice besedila so Jožica Novak, Barbara Radek, Silva Hajšek, Tatjana Habjanič in učenka Gabi Štumberger, avtorica glasbe je Jožica Novak, notni zapis pa je uredil Uroš Sagadin.
MG
storitve nekega območja kupi tudi doživljajske izkušnje.
Boris Repič, sekretar OOZ Ptuj, je povedal, da so v eni od anket, izvedeni med člani, ki se ukvarjajo s turizmom in njim povezanimi dejavnostmi, ugotovili, da vsi ponudniki turističnih storitev niso enako zainteresirani za vse funkcije destinacijskega menedžmen-ta; nekatere naj bi se po njihovem izvajale skupaj, nekateri pa želijo svojo gospodarsko politiko izvajati popolnoma samostojno. Osnovni problem obrtnikov in podjetnikov je bil, kako vzpostaviti in financirati destinacijsko organiziranost. Za tri leta je financiranje sedaj dogovorjeno, a če ne bo rezultatov, je nadaljnje financiranje vprašljivo. OOZ Ptuj obrtnikov in podjetnikov ne more siliti, da se vključijo v projekt, odločil bo interes.
Samo roko nastavimo ...
Peter Vesenjak je menil, da ima odločitve glede tega projekta v rokah gospodarstvo oziroma podjetja, ki predstavljajo bistvo turizma, javni sektor - občina - je vsebinski in strateški oziroma politični partner, ZRS Bistra pa je servis vsega tistega, kar se bodo gospodarski subjekti in podjetniki dogovorili. »Po začetnem zagonu se je projekt začel oddaljevati od gospodarstva, kar ni dobro in se tudi ne bo dobro končalo. Skozi vse aktivnosti je treba jasno komunicirati, povedati, kaj je bistvo Ptuja oziroma širše regije in kaj je bistvena diferenciacija tega prostora v primerjavi z drugimi turističnimi okolji, kaj so bistveni motivi, ki jih
pripeljejo v to območje in ne drugam. Kulturno-zgodovin-ska dediščina in kulturna podoba Ptuja je že ena prednost. Vse, kar ponuja to okolje, pa mora biti oplemeniteno s podjetništvom, s storitvami. V Sloveniji je premalo podjetnikov, premalo ponudbe, zato nobena organiziranost ne uspe, potrebno je nenehno spodbujanje podjetništva. Turizma ne bo, če ne bomo imeli podjetnikov. Najprej je ponudba, potem pa povpraševanje, s ponudbo pridejo tudi gostje. Ključno v teh razmerah je, da smo na ugodni, tranzitni in prometni lokaciji. Milijoni tranzitnih gostov se bodo v naslednjih letih valili po avtocesti mimo Ptuja in skozi Spodnje Podravje. Če jih privabim samo 50 tisoč, ki v povprečju porabijo po deset evrov, je to 500 tisoč evrov. Da ujamemo tranzitni promet, moramo nastaviti samo roko, zato je ključna aktivnost postavitev rjavih tabel na avtocesti; zanje smo se dogovorili že pred tremi leti, jih skupaj oblikovali, pa še vedno niso postavljene. Potrebujemo pa tudi regionalne in lokalno usmerjene table,« je še poudaril Peter Vesenjak. Čimprej pa se je treba dogovoriti tudi za turistično agencijo, ki bo prodajala receptivne turistične programe in organizirala programe v tem okolju. MO Ptuj bo najhitreje morala oblikovati poslovno-kapital-ski del za regeneracijo starega mestnega jedra, zelo jasno pa bo treba zastaviti politiko Pokrajinskega muzeja Ptuj-Or-mož glede prezentacije in podajanja kulturnozgodovinske dediščine.
MG
Podravje • Večina vlog za zahtevne projekte zavrnjena
Kmetje so nezadovoljni
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je lani 18. junija odprlo javni razpis za sofinanciranje naložb v kmetijska gospodarstva na področju živinoreje in čebelarstva. Gre za t. i. ukrep 121, razpis je bil zaključen konec avgusta lani, kmetje pa so odločbe prejeli pred nedavnim.
Na razpisu je bilo na voljo 13 milijonov evrov, od tega 6,5 milijona za enostavne naložbe oz. projekte v vrednosti do 50.000 evrov in 6,5 milijona evrov za zahtevne naložbe z vrednostjo nad 50.000 evrov. Sofinanciranje pa se giblje od 30 do 70 odstotkov upravičenih stroškov.
Kot je povedal vodja svetovalne službe pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Ptuj Peter Pribožič, so na pripadajočih izpostavah KGZ v Lenartu, Radljah ob Dravi, Ormožu, Slovenski Bistrici in na Ptuju skupno izpolnili in na omenjeni razpis tudi poslali 89 vlog kmetov; večina teh je bila za enostavne naložbe (69), 20 vlog pa je spadalo v kategorijo zahtevnih vlog oz. naložb. Po odločbah, ki so jih kmetje že prejeli, je razvidno, da je bila večina finančno manj zahtevnih vlog odobrena, in sicer 52 od 69 poslanih, popolnoma drugačna pa je slika v kategoriji zahtevnih naložb; od 20 poslanih vlog za večje naložbe sta pozitivno odločbo pre-
Vodja svetovalne službe Peter Pribožič: „Razumem, da so kmetje zaradi negativnih odločb nezadovoljni in zelo razočarani. Pogoje razpisa bo treba v bodoče spremeniti, sicer bodo imeli kmetje malo možnosti priti do denarja, dokler se bodo na razpise z relativno majhnimi kvotami denarja lahko prijavljali kmetijski podjetniški giganti."
jela le dva prosilca; eden iz območja Lenarta in drugi iz območja Radelj, medtem ko so bile vse ostale vloge kmetov zavrnjene.
Nezadovoljstvo med kme-
Z izpostav KGZ Ptuj je bilo poslanih 20 vlog za sofinanciranje finančno zahtevnih projektov kmetov (naložbe na področju živinoreje), le dva pa sta prejela pozitivno odločbo.
ti z negativnimi odločbami je seveda veliko, sploh med tistimi, ki so se želeli lotiti večjih posodobitev na svoji kmetiji;bodisi da gre za prenove ali novogradnje hlevov ali farm ali pa za ureditev strojne opreme. Neuradno se je med ljudmi že pojavila informacija, da je bilo toliko zavrnjenih zaradi vlog dveh velikih kmetijskih gigantov;
Perutnine Ptuj in pomurske Panvite, ki sta s svojimi projekti pač počrpali večino denarja. Uradne potrditve te informacije pa (še) ni, saj Agencija za kmetijske trge še ni javno objavila prejemnikov sredstev iz omenjenega razpisa.
Jasno je in tudi razumljivo, da so tisti kmetje, ki so želeli oziroma nameravali iti
v večjo naložbo na kmetiji in so dobili negativno odločbo, zelo razočarani. Po mojem mnenju tudi upravičeno, saj sta bili vsaj dve vlogi velikih kmetov z našega območja izjemno dobri. Žal je bilo treba po razpisu doseči vsaj 78 točk od največ možnih 80, kar je nenormalno visoko postavljen prag. Kako bodo zdaj zavrnjeni prosilci odrea-girali, ne morem napovedati, je pa pričakovati kakšne pritožbe, sploh v primerih, kjer točkovanje ni bilo pravilno izvedeno. Imamo primer, ko kmet s končano kmetijsko šolo ni dobil niti ene točke za izobrazbo, kar je gotovo nepravilno," je najprej povedal Pribožič, ki meni, da je bil visok prag glede doseganja točk za pozitivno odločbo gotovo posledica premajhne količine denarja na razpisu: „Kot zgornja meja financiranja ene vloge oziroma projekta je bil določen znesek 1,5 milijona evrov. Pri skupnem znesku 6,5 milijona za vse vloge je to precej nerazumno. Teoretično bi to namreč lahko pomenilo, da se ves ta znesek razdeli med štiri vlagatelje z zahtevnimi, nekajmilijonskimi projekti."
Naj se loči denar za kmetijska podjetja in kmete
Po mnenju Pribožiča bi se takšne anomalije pri razpisih morale odpraviti; bodisi z ločenimi razpisi za podjetja oziroma pravne osebe in za fizične osebe (kmete) bodisi
z razmejitvijo denarja iz razpisa, da bi se točno določilo in vedelo, koliko denarja je na razpolago za kmete in koliko za podjetja: „Tak predlog bomo naslovili tudi na naš zbornični urad."
Priprava celotne dokumentacije za razpis za finančno zahtevne projekte nikakor ni mačji kašelj; kmeta lahko stane do 10.000 evrov, pri čemer sama izdelava vloge s poslovnim načrtom na ptujskem KGZ po uradnem ceniku stane 1440 evrov. Nezadovoljstvo kmetov, ki potem prejmejo negativne odločbe, je zato lahko še toliko večje. „Ob tem neupravičeno pada slaba luč tudi na naše službe, čeprav so vloge narejene korektno in dobro, brez napak, žal pa odločujoči potem nastavijo praktično nemogoče kriterije za pridobitev sofi-nancerskih sredstev, kar se je zgodilo tudi v tem primeru. Poleg tega so bile v tem razpisu s 15 dodatnimi točkami ovrednotene vloge kmetov s Pomurja zaradi Zakona o razvojni pomoči pomurski regiji ... "
Kdaj bo ponovni razpis za ukrep 121, ni znano, predvideva pa se konec tega leta. Tisti kmetje, ki so bili tokrat zavrnjeni in nad tovrstnimi razpisi še niso obupali, bodo tako imeli možnost ponovne prijave, vendar jih bo to ponovno stalo denarja, saj bo treba pripraviti novo vlogo s prenovljenim poslovnim načrtom in na novo pridobiti zastarelo dokumentacijo.
SM
Sveti Jurij v Slovenskih goricah • S pete redne seje
V pričakovanju srebrnikov in zlatnikov
14. aprila so na peti redni seji zasedali svetniki občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah. Med drugim so se seznanili z varnostno situacijo v njihovi občini, v kateri se je, sodeč po poročilu Policijske postaje Lenart, lani zgodilo največ prometnih nesreč na območju lenarške upravne enote.
Varnostno poročilo za leto 2010 je zbranim predstavil komandir Policijske postaje Lenart Jože Kerneža, ki je varnostno situacijo označil kot ugodno, zaskrbljujoč se mu je zdel edino podatek o številu prometnih nesreč. V tej občini so jih namreč obravnavali 22, kar je v primerjavi z drugimi iz Upravne enote Lenart največ.
Svetniki so prav tako prisluhnili poročilu Štefana Oreškija, ki jih je seznanil o lanskem delu medobčinskega inšpektorata. Inšpektorji so največji poudarek namenili ravnanju z odpadki in nadzoru na občinskih cestah ter javnih poteh, na nobenem od teh področjih pa niso zaznali večjih prekrškov.
Svetniki so soglašali tudi
z zaključnim računom lanskega proračuna. Prihodki proračuna so bili lani realizirani v višini okrog 2,4 milijona evra, odhodki so znašali približno 2,5 milijona evrov, negativna razlika pa se je pokrila s prenesenimi sredstvi na računu iz preteklih let. »Na splošno je bil proračun za leto 2010 realiziran na pri-hodkovni strani v višini 80
odstotkov, na odhodkovni pa v višini 75. Za investicije je bila namenjena polovica občinskega proračuna, zanje pa so bila pridobljena tudi državna sredstva v višini 720.000 evrov,« je pojasnil župan Peter Škrlec.
Člani občinskega sveta so prav tako sprejeli letni program razvoja podeželja občine za leto 2011, na podlagi
katerega bo občinska uprava pripravila javni razpis, za katerega je namenjenih 25.400 evrov proračunskih sredstev, govorili pa so tudi o podelitvi priznanj občine.
26. aprila, na osrednji slovesnosti ob praznovanju letošnjega občinskega praznika, ki se je sicer začelo že minuli vikend, bodo namreč podelili občinska priznanja,
Jurijev srebrnik in novost -Jurijev zlatnik. »Po našem odloku je predvideno, da se v enem letu podeli en zlatnik, dva srebrnika in štiri občinska priznanja, imamo pa tudi možnost podelitve naziva častnega občana, vendar slednjega izbiramo samo na vsaka štiri leta, zato ga letos ne bo,« je še povedal Škrlec.
Polona Ambrožič
T
že rak
MESO-IZDELKI podlehnik
Iz srca Haloz
Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do prodaje zalog.
Ponudba traja od 26. aprila do 8. maja.
iN SE VELIKO DRUGEGA
Foto: SM
Podlehnik • Pevke Trstenke z novimi načrti
Čas, ki ga ne živimo več
Podlehniške ljudske pevke, ki so si nadele ime Trstenke, bodo letos proslavile desetletnico delovanja. Okrogli jubilej bodo obeležile s koncertom ljudskih pevcev in godcev v začetku septembra, sicer pa bodo zelo aktivne vse leto.
Foto: SM
Podlehniške ljudske pevke Trstenke bodo letos obeležile10-letnico skupnega prepevanja, v načrtu pa imajo tudi dokončanje zbornika Bil je to čas, ki ga ne živimo več; vodja Trstenk Lojzka Merc šesta z leve.
„Naša temeljna naloga je ohranjanje ljudskega petja kot oblike naše kulturne dediščine. Lani smo na različnih prireditvah, seminarjih in snemanjih nastopile kar 29-krat in tudi letos načrtujemo, da naših nastopov ne bo kaj dosti manj. Nadaljevale bomo tudi iskanje, zbiranje in zapisovanje že pozabljenih ljudskih pesmi, v načrtu pa je tudi dokončanje zbornika z naslovom Bil je to čas, ki ga ne živimo več. V njem bodo objavljene doslej še javnosti neznane pesmi in zgodbe iz preteklosti. Letos smo se že udeležile območne revije v Trnovski vasi, čaka pa nas še nastop na regijski reviji ljudskih pevcev v Lenartu, ki bo maja. Maja bomo tudi gostovale na večeru ljudskih pesmi v Ljubljani, kot že povedano,
pa bomo v začetku septembra pripravile tradicionalni večer ljudskih pesmi v naši podleh-niški dvorani pod naslovom Ustavi se tam, kjer pojo in se seveda udeležile tudi ostalih srečanj ljudskih pevcev in godcev, kamor bomo povabljene.
Moram pa reči, da nekoliko pogrešamo sodelovanje v domači občini ob cerkvenih praznikih. Upamo, da bodo odgovorni našli pot tudi do nas, saj poznamo in pojemo tudi veliko obrednih pesmi, ki so bile nekoč zelo zastopane na romanjih," je povedala vodja Trstenk Lojzka Merc ter še pojasnila, da se bodo članice ob številnih pevskih nastopih še naprej tudi redno udeleževale različnih strokovnih seminarjev po Sloveniji kot že doslej:
„Že lani smo se uspešno lotile štiriglasnega petja ali petja na tretko, ki se je najdalj časa ohranilo prav v našem ožjem okolju. Na januarskem seminarju v Mariboru smo nastopile kot demonstracijska skupina in druge skupine, bilo je okrog 60 pevk, naučile šest haloških pesmi v troglasnem petju. Prav takšna je bila naša vloga na seminarju v Ljubljani, ki je bil mesec dni kasneje. Aprila smo posnele svoj tretji CD z naslovom 3 x 3 = 9, vsaki mora svoje pet in ga javnosti predstavile mesec dni kasneje na koncertu v domači dvorani. Septembra pa smo se udeležile srečanja etničnih skupin, živečih v Sloveniji, ki je bilo v Ljubljani. Novembra smo ponovno obiskale našo prestolnico, tokrat kot gostje
Radia Slovenija, kjer je bil naš prispevek izbran za novo CD-ploščo O rojstvu ali sijaj sonce, zapele pa smo tudi 'v živo' v večernem programu," je lansko živahno leto za Trstenke na kratko povzela Merčeva in ob tem dodala, da so pevske sodelovale še na številnih drugih gostovanjih in prireditvah v domači in okoliških občinah.
„Ljudska pesem je namenjena vsem, ki jo radi poslušajo, in nam, ki jo podarjamo. Ne jemlje ničesar, daje pa nam tisto preprosto in pravo čustveno vez z našimi poslušalci. Pesem je kultura, ki nas združuje in odpira dlani za prijateljstvo," še pravi Lojzka Merc in vsi ljubitelji ljudskega petja se z njo še kako strinjajo.
SM
Ptuj • Dan odprtih vrat
»Glasbe ne zapiramo med štiri stene«
Na Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju so v soboto organizirali dan odprtih vrat. Pripravili so množico dogodkov ter na ta način staršem kot tudi sedanjim in potencialnim bodočim učencem predstavili svoje delo.
Program je trajal tako rekoč cel sobotni dopoldan, saj se je začel ob 9. uri, zaključil pa natanko opoldne. Hkrati je potekalo več dejavnosti, kar je prisotnim omogočilo, da si v nekaj urah ustvarijo sliko do-
gajanja na glasbeni šoli. Svoje delo so predstavljali učitelji in učenci, ki so aktivni v komorni skupini, simfoničnem orkestru, godalnem orkestru »Cicibani«, pihalnem orkestru kot tudi oddelki baleta, solo petja, citer,
V soboto je bilo na Zasebni glasbeni šoli sv. Petra in Pavla pestro.
harmonike in orgel. Sočasno je bila predstavljena Willems metoda za najmlajše kakor tudi povzetek nauka o glasbi.
Namen: približati svet glasbe
Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju je svoja vrata odprla septembra 2007. »Na šoli si želimo vzgajati odprte, a kritične glasbenike, ki so vključeni v javno veljavne programe od glasbenega vrtca, baletne in glasbene pripravnice, vse do pouka raznih instrumentov (orgle, klavir, citre, violina, violončelo, flavta, klarinet, saksofon, kitara, rog, trobenta, pozavna, bariton, harfa, harmonika, kljunasta flavta ...) in petja. Učiteljski zbor sestavljamo mladi in zagnani akademski glasbeniki, ki
poskušamo učence poučevati na sproščen in prijazen način, spodbujamo skupinsko igro in glasbe ne zapiramo med štiri stene - s cikli koncertov, nastopi učencev in udeleževanjem na domačih in mednarodnih tekmovanjih, kjer dosegamo visoka priznanja, to tudi dokazujemo,« je dejala ravnateljica Klavdija Zorjan Škorjanec.
Sicer pa je njihov namen učencem na primeren način približati svet glasbe, spodbuditi glasbeno udejstvovanje že v zgodnjem otroštvu in na ta način z glasbo prispevati h globalnemu razvoju otroka
Od včeraj naprej pa na šoli izvajajo tudi informativni vpis za nove učence, ki traja vse do 15. maja, nekaj dni zatem pa bodo tudi sprejemni preizkusi.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Od tod in tam
Ptuj • Sožitje vabi na dobrodelni koncert
Foto: DB
Medobčinsko društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Sožitje Ptuj prireja v ponedeljek velikonočni dobrodelni koncert, katerega izkupiček bo namenjen uporabnikom društva. Za vse tiste, ki bi velikonočni ponedeljek želeli preživeti v družbi odličnih glasbenikov, obenem pa storiti nekaj dobrodelnega, bo ponedeljkov koncert odlična priložnost. Na prireditvi, ki se bo v dvorani Pan v Kidričevem pričela ob 17. uri, se bo zvrstilo veliko kvalitetnih skupin in posameznikov, med drugim Čudežna polja, Skater, Ansambel Gašparič, Rudi Šantl, Pajdaši, Mili in Dolores, Simona in Romana, Ana, Sany, Žan, Mali klapovuhi, Oplotničani s Tinetom, JO&VI, člani Arsane Ptuj, Štajerski frajtonerji, Folklorna skupina Sožitje Ptuj, skupina Žarek in še nekaj presenečenj.
Dženana Bečirovič
Ljutomer • Prepevalo 556 mladih
Foto: NS
Na vsakoletnem, tokrat že 64. pevskem festivalu v prleški prestolnici je nastopilo kar 17 pevskih zborov z območja občine Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej, na odru pa se predstavilo rekordnih 556 mladih pevcev. V prostorih ljutomerskega Doma kulture so zapeli zbori Kulturnega in mladinskega društva sv. Janeza Krstnika Ljutomer, Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer, Vrtca Ljutomer (na posnetku) ter osnovnih šol Stročja vas, Ivana Cankarja Ljutomer, Mala Nedelja, Janka Ribiča Cezanjevci, Cven, Križevci in Razkrižje. Območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov v Ljutomeru si je ogledala strokovna spremljevalka Manja Gošnik Volk.
NŠ
Razkrižje • Bodo dobili nov vrtec?
Foto: NS
V prostorih osnovne šole Razkrižje deluje tudi tri-oddelčni vrtec, obiskuje pa ga 41 otrok. Objekt je bil zgrajen davnega leta 1979, zaradi njegove dotrajanosti in prostorske stiske pa so na razkriškem občinskem svetu potrdili dokumentacijo za izgradnjo nizkoe-nergijskega prizidka k stavbi osnovne šole. Naložbena vrednost prizidka v velikosti nekaj manj kot 400 m2 je 634 tisoč evrov, nepovratna sredstva v višini 386 tisoč evrov pa občina pričakuje od šolskega ministrstva. Sedanji vrtec glede na število otrok ne ustreza standardom: nimajo možnosti ureditve skupnega večnamenskega prostora, zunanjih sanitarij in shrambe za igrala, prav tako ni pokrite zunanje terase, ki bi jo otroci nujno potrebovali. Zaradi sprememb pravilnika ter povečanja minimalnih normativov, ki jih morajo izpolnjevati posamezni prostori vrtca, se pojavljajo tudi težave s prostorsko utesnjenostjo garderob in sanitarij. Vrtec nima ustrezno urejenega ločenega dvorišča, igrišče za otroke pa je na oddaljeni lokaciji. S pomanjkanjem prostorov se sedaj srečuje tudi razkriška osnovna šola, predvsem prostori za učence od prvega do tretjega razreda niso po normativu. Ob izgradnji prizidka in preselitvi vrtca bi v obstoječih prostorih vrtca rešili tudi tovrstno težavo.
NŠ
Ptuj • Okrogla miza o aktualnem stanju v gospodarstvu in možne rešitve
Brez optimizma in vizije poti v prihodnost ni
V hotelu Primus na Ptuju sta 14. aprila strokovni svet SDS in Občinski odbor SDS Ptuj organizirala okroglo mizo pod naslovom Aktualno stanje v slovenskem gospodarstvu in možni predlogi rešitev. Gostje okrogle mize so bili mag. Andrej Šircelj, strokovnjak s področja financ in bančništva, predsednik odbora za finance pri strokovnem svetu SDS Marjan Bezjak, poslanec DZ, podpredsednik odbora za gospodarstvo in član odbora za finance in monetarno politiko DZ, Branko Marinič, poslanec DZ, Miran Senčar, predsednik Manager kluba Ptuj, in Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj.
V	imenu mesta in svojem imenu je udeležence pozdravil ptujski župan Štefan Čelan. Ob tej priložnosti je spomnil, da zakon o lokalni samoupravi omejuje manevrski prostor lokalnih skupnosti pri financiranju in pospeševanju gospodarske dejavnosti, ovira pa je tudi toga davčna in druga zakonodaja. Politika je na potezi, da to spremeni. Vse to pa ne bo nič pomagalo, če ne bo na drugi strani kreativnih in inovativnih ljudi, ki bodo znali oblikovati izdelke in storitve s tako dodano vrednostjo, da si bomo Slovenke in Slovenci v srcu Evrope lahko privoščili 1000 do 1500 evrov neto plače, ne pa 400 do 500 evrov. Vsi javni ukrepi ne bodo v nobeno pomoč, če ne bo menedžmen-ta, ki bo sposoben to narediti.
V	obdobju debelih krav večina gospodarstvenikov razvoja in vlaganj v razvoj ni potrebovala, v času suhih krav pa denarja za vlaganja ni. Čelan upa, da se v slovenskem prostoru še znamo pogovarjati in da razumemo, kaj razvoj je. V imenu organizatorjev okrogle mize je govoril Rajko Fajt, predsednik OO SDS Ptuj in mestni svetnik. Gospodarske razmere v Sloveniji so resne, če že ne kritične, je dejal. Slovensko gospodarstvo se v tem obdobju srečuje z rastočo nelikvidnostjo, pomanjkanjem naročil, investicij, nedostopnostjo do kreditov, administrativnimi ovirami, zapletenimi pogoji gospodarjenja. Slovenija je na svetovni lestvici konkurenčnosti za leto 2010 izgubila 20 mest, pristala je na 52. mestu. Na domačem trgu, ki pomeni 70 odstotkov vseh prihodkov gospodarstva, primanjkuje naročil, naložbe so se prepolovile, javna naročila zdesetkala, ob tem, da je večji del gospodarstva preza-dolžen in nelikviden. Kriza v Sloveniji ni pogojena samo z zunanjimi dejavniki, temveč tudi notranjimi. Struktura gospodarstva je neugodna, 133 tisoč ljudi ali 26 odstotkov zaposlenih dela v podjetjih, katerih dodana vrednost je nižja od 20 tisoč evrov na zaposlenega. Število brezposelnih je močno preseglo številko 110 tisoč, 20 do 30 tisoč delovnih mest ohranjajo intervencijski ukrepi. Približno toliko ljudi pa je že izgubilo pravico do nadomestil. Nelikvidnost podjetij narašča, samo aprila 2011 je 6577 pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi imelo blokirane račune vsaj pet dni, kar je največ od leta 2003, ko Ajpes opravlja tovrstne analize. Povprečni znesek dnevnega dolga se bliža 400 milijonom evrov. Število stečajnih postopkov se povečuje, ogrožena so tudi nekatera večja podjetja, po oceni bi lahko število nezaposlenih poraslo še za 96 tisoč. Tudi povišanje trošarin se je negativno odrazilo na konkurenčnosti gospo-
darstva in kupni moči ljudi, ki so že tako prizadeti zaradi gospodarske krize.
Mag. Andrej" Šircelj", predsednik odbora za finance pri strokovnem svetu SDS, je povedal, da se strokovni svet redno sestaja, pripravili so številne ukrepe za izboljšanje stanja v gospodarstvu, ki so bili predlagani tudi v državnem zboru in vladi. V zadnjih dveh letih in pol so pripravili tri sklope ukrepov, naredili oceno stanja slovenskega gospodarstva in slovenskega finančnega sistema po dveh letih dela sedanje vlade. Sedaj so osredotočeni predvsem na to, kako naprej, na novo obdobje, po letu 2012, za katero upa, da bo drugačno.
Danes se ne govori o krizi v Nemčiji, temveč o krizi v Sloveniji
Trenutno stanje v državi in družbi je zaskrbljujoče, ker Slovenija v zadnjih dveh letih ni naredila tistega preboja na finančnem in gospodarskem področju, kakršnega so naredile njene največje zunanjetrgovinske partnerice. Danes se več ne govori o krizi v Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji, skandinavskih državah, državah zunaj Evrope, danes se govori o krizi v Sloveniji in o posebnih ukrepih v Grčiji, na Irskem in Portugalskem. Slovenija žal caplja za temi državami oziroma med temi državami in ne naredi preboja. Naše največje trgovinske partnerice naročajo nove izdelke, izvoz v Francijo in Nemčijo se povečuje, capljamo doma, doma se ne premaknemo niti glede pogojev gospodarjenja niti glede finančnega sistema v smislu očiščenja poslovanja bank, da bi finančna sredstva, ki bi jih lahko dobila podjetj a, v bankah predstavljala nov začetek za marsikoga, nova delovna mesta in novo dodano vrednost. Tudi ekonomsko-gospodarske napovedi ne vlivajo pretiranega optimizma, ker vlada ne sprejme ukrepov, ki bi pomenili zagon gospodarstva niti na finančnem področju, niti na delovno pravnem področju, niti davčnem področju. Povečuje se zadolževanje, Slovenija je ena izmed držav, ki se med članicami EU najhitreje zadolžuje, povečuje se trošenje širšega javnega sektorja, v letu 2009 je bilo ustvarjenega dve milijardi primanjkljaja; ker ni bilo ustvarjenih zadostnih pogojev gospodarjenja, se je enormno povečala nelikvidnost gospodarstva in posledično tudi nezaposlenost. Celotni sektor gradbeništva je danes na kolenih, posledice je občutiti tudi na drugih sektorjih. Slovenija pa tudi v zadostni meri ne proizvaja izdelkov z dodano vrednostjo. Nelikvidnost ne pomeni samo finanč-
Foto: Črtomir Goznik
Udeleženci okrogle mize (od leve) Marjan Bezjak, mag. Andrej Šircelj, Branko Marinič, Miran Senčar in Andrej Klasinc
ne neklikvidnosti, temveč tudi degradacijo etičnih in moralni norm v državi, ker ni več zaupanja med poslovnimi partnerji, ni več zaupanja med kupci in prodajalci. Mag. Andrej Šircelj je poudaril nujnost varčevanja v celem javnem sektorju, ker sicer brez omejitve javne porabe ukrepi na področju podjetništva, gospodarstva in drugih področjih ne bodo imeli pričakovanih učinkov. Ukrepi se nanašajo na finančno-bančni sistem, delovno-pravni sistem in davčni sistem. Že leta 2009 je strokovni svet SDS predlagal, da se ustanovi slaba banka, da bi se vse sporne terjatve, za katere banke ne bodo dobile vračil kreditov, prenesle na neko institucijo, kjer bi jih bilo mogoče tudi prodajati. Ti krediti bi morali biti transparen-tni, da bi se ugotovilo, kdo jih je dajal in kdo jih je podpisal. S prenosom slabih terjatev bi bile banke očiščene, posojila pa bi dajala tistim, ki imajo ideje in bi lahko zagotovili nov razvoj, zagon gospodarstva. V Sloveniji se to žal ni zgodilo, v času krize sta bili v Nemčiji ustanovljeni dve slabi banki, Nemčija ima danes več kot šti-riodstotno gospodarsko rast in nima nobenih težav z dajanjem kreditov, posojil, finančni sektor ni v krču kot v Sloveniji. Zelo težko je priti do kreditov, tudi zaradi težav največje banke, NLB. V tem trenutku pa tudi še ne vemo, s koliko stotinami milijonov evrov jo bo treba dokapitalizirati. Slovenija potrebuje slabo banko. Spremeniti bo treba tudi nekatere določbe, ki se nanašajo na obdavčitev dela, Slovenija ima najbolj obdavčeno delo. Poiskati bo treba glavni razlog za to. Problem po Šircljevem je v tem, da nimamo socialne kapice, da se prispevki od določenega zneska ne plačujejo naprej. Nujno je, da država prične spodbujati državne investicije, zlasti še na področju železniške infrastrukture, glede na to, da mednarodne trase,
ki jih določa EU, potekajo čez ozemlje Slovenije. Na železniškem križu smo doslej naredili zelo malo. Gre za investicije, ki imajo multiplikativni učinek na zagon gospodarstva. Eden od nujnih ukrepov je tudi zagotavljanje prijaznega podjetniškega okolja, današnje stanje je, kar zadeva podjetništvo, podobno stanju iz leta 1990. Malo podjetništvo bi morali spodbuditi z olajšavami na področju obdavčitve dohodka oziroma dobička, dodatnimi olajšavami pri zaposlovanju, da bi se povečala zaposlenost, da bodo ljudje lahko živeli od svojega dela in da bodo imeli čim večjo socialno in pravno varnost. Cilj programa SDS na gospodarskem in finančnem ter socialnem področju je ustvarjanje novih delovnih mest, zato je treba sprejeti določene ukrepe. Treba bo narediti primer uspešne domače ali tuje investicije, stanje ja danes takšno, da Sloveniji ne zaupajo niti domači niti tuji investitorji. Ob odhodu vsakega investitorja iz Slovenije bi morali zazvoniti vsi zvonovi. Za ljudi bi bilo dobro, da bi se zadeve čim prej pričele obračati na bolje.
Poslanski pogled na stanje v gospodarstvu je podal Marjan Bezj"ak. Predlagali smo veliko zakonov, sprememb zakonov, žal nismo bili uslišani. Posamezniki so denar odpeljali v tujino, doma pa pustili pogorišča. Prizadevali smo si za razkritje tihih družabnikov v gospodarskih subjektih, uspeli nismo. Vlada se predvsem ukvarja sama s seboj, pomagati hoče le velikim podjetjem, ki so bila že v preteklosti zavožena. Nemčijo in sosednje države so postavila na nove mala in srednje velika podjetja, v Sloveniji se jim ne posveča pozornosti. V Sloveniji ne pada samo gospodarstvo, v Sloveniji bodo letos začeli padati tudi trgovski centri, ker več ne bodo imeli komu prodajati. Branko Marinič je predvsem opozoril na težave pri občinskih prostorskih načrtih, tega vprašanja nima rešenih kar 156 občin, tudi zato investicije stojijo in se ne izboljšuje življenjski standard ljudi. Vprašljivo pa je tudi dokončanje Phyrnske avtoceste, odseka Draženci-Gruškovje, ker je država denar usmerila drugam, v javni razpis za novi način cestninjenja za tovorni
promet. Miran Senčar je prepričan, da če državne banke ne bodo financirale razvoja malih in srednjih podjetij, tudi velikih ne bo. Vlaganja v železniško infrastrukturo lahko pomenijo nov zagon slovenskega gospodarstva, ne bodo pa ga potegnila iz krize. Vir plačilne nediscipline v Sloveniji so bila inženiring podjetja, velika gradbena podjetja. Nujna je fleksibilna zakonodaja, ali je bolje, da delo izgubi nekaj delavcev ali gre v stečaj cela firma? Veliko malih podjetnikov bi lahko preživelo, če bi hitreje sprejemali prostorske načrte. Nujna je internacionalizacija podjetij. Andrej" Klasinc je predstavil stanje v turizmu, ki se prav tako kot ostalo gospodarstvo sooča z veliko krizo, ki se je začela pojavljati v letu 2009. Kljub temu, da je po naravi optimist, vidnega premika ne vidi niti v letu 2012. Padec kupne moči na slovenskem trgu je občuten. Zaskrbljujoče pa je tudi, da v slovenskem turizmu ni novih investicij, te so se ustavile leta 2008, tudi v letu 2012 jih ne bo. Idej in inovativnih predlogov pa jim ne manjka. V razpravi, ki je sledila, so izstopala vprašanja v zvezi z javnim naročanjem in nujnostjo sprememb na tem področju. Po oceni Draga Štrafela sta trenutno v Sloveniji najboljši branži odvetništvo in sodstvo, vsak podjetnik mora danes že najeti advokata, da lahko izvede izvršbo. Pravniki pa so tudi napisali zakon o javnem naročanju, pri katerem je pomemben postopek, ne pa vsebina. Zakon o javnem naročanju je potrebno v celoti spremeniti, ukiniti je potrebno najnižjo ceno, naj vsebina odloča o tem, kdo je najboljši ponudnik. Izvršba je katastrofa, zaslužita samo sodnik in advokat.
Kljub krizi velja ohraniti optimizem, jasna vizija je pot v prihodnost, je bilo sporočilo ptujske okrogle mize o stanju v gospodarstvu in možnih rešitvah.
MG
SDS
Slovenska demokratska stranka
Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in 1. maju, prazniku dela, ter ob 7. obletnici vstopa v Evropsko unijo. Želimo vam prijetno praznovanje.
Mestni odbor SDMPtuj: Andrej Čuš, predsednik
Vodja svetniške skupine SDS: Helena Neudauer
Mestni odbor SDS Ptuj: Rajko Fajt, predsednik
Ptuj • Vrisk o pomenu in težavah zadružništva
Zadruge (še) uspešne v poslovanju, ne pa v dogovarjanju ...
Gost občnega zbora ptujske kmetijske zadruge (KZ), kjer so vodilni predstavili poslovanje zadruge v letu 2010, je bil letos predsednik zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk. Čeprav tudi zadruge čutijo gospodarsko krizo, je Vrisk poudaril, da je poslovanje slovenskih zadrug glede na ostale v Evropi še zelo dobro, pereč in nerešen problem pa je (zadružni) odkup večinskega deleža Ljubljanskih mlekarn.
„Huda finančna kriza se odraža tudi v kmetijstvu, v poslovanju zadrug. Na evropski ravni opažamo, da je promet v povprečju 10 do 15 odstotkov manjši, so pa zadruge, tudi velike evropske, utrpele še bistveno večji upad prometa, celo do 50 odstotkov. Najbolj so prizadete specializirane zadruge za posamezna področja. V tej krizi ugotavljamo, da je splošna zadruga tista, ki nekako najlažje prebrodi takšne krize, kar dokazuje tudi uspešno poslovanje vaše zadruge v minulem letu. Pred leti se je sicer reklamiralo specializirano delovanje zadrug, kar bi šlo, če bi živeli v stabilnem svetu, ki na dolgi rok zagotavlja stabilno poslovanje. Vidimo pa, da je vsakih nekaj let kriza, zato je optimalneje imeti splošno zadrugo, kot je KZ Ptuj, ki ima več različnih dejavnosti, kar ji daje določeno stabilnost. Mislim, da se mora raznolikost poslovanja zadrug ohraniti, enako tudi na kmetijah. Samo ena dejavnost ne omogoča preživetja na dolgi rok," je uvodoma povedal Vrisk, ki je nato v nadaljevanju ocenil zadružništvo kot eno najmočnejših združenj in institucij v svetu in Evropi: „V svetovnem merilu je zadružno gibanje najmočnejše, združuje kar 800 milijonov članov. Ni države na tem svetu, ki ne bi imela zadrug z dolgoletno tradicijo. Število
Poslovanje KZ v številkah
Kmetijska zadruga Ptuj kot skupina je leto 2010 zaključila z 38 milijoni prometa in približno 115.000 evri dobička. Hčerinsko podjetje Oljarna Fram (11 zaposlenih) je doseglo 1,44 milijona evrov prometa in 14.000 evrov dobička, drugo hčerinsko podjetje Zadružna oskrba (štirje zaposleni) pa 12,2 milijona evrov prometa in približno 80.000 evrov dobička.
delovnih mest v zadrugah na svetu je 20 odstotkov večje, kot če združimo vse multina-cionalke skupaj. V evropskem prostoru smo primarna kmetijska industrija zadruge in živilska industrija, kjer zadruge nastopajo kot lastniki - tudi tu dajemo največ delovnih mest, več kot avtomobilska, več kot jeklarska in katerakoli druga industrija."
Vrisk: želimo odkupiti večinski delež, vendar ne za vsako ceno!
V nadaljevanju govora zbranim članom KZ je Vrisk orisal pogajanja za oblikovanje nove evropske politike, ki so po njegovih besedah izjemno težka in kjer imajo veliko besede tudi naravovarstvene organizacije: „Trenutno smo prišli do sporazuma, da bo kmetijstvo še deležno primerne podpore iz evropske blagajne. Dejstvo je, da kmetijske subvencije
danes predstavljajo od 50 pa tudi do 70 odstotkov realnega dohodka na kmetijo. In brez teh finančnih podpor si kmetovanja ne moremo predstavljati. Mislim, da bodo tudi v obdobju 2013 do 2020 obstale subvencije vsaj približno na sedanjem nivoju."
V zaključnem delu govora pa se je Vrisk dotaknil tudi vroče teme odkupa deleža Ljubljanskih mlekarn: „Kot Zadružna zveza združujemo zadruge z nekaj manj kot 700 milijoni evrov prometa in okoli 200 milijoni evrov kapitala. S premoženjem ravnamo gospodarno, saj smo ga povečevali, promet pa je res nekoliko upadel, vendar manj, kot kaže evropsko povprečje. Tudi v podjetjih živilske industrije ohranjamo svoje premoženje, med njimi je več mlekarn in tudi Ljubljanska mlekarna, kjer imamo 33-odstotni delež. Vendar pa glede na finančno krizo svoj del prodaja Kmečka družba, NFD in Factor banka v skupnem deležu nekaj preko
Predsednik Zadružne zveze Peter Vrisk je poslovanje slovenskih zadrug ocenil kot uspešno kljub krizi, glede odkupa deleža Ljubljanskih mlekarn pa je povedal: „Moram povedati, da za vsako ceno v nakup ne bomo šli! Če bo tuji kupec ponudil zelo visoko ceno, za nas nesprejemljivo, se bojim, da bo kupec tuja zadruga."
50 odstotkov. Tako Zadružna zveza kot Mlekodel in zadruge se trudimo ta delež odkupiti, kot veste, pa nikakor ne gre za majhen znesek. Pogajanja tečejo že dobro leto dni, zdaj pa so se pojavili tudi tuji kupci. Velika zadružna mlekarna iz Nizozemske je resen interesent, ki je naše predstavnike že povabila na razgovore, vendar želijo imeti večinsko lastništvo, mi pa tudi. Če gremo v nakup, želimo biti večinski lastniki, imamo tudi že zagotovljeno podporo naše banke. Upam,
da bomo v tem uspeli. Moram pa povedati, da za vsako ceno vseeno v nakup ne bomo šli! Če bo tuji kupec ponudil zelo visoko ceno, za nas nesprejemljivo, se bojim, da bo kupec tuja zadruga."
Sicer pa je Vrisk med drugim omenil tudi projekt povezovanja zadrug na nekaterih področjih: „Za zadruge je gotovo zanimivo skupno sodelovanje na področju oskrbe z zelenjavo, kjer bi si želeli povečati proizvodnjo in zelo nizko samooskrbno raven, ki jo trenutno dosegamo. Seveda nikakor ne pride v poštev neko prisilno sodelovanje in povezovanje zadrug, pač pa prostovoljno na osnovi skupnega interesa, z ohranitvijo avtonomnosti povezanih zadrug."
Janžekovič: Bojim se, da je zgodba za nas končana ...
To obliko povezovanja zadrug na področju oskrbe z zelenjavo je pozdravil tudi direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič: „Naša zadruga ima še vso potrebno opremo, od pakirnih linij do hladilnice za zelenjavo, kar vse je do ukinitve uporabljalo naše hčerinsko podjetje Sadje in zelenjava. Sicer kot splošna zadruga še vedno prodajamo zelenjavo, vendar
v manjšem obsegu. V tem kontekstu podpiramo iniciativo kmetijskega ministrstva, da bi samooskrbo z domačo zelenjavo povečali s povezovanjem zainteresiranih zadrug v interesna združenja. Ena zadruga namreč ne zmore ohranjati konstantne količinske oskrbe skozi celo leto, kar zahtevajo trgovci. Če pa bi ustanovili npr. neke vrste konzorcij, bi si pa to nalogo razdelili, saj vsi skupaj lahko zagotavljamo kontinuirano oskrbo!"
Glede odkupa večinskega deleža Ljubljanskih mlekarn pa je Janžekovič precej manj optimističen: „Bojim se, da je zgodba z Ljubljansko mlekarno končana, da smo prepozni. Stališča naše zadruge so bila jasna že od začetka; mi smo bili za odkup. Kaj bo zdaj, ne vem. Čeprav smo zadružniki tretjin-ski lastniki, pa smo že ostali brez predstavnika v nadzornem odboru, kar je zelo zgovoren negativen signal, da je zadnji čas za akcijo! V več kot enem letu pogajanj se zadruge nismo mogle zediniti glede pogojev odkupa. Žalostno! Najmanj od vsega si želim, da se ponovi scenarij ormoške tovarne sladkorja, ki nas zdaj že krepko tepe po glavi, saj je cena sladkorja poskočila za 100 odstotkov!" Janžekovič ob tem še dodaja, da bi se lahko z več razumevanja in sodelovanja med slovenskimi zadrugami izpeljal tudi drugačen manever odkupa: „Lahko bi, recimo, enemu od solastnikov, ki zdaj prodajajo delež v paketu, ponudili višjo ceno delnice, kot velja danes in si z odkupom 17 ali 18 odstotkov že zagotovili večinski delež v podjetju. Ne pa, da smo vpijemo, da so delnice precenjene! Tako bi z bistveno manjšim vložkom prišli do večinskega lastništva. Resnično škoda, da zadružniki ne moremo najti skupnega jezika; marsikdo na našem mestu bi takšne poteze že uresničil ..."
SM
Polenšak • Vesel in pisan konec tedna
Od razstave do gibanic
Na Polenšaku je bilo minulo cvetno soboto in nedeljo nadvse živahno; kar štiri društva so se povezala in skupaj pripravila zanimivo razstavo ročnih del in izdelkov domačinov, razstavo stare gasilske tehnike ter starih avtomobilov, vse skupaj pa so seveda obogatili še s slastnimi gibanicami domačih gospodinj.
Organizacijo dvodnevnega dogajanja so vzeli v roke člani polenškega društva upokojencev, člani društva old-tajmerjev, turistično društvo Polenšak in domače gasilsko društvo. Sobotno dopoldne je minilo v odprtju razstave najrazličnejših izdelkov izpod rok številnih domačinov, ki je bila v dvorani novega vaško-gasilskega doma na ogled še skozi vso nedeljo. Obiskovalci so si lahko ogledali različne pletene izdelke, vezenine, čipke, izdelke iz lesa itd. Ob tem so lahko videli tudi, kako določeni izdelki nastajajo: na razstavi je namreč klekljala mlada in znana klekljarica Špela Jam-
šek, mojstrica izdelave slovite idrijske čipke. Špela se je na Polenšak preselila zaradi
ljubezni, s svojim fantom pa načrtujeta tudi poroko, zato si je že izdelala svoj poročni
šopek - seveda iz idrijske čipke, ki je bil prav tako na ogled obiskovalcem. Izdela-
vo košar iz šibja je prikazoval domači mojster Albin Marin, čebelar Branko Kovačič pa je ob razstavi medu in drugih medenih proizvodov pokazal, kako se izdelujejo različni leseni pripomočki za delo čebelarjev. Sicer pa so svoja ročna dela razstavljali še Slavko Šoštarič, Nevenka Majcen, Marta Čuš, Veronika Hojnik, Vera Leben, Jerica Simo-nič, Marica Hojnik, Patricija Hojnik, Marija Janžekovič, Lojzka Kokol, Pavla Mlakar, Slavica Fras, Vinko in Majda
Foto: SM
V dvorani polenškega novega doma so domačini razstavili številne ročne izdelke.
Domačin Albin Marin je pokazal, kako se pletejo košare iz šibja.
Megla, Marija Hojnik, Vesna Krajnc, Dragica Šoštarič, Tomaž Plohl, Elica Toplak, Jožica Skledar in Anica ter Jakob Roškar, ki sta se predstavila z domačimi zeliščnimi pripravki za različne bolezni. Obiskovalce so pozdravili še razstavljeni portreti letošnjih učencev OŠ Polenšak, ki jih je narisala pomočnica učiteljice Janja Trop.
V nedeljo pa se je osrednje dogajanje preselilo pred novi vaško-gasilski dom. Domači gasilci so pokazali, kako se je gasilo nekoč s staro motorno brizgalno iz leta 1939, na svoj račun pa so prišli tudi ljubitelji vseh vrst starih vozil, od traktorjev in motornih koles do avtomobilov, ki so si lahko ogledali mimohod slednjih ali pa se jim s svojim starodobnikom tudi priključili na panoramski vožnji skozi Polenšak in ostala naselja v občini.
Pisano dogajanje so Po-lenšani, kot se spodobi, dopolnili še s peko in prodajo dišečih domačih gibanic ter ponudbo domače kapljice.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Dan OŠ Mladika
Da bo svet lep tudi v prihodnje
Dan šole Mladika, ki so ga letos v celoti posvetili ekologiji, je v dvorano Campus, kjer so izpeljali prireditev, privabil več kot 600 obiskovalcev. Pred nabito polno dvorano je nastopalo 170 učencev, ki so pripravili pester, povsem zelen program.
Na OŠ Mladika se že vrsto let trudijo živeti v sožitju z naravo in na različne načine ozavestiti ekološko zavest pri učencih in zaposlenih. Izvedli so že veliko dejavnosti in izpeljali precej projektov na to temo, imajo pa tudi veliko načrtov za prihodnost.
Letošnji glavni projekti so energija, odpadki in voda. V njihovem okviru poteka veliko aktivnosti, ki spodbujajo učence in zaposlene k varčevanju z energijo in vodo ter skrbnemu ravnanju z odpadki.
V okviru projekta ekošo-le sodelujejo tudi v projektu Revščina pri nas in po svetu. Organizirali so tudi akcijo zbiranja igrač in didaktičnih pripomočkov ter dve zbiralni akciji papirja, skozi vse leto pa poteka tudi zbiranje kartuš in tonerjev, odpadnih baterij ter plastičnih zamaškov.
Poseben poudarek namenjajo ločenemu zbiranju odpadkov po učilnicah, doslednost pa občasno preverjajo tudi eko detektivi. O vseh aktivnostih, povezanih z ekologijo, so učenci s pomočjo učiteljev pripravili tudi razstavo, ki so jo odprli ob dnevu šole, pika na i pa je bil podpis Ekolistine, s čimer so se tudi uradno pridružili Ekošolam.
»Na šoli že več let veliko pozornost posvečamo eko vzgoji. Do sedaj smo jo izvajali v okviru projekta Zdrava šola, v lanskem šolskem letu pa smo
Ob dnevu šole je nastopilo 170 učencev.
Foto: Langerholc
se odločili, da bomo tudi mi ena izmed šol v Sloveniji, ki bo podpisala eko listino nacionalnega programa »EKOšole, kot načina življenja«. Učenci so dokazovali z delom pri rednem pouku, dnevih dejavnosti in interesnih dejavnostih, da si to zaslužimo. Ko sem na literarnem večeru z naslovom Svet je lahko lepši,ž poslušala prispevke učencev iz 30. številke šolskega časopisa Mladika, sem se prepričala, da smo se prav odločili. Učenci so napisali, da so začeli varčevati z elektriko, vodo in da bodo dosledno ločevali odpadke; enemu od njih teče ločevanje odpadkov kot
po maslu; drugi je ponosen, ker je postal skrbnik ekološkega otoka; eden je poudaril, da se vsakdo lahko s pridnostjo, dobroto in kančkom sreče reši revščine; v prvem razredu so brali o rekah, ki so onesnažene, gozdovi bolni, zrak umazan, hrana zastrupljena. Predlagali so, kaj lahko naredimo za boljši svet: da moramo hitro ukrepati, da je treba ljudi ozavestiti, da je naša Zemlja že zelo bolna in da moramo vsi poskrbeti za njeno ozdravitev; da moramo pomagati Zemlji, da bo naš svet lep tudi za prihodnje rodove; poklicali so na pomoč tudi prijatelje iz daljne
Grajena • Dan šole
Objem je čudežna stvar
Letošnjo prireditev ob dnevu šole so na Osnovni šoli Grajena poimenovali Objemi me, posvetili pa so jo pravici do življenja brez nasilja.
"Današnji dan posvečamo vsem, ki želijo biti sprejeti, varni, ljubljeni ... Vsem, ki si želijo čisto drobne, za nekatere celo samoumevne pozornosti. V današnjem hitrem svetu vse prevečkrat pozabimo, kako pomembna je človeška toplina in bližina. Mnogi od nas smo je deležni vsak dan, nekateri pa, žal, le poredko ali celo nikoli. Zato so družine in prijateljstva tako zelo pomembna. Ljudje smo namreč rojeni za skupno življenje, za družbo, saj smo socialna bitja, odvisna od skupnosti in drugih,« je v svojem govoru med drugim dejala vodja podružnične šole Grajena Irena Pukšič, ob tem pa dodala, da je ravno zato objem čudežna stvar. S tem se je strinjala tudi ravnateljica OŠ Ljudski vrt s podružnico Grajena Tatjana Vaupotič.
Letošnji dan šole so tako počastili z zgodbo Objemi me, s katero so pokazali učinkovito, blagodejno pot iz na videz nerešljive stiske, ki lahko doleti
kadarkoli vsakogar. Celoten program je bil posvečen ne le objemanju, temveč tudi širšemu konceptu, pomenu nena-
silne komunikacije, katere videnje so na svojstven način prikazali učenci šole. V omenjeno zgodbo so vpeli tudi zanimiv
dežele; devetošolec je napisal »Alea iacta est« jaz bom ravnal drugače! Morda je to kaplja v morje, ampak če bo teh kapelj več, si lahko obetamo tudi lepši svet. Na naši šoli nas je vseh skupaj čez 400 takih kapelj,« je med drugim na slavnostni prireditvi dejala ravnateljica OŠ Mladika Sonja Purgaj.
Ob svojem prazniku pa je šola prejela tudi darilo, Mestna občina Ptuj jim je namreč podarila osem rabljenih prenosnih računalnikov, ki so jih mestni svetniki uporabljali v prejšnjem mandatu.
Dženana Bečirovič
skeč, plesno točko, nastop glasbene in folklorne skupine in še veliko zanimivega, predstavili pa so se tudi talenti šole, ki so bili izbrani na šolskem tekmovanju Grajena ima talent. V letošnjem šolskem letu OŠ Grajena obiskuje 140 učencev, posebej pa se veselijo, da bodo v prihodnjem letu imeli kar 22 prvošolcev, kar kaže na naraščajoč trend vpisa.
Dženana Bečirovič
Tednikova knjigarnica
Zakaj so prazniki in Vprašanja srca
Pesnica Bina Štampe Žmavc (izbrana avtorica Bralne značke za odrasle 2011) pravi v pesniški zbirki, finalistki za 13. večernico, Vprašanja srca (Ilustracije Danijel Demšar. Maribor. Obzorja, 2008):
Prazniki so zato,
da se svet zazdi drugačen, da smeješ se kar tako, čeprav je dan oblačen!
Da brez besed zazreš oko v belo praznično praznino in veš- živeti je lepo tudi, ko praznik mine.
Barve so zato,
da svet ni črn in bel, ko upreš vanj oko, ampak pisan, barvit in vesel.
Barve so zato, da je po dežju mavrica, ki nežno obarva nebo, kot lep deževna pravljica.
Pomlad je zato,
da svet ne umre, da se življenje lahko zmeraj na novo začne.
Pomlad je zato,
da se čas pomlaja in zmeraj znova zadiši skrivnostna milina maja.
V navedeni slikanici boste našli čarobne odgovore še na druga vprašanja, ki običajno prihajajo iz zvedavih otroških ust, na primer: Zakaj vesolje nima meja in zakaj so zvezde daleč, zakaj je noč in zakaj je luna, zakaj so ptice in čemu so rože ...
Prijetne in ravno prav barvite (na dobre knjige ne pozabite) velikonočne praznike želi
Liljana Klemenčič
RADIOPTUJ
89,8»98,2«ICH3
Foto: arhiv šole
Letošnji dan šole so poimenovali kratko in jedrnato: Objemi me.
www.radio-ptuj.si
Ptuj • Še en Arsanin koncert
Središče ob Dravi • Izdali zbornik
Vrhunski glasbeniki -odličen koncert
Tudi letošnji Arsanin koncertni abonma je pisan in kvaliteten, saj se predstavljajo samo vrhunski glasbeniki, ki izvajajo različne zvrsti glasbe. Tokrat so v dvorani ptujskega gradu moči združili člani Godalnega kvarteta Feguš in pianist Mladen Delin.
V petek je bila Slavnostna dvorana ptujskega gradu polna ljubiteljev kvalitetne klasične glasbe. Na koncertu, ki so ga poimenovali Od Bacha do Mozarta, so nastopili člani uveljavljenega godalnega kvarteta Feguš, in sicer Simon Peter - violina, Filip - violina, Andrej - viola in Jernej - violončelo, ki so igrali v družbi priznanega pianista in predsednika društva Arsana Mladena Delina.
Člani kvarteta Feguš trenutno zaključujejo magistrski študij komorne glasbe v Gradcu in so na slovenski glasbeni sceni že dobro poznani. Sodelovali so tudi na mnogih tujih festivalih, med drugim na Nizozemskem, v Franciji, na Hrvaškem, v Prištini in drugod. Za seboj imajo množico koncertov po Sloveniji, pa tudi po številnih evropskih državah in tudi ZDA (Washington, New York). Posebno priznanje jim je dalo domače mesto, ki jim je dodelilo mestni pečat mesta Maribor ter Glazerjevo listino za dosežke na področju kulture.
Februarja 2009 pa je posebno priznanje Mestne občine Ptuj za izjemne dosežke na področju koncertne dejavnosti in glasbenega izobraževanja prejel tudi Mladen Delin, pianist, ki je diplomiral na PEF v Mariboru in glasbeni akademiji v Banjaluki, se izpopolnjeval v Beogradu ter opravljal specialistični študij pri znamenitem pianistu Konstantinu Boginu na Akademiji sv. Cecilije v Bergamu (ITA). Julija 2006 je nastopil kot solist v Prvem klavirskem koncertu P. I. Čajkovskega v Chi-
oggii (ITA). Koncertiral je v BIH, Hrvaški, Italiji, Londonu, Parizu in po Sloveniji.
»Petkov koncert je bil posvečen mojstrom baroka, klasicizma in romantike. Zadovoljni smo, kako smo ga izpeljali. Upam, da je bilo zadovoljno tudi občinstvo, ki je dodobra napolnilo koncertno dvorano,« je dejal Delin in obenem napovedal še en Arsanin projekt, Mednarodni poletni festival ART Ptuj 2011, ki bo potekal med 22. julijem in 5. avgustom.
Dženana Becirovic
Ob stoletnici rojstva dr. Vinka Brumna
Pred dobrim letom je Zgodovinsko društvo Ormož v Središču ob Dravi organiziralo spominski dan mislecu, filozofu in pedagogu dr. Vinku Brumnu. Takrat so mu ob kapeli v rojstnih Šalovcih odkrili spominsko ploščo. Minulo soboto pa so izdali še zbornik referatov in avtobiografijo o uglednem rojaku.
Dr. Vinko Brumen ni deloval doma, ampak v Argentini, saj je bil politični emigrant. Njegovo delovno področje je bila predvsem filozofija in pedagogika. Napisal je veliko filozofskih del, intenzivno pa se je ukvarjal tudi s položajem zdomstva v Argentini. Bil je ena najvidnejših osebnosti slovenske politične emigracije v Argentini po drugi svetovni vojni. Dr. Brumen je ljubil svoj domači kraj, svojo domovino, zato ji v svojih zapisih tudi nikoli ni zameril, da se je moral izseliti in delovati v tujini, je povedal predsednik zgodovinskega društva Anton Luskovič.
Ob spominskem dnevu, posvečenem dr. Brumnu pred letom dni, so organizirali tudi manjši simpozij in vsebino štirih referatov so tokrat izdali še v knjižni obliki. V referatih so o dr. Brumnu spregovorili prof. dr. Stane Granda (Dr. Vinko Brumen - filozof kr-ščanskosocialne miselnosti), Martin Brecelj (Dr. Vinko Bru-men v očeh zdomskega filozofa), mag. Bojan Čas (Vinko Brumen Človek dveh svetov)
Foto: Viki Ivanuša
Predsednik Zgodovinskega društva Ormož Anton Luskovič je nagovoril zbrane na slovesnosti ob predstavitvi zbornika referatov o dr. Vinku Brumnu, izdanega ob njegovi stoletnici rojstva.
in dr. Katica Cukjati (Vinko Brumen - Usoda slovenskega zdomskega misleca).
Več kot polovico zbornika pa predstavlja avtobiografija dr. Brumna, ki jo je napisal leta 1986. V njej opisuje razmere v matični domovini, svoje delovanje na Primorskem, kjer je sodeloval pri poučevanju na slovenskih šolah, in svoje kasnejše življenje v Argentini. Zaposlen je bil pri knjižni založbi Kapelusz, sicer pa je največ svojega prostega časa
namenil pisanju člankov in strokovnih knjig. Članke o kulturno-filozofski problematiki izseljencev je objavljal v Zborniku Svobodne Slovenije, Meddobju in Vrednotah. Kar dvakrat so ga povabili, da bi deloval tudi na univerzah, vendar se je obakrat odločil proti.
Na koncu zbornika, h kateremu je uvodne misli napisala Manica Hartman, je objavljenih tudi več fotografij iz življenja dr. Vinka Brumna.
Viki Ivanuša
Piše: dr. Ljubica Šuligoj • Ptuj pred sedmimi desetletji (4.)
Ptujsko nemštvo in Kulturbund
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Iz sodnih spisov razberemo, da je na Ptuj prihajal propagandni material tudi od drugod in da je ta razkrin-kaval razmere ob bližajoči se vojni ter bodril slovenstvo v prelomnih dneh. Oblasti so poročale o »komunističnih letakih« in osumljene komuniste preganjale. Povzamemo, da so bili npr. v noči od 1. na 2. avgust 1940 razširjeni letaki po delavskih naseljih z naslovom »Delovno ljudstvo Slovenije! Vsem, ki jim gre za mir in neodvisnost slovenskega naroda!« Pri osumljenih - trgovskem pomočniku Jožetu Vnuku (1934 obdol-žen komunizma), bivšem dijaku Rudiju Ilcu (1934 zaradi komunizma izključen iz gimnazije), Antonu Ivartniku in trgovskem pomočniku, Koželju Rogelj Kazimirju (že obsojenemu komunistu) so izvedli hišne preiskave. Pri Jožetu Vnuku so npr. odkrili komunistični letak z naslovom »Odgovor akademske levice vsem izdajalcem in saboterjem«, kjer se razkrinkava nova imperialistična vojna. V preiskavi pri dr. Jožetu Potrču pri Sv. Urbanu, naj bi policija ugotovila, da
je imenovani 29. julija 1940 proti večeru, prinesel v stanovanje Rudija Ilca majhen bel paket, verjetno plakate.
Na ukrep oblasti se je slovenska demokratična javnost odzivala pred okupacijo v narodnoobrambnem gibanju. Manifestativni odziv se je zgodil v okviru Zveze delavnega ljudstva Slovenije (ZDLS) z razglasom »Kaj hočemo«. Novembra 1939 se je pričenjalo na Slovenskem zbiranje podpisov razglasa, ki je izpostavljal hotenja demokratičnih množic - svobodo, narodno, politično, gospodarsko in kulturno osamosvojitev slovenskega naroda. V ta namen je prispel na Ptuj Ivan Kreft in se s podpisnikoma razglasa Jožetom Lackom ter dr. Jožetom Potrčem dogovoril o nadaljnjih aktivnostih. Režim je označil ZDLS za komunistično organizacijo. Sresko načelstvo na Ptuju je novembra 1939 prepovedalo razpečevanje omenjenega letaka, čeravno je Okrožno sodišče v Mariboru presodilo, da razglas zagovarja le demokratične spremembe in ne spremembe družbenega reda.
Pregoni pa so se le začeli. Sodni spis razkriva, da je bila orožniška postaja pri Sv. Urbanu obveščena, kako je dr. Jože Potrč januarja 1940 dal v svoji ordinaciji delavcu Er-nestu Naratu dva izvoda razglasa »Kaj hočemo« in poziva »Vsemu delovnemu ljudstvu Slovenije«. V hišni preiskavi pri dr. Jožetu Potrču je policija tudi odkrila 143 primerkov omenjenega razglasa.
Med arhivom Banske uprave o evidentiranih komunistih leta 1940, najdemo tudi
poročilo ptujskega Sreskega načelstva o »politično kazenskem postopanju« proti dr. Jožetu Potrču pred Okrajnim sodiščem na Ptuju. Kot sopodpisnika letaka »Kaj hočemo« se omenja Jožeta Lacka, ki je »zvest oproda« znanega »zagrizenega« komunista dr. Jožeta Potrča. Pri Lacku so v hišni preiskavi odkrili nekaj letakov in ga zaprli za 12 dni.
Kazenski pregoni so se sicer končali z ugotovitvijo, da so podpisniki razglasa samo
Vir: Zgodovinski oddelek PMP
Med 14 politično osumljenimi sta morala na »orožne vaje« v Iva-njico pri Medjurečju januarja 1941 tudi nekdanji gimnazijec Rudi Ilec (levo) in trgovski pomočnik Kazimir Koželj (desno).
izražali odpor proti fašizmu, ki ogroža Slovenijo, toda kaj kmalu so vpoklici na »orožne vaje« potrjevali drugače. Profašistična ost jugoslovanskega režima se je izkazovala tudi ob izzivanjih ptujskega nemštva; v javnosti se je krepilo protifašistično razpoloženje. Le-to se je npr. kazalo tudi ob ustanovitvi Društva prijateljev SZ, ki naj bi na pobudo partijske konference na Vinjah nad Dolskim, povezalo demokratične sile slovenskega naroda v času, ko je bil hitlerizem na pohodu. Ob tem moramo pojasniti, da je sklenjen sporazum med SZ in Nemčijo leta 1939 sicer vnesel zmedo v komunistične vrste, a je na Ptujskem ob fašistični agresivnosti prevagalo mišljenje, da je usoda države »v teh kritičnih trenutkih«, le odvisno od sovjetsko-jugoslovanskih odnosov. Začelo se je zbiranje podpisov za dovolitev omenjenega društva. Na Ptuju se je leta 1940 v to delo aktivno vključila mladina, kar je tudi pomenilo, da kljub nejasnostim v komunističnem gibanju, protifašistični odpor ni bil omajan. Zakaj?
Odgovor bi kazalo iskati v preteklosti. Slovenstvo na Ptujskem se je v narodnoo-brambnem boju kalilo skozi daljše obdobje, v posebnih okoliščinah. Še zlasti v 30 letih prejšnjega stoletja je bilo potrebno na nacistična
izzivanja odgovarjati enotno, z oblikovanjem narodnoo-brambne fronte demokratičnega slovenstva, ne oziraje se na ideološke in strankarske pregrade. Pri tem procesu je pomembno, da se levičarske sile, ki so usmerjale povezovanje slovenstva, v obstoječih mednarodnih odnosih na ptujskem območju niso zmedle. Pomembno je torej bilo, da je narodnoobramb-no gibanje v tem negotovem času, seglo po legalni poti v vse pore družbenega življenja, pri čemer so aktivnosti slonele zlasti na mladini. Seveda ni moč prezreti, da je gibanje zadevalo tudi na ovire, tako na odvisnost od nemških delodajalcev in socialno stisko ljudi, kar vse je na Ptujskem pogojevalo nacistično nemško demagogijo.
Nadaljnji dogodki pa so kljub zavoram le pokazali, da je slovenstvo strnjeno dočakalo narodno preizkušnjo. Tedanji osmošolec gimnazije Mitja Vošnjak piše v svojih spominih:« Ta vojna nas ni presenetila, vsaj nas ne, ki smo bili mladi ... Zares, za odpor smo bili že pripravljeni. Skoro leto dni poprej smo se na gimnaziji dogovorili, da bomo v borbi proti fašističnim grožnjam enotni . Verjeli smo, da se bo po zmagi nad na videz vsemogočnimi nasilniki rodilo nekaj povsem novega ... « Nadaljevanje prihodnjič
Ptuj • Študijski obisk tujih profesorjev
Angleži bi otroke šolali v Sloveniji
V sklopu mednarodnega študijskega obiska, ki ga je prejšnji teden kot gostiteljica izpeljala Gimnazija Ptuj, se je v našem mestu mudila deseterica pedagoških delavcev iz osmih evropskih držav, ki je bila izjemno pozitivno presenečena nad kvaliteto slovenskega šolskega sistema.
Študijski obiska CEDEFOP (European Centre for Development of Vocational Training) je trajal v času med 10. in 15. aprilom, potekal pa je v okviru EU-programa Vse-življenjskega učenja, ki ga razpisujejo Nacionalne agencije za EU-programe. Šlo je za tretji študijski obisk pod naslovom Evropska in globalna dimenzija v izobraževanju, katerega namen je razvoj medsebojnega razumevanja sistemov izobraževanja, izmenjavi izkušenj in dobrih praks.
Program je bil namenjen ravnateljem šol, svetovalnim delavcem, poklicnim sveto-
valcem, direktorjem in zaposlenim v različnih izobraževalnih zavodih in pedagoških razvojnih institucijah ter zaposlenim na ministrstvih za področje izobraževanja. Ptujska Gimnazija je gostila deseterico iz osmih evropskih držav, in sicer iz Italije, Nemčije, Turčije, Nizozemske, Anglije, Romunije, Bolgarije in Litve.
»Vsi so bili izjemno pozitivno presenečeni. Anglež je na primer dejal, da ko bo imel otroke, jih bo pripeljal na šolanje v Slovenijo,« je o vtisih gostov povedala Melani Centrih, ravnateljica Gimnazije Ptuj. Kot je pojasnila, so med
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Območna revija plesnih skupin
S sprejema v Mestni hiši
Simpatičen Pozdrav pomladi
Javni sklad za kulturne dejavnosti OI Ptuj je tudi letos v sodelovanju z Mestnim gledališčem Ptuj pripravil in izpeljal Območno revijo plesnih skupin Pozdrav pomladi. V sredo je na gledališkem odru pomlad pozdravilo devet skupin, med katerimi sta po kvaliteti in inovativnosti izstopali plesna družina Gea in društvo za kreativno udeležbo KUKU.
Tokratna revija se je začela z nastopom učencev OŠ dr. Ljudevita Pivka, ki so se predstavili s točko Ples v noč. Na gledališkem odru jih je nato nasledila Mlajša plesna skupina Sošolci OŠ Martina Koresa Podlehnik, ki je pripravila zanimivo točko z naslovom Moj mali muc. Iz podlehniške šole so nastopili še eni plesalci, in sicer Starejša skupina Sošolci s Piko Nogavičko med prijatelji.
Tudi plesni klub Mambo je pripravil dve točki, Mladi za-bavljači so nastopili na tako imenovanem Loco partyju, Jazz pionirji pa so odprli Glasbeno skrinjico.
Plesalke skupine Avše iz OŠ Mladika so nastopile kot šeste, in sicer s plesno točko Čas, med osnovnošolskimi skupi-
nami pa je zaplesala skupina OŠ Ljudski vrt z zanimivo točko Kaj pa ti počneš.
Na letošnji reviji pa so plesali tudi člani Društva za kreativno udeležbo KUKU in plesna družina GEA Ptuj. Prvi so se predstavili s točko Piece of 3, drugi pa s točko Imeti en sam namen. Obojni so zelo navdušili strokovno spremljevalko revije, ki je o njihovem nastopu povedala: »Po ustvarjalnosti sta prednjačili omenjeni društvi. Sicer pa se je letos na Ptuju predstavilo devet skupin z različnimi plesnimi zvrstmi in pristopi. Gre za mešanico ustvarjalnega in popularnega plesa. Dejstvo je, da se čuti vpliv medijev, MTV-ja in propagande, ki nas zasipava z določeno estetiko in glasbo.
Otroci potem enostavno na tak način želijo delati, da se lažje identificirajo z družbo. Morda ni toliko izvirnosti in raziskovalnosti, je pa pohvalno, da so tako plesalci kot mentorji pokazali veliko zagnanosti, tehničnih sposobnosti, fizične koordinacije, vsekakor pa nastopajočim tudi sam nastop prinaša zanimivo odrsko izkušnjo,« je dejala strokovna spremljevalka Tina Valantan in ob tem poudarila dejstvo, da je zagnanost določenih skupin zelo pohvalna, a da jih pri delu omejuje tudi čas, ki ga imajo na razpolago za interesne dejavnosti. »V šestih urah pa se res težko kaj naučiš,« je zaključila Valantanova.
Dženana Bečirovič
petdnevnim delovnim obiskom udeleženci seminarja spoznali celotno izobraževalno vertikalo v Sloveniji. Obiskali so tudi Vrtec Ptuj, OŠ Ljudski vrt Ptuj, Elektro in računalniško šolo Ptuj, Ljudsko univerzo Ptuj in podrobneje Gimnazijo Ptuj.
Ob spoznavanju globalnih dimenzij v slovenskem
izobraževalnem procesu so predstavili tudi sisteme držav, iz katerih prihajajo, in institucije, kjer so zaposleni. Kako zelo so bili nad obiskom navdušeni, pa dokazuje tudi dejstvo, da so se v nekaj dneh naučili tudi precej slovenskih besed; tako so govor, ki so ga pripravili za zaključno srečanje, prebrali
v slovenskem jeziku. »Izrazila sem željo, da se naučijo nekaj slovenskih besed, oni pa so to vzeli resno in s pomočjo natakarja v hotelu so si govor prevedli v slovenščino. Bilo je zelo simpatično,« je še dejala Centrihova.
Sprejem v Mestni hiši
Predstavnike študijskega obiska CEDEFOP, ki so bili gostje ptujske gimnazije, je 14. aprila v poročni dvorani v Mestni hiši pozdravil ptujski župan Štefan Čelan. Štefan Čelan se je po pozdravu gostom z željo po čim uspešnejši izmenjavi izkušenj in dobrih praks v svojem prispevku dotaknil bolonjske reforme, ki ni dosegla ciljev, saj izobraževalni sistem v zdajšnji obliki ne omogoča nenehnega izobraževanja, ki ga zahteva sodobni čas, prav tako se ni razvila policentrična mreža specialističnega izobraževanja. Zato je pomemben vsak glas znotraj politike in stroke, ki si prizadeva za to.
Dženana Bečirovič, MG
Ptuj • Brezplačne priprave na maturo
Da bo matura šla bolj gladko
Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) tudi letos za dijake srednjih šol severovzhodne Slovenije organizira brezplačne priprave na maturo. Te bodo potekale v desetih krajih, dijaki pa bodo imeli možnost brezplačno obiskati 20 ur slovenskega jezika in 20 ur matematike. Med drugim tudi na Ptuju.
Na reviji je nastopilo devet plesnih skupin.
Ker se je projekt izkazal kot zelo dober in smel, se je Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) odločila, da ga organizira tudi letos. Za dijake srednjih šol severovzhodne Slovenije so tako ponovno pripravili brezplačne priprave na maturo iz slovenskega jezika in matematike.
Na ta način želi ŠOUM dijake čim bolje pripraviti na maturo in jim tako ponuditi dodatno pomoč pri učenju. Priprave bodo potekale v Mariboru, Celju, Ravnah na Koroškem, Lendavi, Rogaški Slatini, Slovenski Bistrici, Slovenskih Konjicah, Ormožu, Murski Soboti ter seveda na Ptuju. Informacije o terminih izvedbe in lokacijah v posameznih krajih so dijakom na voljo na spletni strani www.soum.si ter www. fakultetasoum.si.
Na Ptuju ŠOUM projekt izvaja v sodelovanju s Šolskim centrom Ptuj in Klubom ptujskih študentov (KPŠ). Prijave na priprave, ki bodo potekale pet tednov, niso potrebne, potekale pa bodo v prostorih Šolskega centra na Volkmerjevi 19. Slovenščina bo ob sredah
ob 13.20 ter petkih ob 14.10, matematika pa ob ponedeljkih ob 14.15.
Dijaki bodo imeli možnost brezplačno obiskati 20 ur slovenščine in 20 ur matematike. Poučevale jih bodo študentke zaključnih letnikov oz. absolventke smeri matematika in slovenski jezik.
»Želimo si, da bi čim več dijakov uspešno končalo srednješolsko izobraževanje in študij nadaljevalo na želenih fakultetah. Zavedamo se, da
družba prihodnosti temelji na znanju, prav tako pa bo znanje tisto, ki bo odpiralo vrata novim priložnostim in uspehom na življenjski poti. Ponosni smo, da lahko pri tem dijakom pomagamo in jih tako pripravimo na njihovo novo študentsko pot. Priprave bomo izvajali tudi v prihodnosti ter poskušali nuditi kvalitetno in brezplačno pomoč vse večjemu številu dijakov«, je povedal vodja projekta Teo Milošič.
Dženana Bečirovič
Foto: Črtomir Goznik
Priprave so brezplačne in so namenjene dijakom zaključnih letnikov. (Fotografija je simbolična.)
Foto: DB
Namizni tenis
Luka Krušič državni prvak U-21 v dvojicah Stran 16
Rokomet
Mladi Ormožani državni podprvaki
Stran 16
Dejan Dokl
Predlog: tri četrtine denarja za pet športov Stran 17
Plavanje
Šest zmag za TK Terme Ptuj v Mariboru
Stran 17
Grajena
Odprli pokrito tribuno
Videm
Najboljši je Gregor Cafu-ta, gost Matjaž Kek
Stran 19
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Nogomet • 2. SNL
Različne želje Aluminija in Drave
tednik
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. íjititu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Ponoviti nedeljsko igro
V zadnji tretjini tekmovanja v 2. ligi postaja vedno bolj zanimivo, tako glede borbe za obstanek kakor za sam vrh prvenstvene razpredelnice. Za slednje se bori Aluminij iz Kidričevega, ki je trenutno na 2. mestu, s samo točko zaostanka za vodečim Interblockom, ki mu je v nedeljo »spodrsnilo« proti Krškemu. Z zmago proti sosedom iz Ptuja je bil narejen še en korak naprej v borbi za sam vrh.
PARI 22. KROGA - PETEK ob 20.00: Krško - Garmin Šenčur; SOBOTA ob 17.00: Labod Drava - Dravinja Kostroj, Mura 05 - Aluminij, Bela krajina - Šmartno 1928, Roltek Dob - IB Interblock.
Tekma s Ptujčani je za Kidri-čane že pozabljena, ostaja le zadovoljstvo ob zmagi in dokaj velikem številu gledalcev. V Kidričevem se zavedajo, da morajo vsako tekmo odigrati maksimalno, saj je vsaka tekma svoja zgodba. V soboto jih čaka zahtevno gostovanje na Faza-neriji v Murski Soboti. Mura se namreč po negotovih razmerah na začetku sezone dviga kot ptič feniks in je že na 4. mestu ter za Aluminijem zaostaja le 5 točk.
Nogometaši Aluminija ne bodo imeli težav, da bodo igrali pred večjim številom gledalcev in navijačev nasprotnega moštva, saj so v nedeljo dobili občutek igranja v takšnem ambientu. Drugoligaš iz Kidričevega ima izkušeno ekipo, v katero se po odsluženi kazni rumenih kartonov vrača Denis Topolovec, blizu vrnitve pa je tudi oboleli napadalec Matej Vračko.
Strateg Aluminija Bojan Flis si je po srečanju z Labod Dravo želel, da igralci nadaljujejo v takšnem tempu. Rdeče-beli na Fazaneriji ne bodo sami, saj si bodo mnogi njihovi navijači ogledali to srečanje. To pomeni, da se nekako čuti pomembnost in priložnost kidričevske ekipe.
Nogometne novičke
Pokal Hervis
Polfinale (prvi tekmi):
Interblock - Domžale 0:0
Luka Koper - Maribor 1:1 (1:0); strelca: Osterc 10.; Mezga 89, iz 11-m.
Povratni tekmi bosta na sporedu 26. aprila
Rob odstopil
Trener Nafte Damir Rob je po zadnjem prvenstvenem porazu ponudil odstop, ki ga je upravni odbor sprejel. Robov naslednik je njegov dosedanji pomočnik Stanko Pre-radovic. Po besedah predsednika kluba Štefana Šomena je Naftin prvi cilj, da spelje sezono do konca in se klub postavi na zdrave temelje. Kljub temu je negotovo, ali bo Nafta sploh odpotovala na prvenstveno srečanje v Ajdovščino; igralci zaradi neizpolnjenih obveznosti kluba v sredo niso trenirali.
Sprememba tudi na klopi Kopra
Dan pred prvim polfinalnim dvobojem Hervis pokala Slovenije se je od trenerskega mesta Kopra poslovil Primož Gliha. Koprčanom je na sredini tekmi že dirigiral nekdanji strateg
prvakov, Nedžad Okčič, ki je Koprčane vodil v lanski sezoni in z njimi postal državni prvak.
Pevnik kaznovan
Trener Rudarja Robert Pevnik je bil zaradi izključitve na sobotni tekmi z Olimpijo (protestiral je na odločitve sodnika Čeferina) kaznovan s prepovedjo vodenje ekipe na dveh tekmah.
Nov nacionalni nogometni center
Na torkovi novinarski konferenci NZS je generalni sekretar Aleš Zavrl podrobneje predstavil tri velike projekte, ki zvezo čakajo na nacionalnem nivoju in ki bodo pomembno prispevali k nadaljnjem razvoju slovenskega nogometa. Prva dva projekta sta izgradnja nacionalnega nogometnega centra Brdo pri Kranju in izgradnja poslovne stavbe NZS, za katera je NZS pridobila namenska sredstva UEFA in FIFA za vlaganje v infrastrukturo, tretji pa organizacija evropskega prvenstva U-17 v letu 2012. Predvidena investicijska vrednost izgradnje centra je 2,5 milijona evrov, NZS pa bo investicijo v celoti financirala z namenskimi sredstvi UEFA in FIFA, pričakuje pa tudi, da bo del sredstev za izgradnjo prispevala država.
JM
Kako se pobrati po šoku?
V 23. krogu bo na ptujskem Mestnem stadionu obračun Laboda Drave in Dravinje Ko-stroj. Gre za obračun starih znancev, ki sta se letos med seboj pomerila že dvakrat -obakrat so slavili Konjičani. Ptujčanom igra Dravinje nikakor ne leži, toda tudi to se lahko hitro spremeni. Prav zato je sobotni obračun na Ptuju lepa priložnost, da nogometaši Drave svojim navijačem podarijo zmago, s katero bi se vsaj delno »odkupili« za bolečo zaušnico, ki so je prejeli na lokalnem obračunu z Aluminijem. Dravaši so bili na omenjenem srečanju neprepoznavni, pravo nasprotje ekipi, ki je pred tem v prvenstvu dvakrat zapored brez težav slavila. Možnost poprav-
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Laboda Drave se bodo proti Dravinji poskušali odkupiti za slabšo igro v zadnjem srečanju, igralci Aluminija pa bodo v Murski Soboti ponoviti nedeljsko predstavo.
nega izpita se torej ponuja kot na dlani, pot do uspeha pa bo nedvomno lažja, če bodo domačini igrali maksimalno zavzeto do zadnjega sodnikovega
žvižga in se obenem dosledno držali navodil trenerja Bojana Špehonje. V ekipi zaradi izključitve (dva rumena kartona) v Kidričevem ne bo Andreja Du-
Tenis • TK Terme Ptuj
Urh slavil na turnirju U-18
V Ljubljani je na igriščih TK MAX Ljubljana ob 16. do 18. aprila potekalo odprto prvenstvo MAX v konkurenci U-18. Prvi nosilec na turnirju 2. ranga je bil Ptujčan Urh Krajnc Domiter, ki trenutno na lestvici TZS U-18 zaseda 12.
mesto.
Urh je odigral celoten turnir odlično in zabeležil štiri suverene zmage, s katerimi je tudi osvojil turnir. Na poti do končnega zmagoslavja je premagal tudi 2. in 3. nosilca. »Trenutno igram v dobri formi, na tem
Rezultati:
2. krog: Urh Krajnc Domiter (Terme Ptuj, 1) - Filip Culk (Sportplus) 6:1, 6:1,
četrtfinale: Krajnc Domiter - Urban Janša (Top Ten) 6:2, 6:0, polfinale: Krajnc Domiter - Nejc Lemc (Kamnik, 3) 6:3, 6:1, finale: Krajnc Domiter - Tine Ritter (ŽTK Maribor, 2) 6:2, 6:3.
turnirju pa so se izšle tudi vse ostale stvari. Pozna se, da smo v zadnjem obdobju odlično trenirali, ko smo izkoriščali dobre vremenske pogoje in se preselili na odprto. Zelo mi je pomagal trening s člani, rezultati pa so bili vidni v Ljubljani,« je povedal Urh.
Tamara Zidanšek slavila v Vinkovcih
Na turnirju evropske serije U-14 v Vinkovcih na Hrvaškem je nastopila tudi članica TK
Foto: Črtomir Goznik
Trenerji in igralci TK Terme Ptuj, ki so bili uspešni v zimski sezoni: Goran Djurdjevič, Urh Krajnc Domiter, Ino Ficko, Sven Lah, Tamara Zidanšek, Zoran Krajnc in Nina Potočnik.
golina, vsi ostali nogometaši pa so pripravljeni in bodo storili vse, da ponovno razveselijo ptujsko občinstvo.
dk, tp
Terme Ptuj Tamara Zidanšek. Med posameznicami je obstala v 1. krogu glavnega turnirja; izločila jo je 4. nosilka, Madžarka Anna Bondar (6:4, 6:1). Zato pa je bila toliko bolj uspešna v paru z Manco Pislak. Na turnirju sta bili 2. nosilki, kar sta več kot upravičili. Na poti do finala sta ugnali slovaško, rusko in hrvaško dvojico, v finalu pa sta bili njuni tekmici 1. nosilki Katarina Jokic in Margita Sunjic (BiH, Hrvaška). Mladi Slovenki sta v odločilnih trenutkih pokazali več zbranosti in slavili v treh nizih. S tem sta še enkrat več dokazali, da se lahko mlade slovenske igralke uspešno kosajo z vrstnicami iz cele Evrope.
Finale: Zidanšek/Pislak (Slovenija) - Jokic/Sunjic (BiH/Hrvaška) 6:3, 3:6, 10:3.
Turnir 8-11 let v Mariboru
Na igriščih TK Branik Maribor je potekal turnir OP 8-11 let, na katerem so mladi člani TK Terme Ptuj dosegli nekaj odmevnih rezultatov. Najvišje se je zavihtel Blaž Vidovič, ki se je v kategoriji dečkov do 10 let s tremi zmagami uvrstil v finale; tam ga je ugnal Mariborčan Alen Tušek. V najštevilčnejši kategoriji (27) dečkov do 11. leta starosti je nastopal Urban Gnilšek in se z dvema zmagama prebil med osem najboljših. Na turnirju sta nastopila še Jure Glodež (U-9) in Taja Lončarič (U-8), oba pa sta izgubila uvodno srečanje.
JM
Namizni tenis • Državno prvenstvo U-21 na Ptuju
»Tega pardona se bom spominjal celo življenje!«
V nedeljo je na Ptuju potekalo državno prvenstvo mlajših članov in članic (U-21). Na njem je skupno nastopilo 55 tekmovalcev in tekmovalk. Domači NTK Ptuj je na tekmovanju zastopalo šest tekmovalcev (Luka Krušič, Darko Hergan, Alen Ber, Žan Napast, Domen Ovčar in Ivana Zera). Žal je še vedno poškodovana Vesna Rojko, ki bi sicer branila lanski naslov podprvakinje med posameznicami in naslov prvakinje v dvojicah (skupaj z Ivano Zera).
Ivana je zato v dvojicah tekmovala z Vlono Maloku (Ljubljana), s katero sta se odlično ujeli in na koncu dosegli 2. mesto. V finalu sta ju ugnali Fajmutova in Pavlinova (Fuži-nar, ISA). Ivana je bila uspešna tudi med posameznicami, saj je osvojila 3. do 4. mesto. V pol-finalu je tesno, s 3:4, izgubila s kasnejšo zmagovalko Manco Fajmut, za katero je bil to najtežji dvoboj dneva.
Od petih fantov so se kar štirje (Alen Ber, Domen Ovčar, Luka Krušič in Darko Hergan) uvrstili v finalni del na izpadanje; vsi so v svojih skupinah zasedli 2. mesta. V finalni skupini so nato morali po vrsti priznati premoč tekmecem in se niso uvrstili med 16 najboljših. Še najbližje temu uspehu je bil
Alen Ber, ki ga je Sobočan Mitja Pečnik izločil z rezultatom 3:4.
Pravi podvig pa je v igri dvojic uspel Luki Krušiču, ki je v paru z Ludvikom Peršoljo iz NTK ISA Vrtojba osvojil naslov državnega prvaka. Pot do naslova pa še zdaleč ni bila lahka, saj sta se v četrtfinalu merila s 3. nosilcema turnirja, Horvatom in Roscem (Sobota, Velenje) in v polfinalu z dvojico NTK Olimpija Peperko-Sfiligoj. Proti slednjim sta že zaostajala 0:2 v nizih, a sta naslednje tri dobila in se uvrstila v finale. V finalu sta bila njuna tekmeca glavna favorita za naslov prvaka, Matic Slodej (1. na lestvici TZS U-21) in Ožbej Poročnik (3.), oba iz Mute. V finalu sta Ludvik in Luka začela odlično in povedla 2:0 v nizih ter imela v tretjem nizu dve zaključni žogici za končno zmago. Le-teh nista uspela izkoristiti in sta niz izgubila z 12:14. V četrtem nizu sta bila Slodej in Poročnik boljša, nato pa je sledil dramatičen zaključek petega niza. Krušič in Peršolja sta ob vodstvu 10:9 zadnjo točko osvojila s »pardo-nom« (žogica je padla na rob mize), s katerim se je končal diagonalni udarec Luke Krušiča, ki je bil ob tem udarcu vsaj tri metre oddaljen od mize! »Tega udarca in pardona se bom spominjal celo življenje,« je po sre-
Luka Krušič in Ludvik Peršolja - državna prvaka v dvojicah v kategoriji U-21.
čanju žarel Luka.
Ta naslov je bil pika na i celotnemu turnirju in odlični organizaciji domačega kluba, ki je
potekala pod vodstvom Bojana Terbuca in predsednika kluba Borisa Šegule.
JM
Ivana Zera in Viona Maloku sta osvojili 2. mesto.
Atletika • Deseti ormoški mali maraton
Jubilejni mali maraton lepo uspel
Rezultati, DP U-21 na Ptuju:
fantje, dvojice:
četrtfinale: Krušič/Peršolja (Ptuj/ISA) - Horvat/Rosc (Sobota/ Velenje) 3:1,
polfinale: Krušič/Peršolja - Peperko/Sfiligoj (Olimpija) 3:2, finale: Krušič/Peršolja - Slodej/Poročnik (Muta) 3:2. Dekleta, dvojice:
četrtfinale: Zera/Maloku (Ptuj/Ljubljana) - Kovačevič/Benčina 3:2, polfinale: Zera/Maloku - Šapek/Garmut (Fužinar/Muta) 3:2, finale: Zera/Maloku - Fajmut/Paulin (Fužinar/ISA) 0:3. Posamezno:
1. krog: Ivana Zera (Ptuj) - Laura Perčič (Sobota) 4:0, četrtfinale: Zera - Nika Veronik (Radlje) 4.0, polfinale: Zera - Manca Fajmut (Fužinar, 1) 3:4, finale: Fajmut - Nina Pavlin (ISA) 4:1.
Atletski klub Ormož je bil v nedeljo, 17. aprila, gostitelj že 10. jubilejnega ormoškega malega maratona. Nastopilo je blizu 300 tekačev iz Slovenije, Hrvaške in celo Španije. Tek na 21 km je štel tudi za Štajersko-koroški pokal.
Najprej so na atletski stezi potekali otroški teki na 300 m (letniki 2002 in mlajši), 600 m (letniki 1999-2001) ter 1200 m (letniki 1996-1998) in štafetni teki za osnovne šole občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Skupaj se je otroških tekov brez štafet udeležilo 97 tekmovalk in tekmovalcev, največ iz OŠ Ormož in RK Jeruzalem. V teku na 300 m je pri deklicah zmagala Meta Majcen iz Tomaža pred Anejo Stojko iz Ljutomera in Saro Brumen iz Savcev. Pri dečkih na 300 m je v dramatičnem finišu slavil Blaž Emeršič iz Tomaža pred Mihcem Korpičem Lesja-kom iz Ormoža. Tretje mesto je pripadlo Marselu Pučku iz Tomaža. V teku na 600 m je zmagala Eva Šantič Zadravec iz Ormoža pred Anjo Strelec iz Miklavža ter pred Majo Ra-
ušl iz Tomaža. Pri dečkih je na 600 m zmaga ostala v Ormožu, saj sta po vrhu posegla Ormo-žana Primož Ozmec in Alojz Goršič; bron je osvojil Matjaž Zelenjak iz Tomaža.
Na 1200 m je pri dekletih suvereno zmagala Ina Rojnik iz Polzele pred Katjo Petek iz Tomaža in pred Niko Bez-jak iz Maribora. Pri dečkih na 1200 m je zmagal Klemen Lah iz Tomaža pred Vidom Lukmanom ter Tomažem Žgancem, oba iz Miklavža. Na štafetnih tekih je pri deklicah zmagala štafeta OŠ Tomaž
(3:15) pred OŠ Ormož I (3:17), OŠ Miklavž (3:23) in OŠ Ormož II (3:35). Pri dečkih je slavila štafeta OŠ Ormož I (2:49) pred OŠ Tomaž (3:03), OŠ Miklavž (3:06) in OŠ Ormož II (3:16).
Mali maraton, ki je tudi letos potekal po lokalni cesti proti Svetemu Tomažu, je bil kategoriziran na sedem moških in pet ženskih kategorij. V absolutni konkurenci na 21 km je pri ženskah zmagala Mariborčanka Helena Javornik (1:22:08) pred Danejo Gran-dovec (1:22:58) in domačinko Bernardo Ivančič (1:34:21).
Barbara Zorec iz Koga je preizkušnjo na 21 km končala na 8. mestu (1:47:07). Pri moških je razdaljo na malem maratonu najhitreje pretekel Ljubljančan Tadej Kaluža (1:13:16) pred lanskim zmagovalcem Mariom Vračičem (1:14:59) in Arifom Durakovičem (1:15:14). S 6. mestom se je odlično drezal član AK Ormož Marjan Alt iz Razkrižja (1:18:53).
Tek na 10 km je potekal v enotni ženski in moški kategoriji. Pri ženskah je bila najboljša Mariborčanka Mojca Grando-vec (42:09) pred Ano Peček (50:09) in članico AK Ormož Nano Rošič Alt (51:29). Pri moških na 10 km je progo najhitreje pretekel Boris Rožič (34:45) iz Bistrice ob Dravi, ki je prehitel Branka Kmetiča (35:06) in Danila Magdiča (35:16). Od domačinov se je s 6. mestom najbolje odrezal Marko Bratuša (37:19). Najstarejši udeleženec je bil tudi tokrat Polde Dolenc iz Maribora, ki bo letos dopolnil 80 let. Za 21 km dolgo pot je porabil 2 uri 38 minut in 18 sekund.
Atletski klub Ormož bo 24. junija 2011 organiziral naslednjo prireditev - 8. ormoški ulični tek.
Uroš Krstič
Rokomet • Mlajše selekcije
Ormožani državni podprvaki
Državni podprvaki: mlajši dečki B Jeruzalema Ormoža
Mlajši dečki B
V Novem mestu je v soboto, 16. aprila 2011, potekal zaključni turnir mlajših dečkov B (letniki 1999 in mlajši), ki je odločal o naslovu državnih prvakov. Za medalje so se borile ekipe Krka Novo mesto, Trimo Trebnje, Mokerc Ig in Jeruzalem Ormož. Največ uspeha so poželi rokometaši Trima, ki so v odločilni tekmi s 13:12 ugnali Ormožane, ki jim je bil to po 25 zmagah nasploh prvi poraz v sezoni. Ormožani so po petnajstih minutah igre brez zadetka nadoknadili zaostanek 4 zadetkov (8:4), nato pa pri vodstvu 10:8 zapravili tri 100-od-stotne priložnosti za povišanje prednosti. Vsi meti so končali v okviru vrat Trima, ki je imel na svoji strani več sreče. V naj sedmerico sta bila izbrana dva Ormožana: vratar Jurček Korpič Lesjak in desni zunanji Nejc Zidarič. Na turnirju velja pohvaliti oba sodniška para, Dominik Majer in Boštjan Žitnik ter par Aleš Gorenc in Boštjan Lindič, ki so, kot se spodobi za finale, opravili svojo nalogo.
Rezultati: Jeruzalem - Krka 12:7, Mokerc Ig - Trimo 7:11, Jeruzalem - Trimo 12:13, Krka - Mokerc Ig 10:14, Krka - Trimo 15:15, Jeruzalem - Mokerc Ig 16:10.
Vrstni red: 1. Trimo Trebnje, 2. Jeruzalem Ormož, 3. Mokerc Ig, 4. Krka Novo mesto.
KU
Srebrne medalje so za Or-možane osvojili: Korpič Lesjak, Rizman; Zidarič 10 (1), Niedorfer 12 (3), Voršič 3, M. Hebar 4, Voljč 1, Jovanovič, Kozel 1, Petek, Kociper 4, Šo-štarič, Štrucl, Šulek, Ciglar, G. Hebar, Notersberg 1, Munda 4, trenerja Mladen Grabovac in Uroš Krstič.
Mlajše deklice B: Ptuj - Katja Kurent Zagorje 18:16 (9:7)
ŽRK Ptuj: Knavs P., Čagran S. 2, Čagran L. 6, Bedrač N. 1, Puž N. 1, Belca K., Širec T., Širec L., Valenko T. 8, Živko M. Trenerja: Ana Mihaela Ciora in Boštjan Kozel
Mlajše deklice B ŽRK Ptuja so v soboto v zadnji tekmi sezone doma ugnale mlade Zagorjanke in skupno dosegle lep uspeh, saj so osvojile končno drugo mesto v ligi mlajših deklic B na vzhodu. Lara Čagran je bila ob tem najboljša strelka v ligi s 54 zadetki.
Mlajše deklice A: Ptuj - Katja Kurent Zagorje 19:16 (10:5)
ŽRK Ptuj: Kukovec G., Ambrož A. 2, Kopold Metličar M. 6, Sirc E., Lah D. 6, Lampret A., Pivko S., Čagran L.
4,	Čagran S. 1, Bedrač N., Puž N., Širec T., Širec L. Trenerja: Ana Mihaela Ciora in Boštjan Kozel
Zadnjo tekmo so v soboto odigrale tudi mlajše deklice A, ki so prav tako osvojile 2. mesto na vzhodu, dekleta pa se bodo borila za mesta od 4 do 6 v državi. Mia Kopold Metličar je bila s 75 doseženimi goli četrta strelka v tej ligi, Ana Ambrož s 70 zadetki pa peta.
Starejše deklice: Jadran Bluemarine - TARA Tenzor Ptuj 24:28 (12:13)
ŽRK Tara Tenzor Ptuj: Saša Lazar, Saška Kozel, Barbara Borov-čak 9, Tonja Kolednik, Sindi Zorec, Manja Grabrovec 3, Gordana Žiher 6, Lucija Ivančič 5, Sandra Šrajner
5,	Marina Majcen, Doris Kovačec, Katja Valenko, Ana Ambrož Trener: Sašo Petek.
V soboto so starejše deklice Tare Tenzor Ptuja igrale v Hrpeljah proti ekipi Bluemarine (Kozina). Tekma se je na začetku odvijala povsem nasprotno, kot si je želel trener Ptuj-čank, saj so domačinke povedle 5:0. Po minuti odmora trenerja gostij so se dekleta zbrala in še do konca polčasa prešla v vodstvo. Ptujska dekleta so v drugem polčasu zaigrala bolje in na koncu zasluženo zmagala. Tako so se dekleta maščevala za poraz na domačem terenu za dva zadetka. Dekleta letos čakata še dve tekmi, ki se bosta odvijali po praznikih.
tp
Ekipa mlajših deklic A ŽRK Ptuj
Karting
Prepričljivi Vid Pšajd
V ■
V novi karting sezoni so motorji že ogreti, saj je za vozniki in voznicami druga dirka, ki je potekala v hrvaškem Novem Marofu in je štela za pokal Sporstil in državno prvenstvo. Med nastopajočimi sta imela svoje predstavnike novoustanovljeno AMD Hajdina in AMD Ptuj. Najbolj odmevni rezultat je dosegel mladi Vid Pšajd iz Pleterij na Dravskem polju, ki je bil najboljši v svoji kategoriji - R-4 Rotax Junior - in je skupno zasedel 1. mesto.
V razredu R-6 Rotax Senior je bila Anja Vodušek iz ptujskega AMD sedma, Luka Ploj iz AMD Hajdina pa osmi. V razredu R-9 je bilo tekmovanje močno obarvano s tekmovalci iz Hajdine, ki pa niso uspeli osvojiti 1. mesta. Maks Mlakar je bil drugi, Zvonko Črešnik tretji, Albin Pernat četrti, Andrej Miklavčič pa peti. V razredu T-7 LZ 2 je nastopil tudi Matjaž Dominko, ki je bil skupno osmi.
Danilo Klajnšek
Vid Pšajd
Rokomet • Prijateljska tekma v Ljutomeru Slovenija - Mercator Tenzor Ptuj 37:34 (18:11)
Ženska mladinska rokometna reprezentanca Slovenije se je v Ljutomeru tri dni pripravljala za nastop v Ukrajini, kjer bo od 22. do 24. aprila sodelovala na kvalifikacijskem turnirju za nastop na EP v Amsterdamu (4.-14. avgust). V pripravljalni tekmi v ljutomerski športni dvorani OŠ Ivana Cankarja je slovenska izbrana vrsta premagala ptujsko prvoliga-ško ekipo Mercator Tenzor 37:34 (18:11). Ptujčanke so igrale v postavi: Križanec, Neuberger, Tumpej, Erhatič 1, Močnik, Ciora 11, Majcen 5, Bolcar 5, Korotaj 5, Kovačič 1, Borovščak 1, Ivančič 1, Mateša 4.
NŠ
Bowling • Podjetniška liga
Se pet ekip v igri za prva tri mesta
Zadnja dva kroga v podjetniški ligi bosta izjemno razburljiva, saj se kar pet ekip enakovredno poteguje za prva tri mesta. Še vedno je na vrhu ekipa Radia-Tednika, vendar ima odigrano srečanje več od tekmecev. Tako je v teoretični prednosti ekipa Saška bar, ki pa bo morala za potrditev naslova doseči dve relativno visoki zmagi (igra z Ilkosom in Talumom). V nasprotnem primeru bodo tekmeci imeli priložnost za naskok na vrh, čeprav se ekipi VGP Drave in Elektra srečata med sabo v 12. krogu. Iz ozadja napada ekipa Tamesa ...
Prav slednja je v 11. krogu dosegla najvišji rezultat, 2822, nad 2700 pa so se dvignili še Saška bar, Radio-Tednik, VGP Drava in MO Ptuj. Bolj se bliža zaključek lige, višji so rezultati . V derbiju kroga je ekipa Saška bar tesno ugnala VGP Drava, čeprav jim je na začetku kazalo še bolje - pove-dli so namreč 4:0. Med posamezniki je izstopal Gregor Milošič, ki je prešel mejo 800 podrtih kegljev, med najboljšo deseterico pa so kar trije člani Tamesa.
Izjemno zanimivo je bilo tudi v zaostali tekmi 10. kroga med ekipama VGP Drava in Ilkos, ki jo je prva dobila z maksimalnim izidom 8:0. A posamezni dvoboji so bili izjemno izenačeni, krajšo pa so vedno potegnili »svečarji« ...
Rezultati 11. kroga: Tames - Da-MoSS 7:1, VGP Drava - Saška bar 3:5, Mestna občina Ptuj - Boxmark Team 8:0, PSS - MP Ptuj, d. o. o. 1:7, Čisto mesto Ptuj - Radio-Tednik Ptuj 0:8. Dvoboj Talum - Ilkos Candles je bil prestavljen.
Rezultat zaostale tekme 10. kroga: VGP Drava - Ilkos Candles 8:0.
Najboljši posamezniki 11. kroga: 1. Gregor Miložič (Saška bar) 811, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 763, 3. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 735, 4. Igor Vidovič (Tames) 733, 5. Silvo Strauss (Da-MoSS) 726, 6. Danica Šegula (Tames) 716, 7. Mitja Popošek (Saška bar) 709, 8. Robert Šegula (Tames) 697, 9. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 689, 10. Tadej Vreže (MO Ptuj) 683.
1. RADIO-TEDNIK	11	2716	63	1S9,7
2. SAŠKA BAR	1G	2798	S9	164,7
3. VGP DRAVA	1G	2706	SS	167,6
4. ELEKTRO MARIBOR1G			SS	1S4,6
5. TAMES	1G	2822	S2	167,4
6. M. OBČINA PTUJ	1G	2709	42	162,S
7. ILKOS CANDLES	9		39	1S6,4
8. MP PTUJ D.O.O.	1G	2S67	3S	1S3,2
9. TALUM	9		33	1S4,S
10. PSS	1G	1782	3G	1SS,9
11 ČISTO MESTO	1G	179G	28	146,4
12. DAMOSS	1G	23G3	26	143,6
13. BOXMARK TEAM	1G	183S	3	120,0
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 183,4, 2. Marko Drobnič (Talum) 181,3, 3. Robert Šegula (Tames) 180,4, 4. Gregor Miložič (Saška bar) 175,2, 5. Branko Kelenc (VGP Drava) 174,7, 6. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 174,2, 7. Robert Kurež (Saška bar) 172,9, 8. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 171,5, 9. Aleš Korošec (Saška bar) 169,5, 10. Tadej Vreže (MO Ptuj) 169,2.
Pari 12. kroga: torek, 3. 5., ob 17.00: Tames - PSS, Mestna občina Ptuj - Radio-Tednik Ptuj; ob 19.30: Talum - DaMoSS, Ilkos Candles - Saška bar, MP Ptuj, d. o. o. - Čisto mesto Ptuj, VGP Drava - Elektro Maribor. Prosta je ekipa Boxmark team.
JM
Atletika • Dejan Dokl, AK Cestno podjetje Ptuj
Predlog: tri četrtine denarja iz proračuna za pet športov
Osem let, dva mandata, je bil Dejan Dokl na čelu ptujskega atletskega kluba. Od petka naprej, ko bo občni zbor, bo klub dobil novo vodstvo. V kakšni kondiciji Dokl prepušča klub svojemu nasledniku, Aleksandru Lorenčiču, pa preberite v spodnjem pogovoru.
Lani je Atletski klub cestno podjetje Ptuj prejel nagrado Atletske zveze Slovenije za najuspešnejši klub in najuspešnejšega organizatorja tekmovanj na državni ravni. Je bila lanska sezona najuspešnejša doslej, sploh v zadnjih osmih letih, odkar vodite klub?
Dejan Dokl: »Lansko leto je bilo v tekmovalnem smislu podobno uspešno kot že zadnjih nekaj let. Je pa res, da smo v lanski sezoni zgledno organizirali štiri množična državna prvenstva, kar je opazila tudi Atletska zveza. Glavni namen organizacije tekmovanj na državnem nivoju je popularizacija atletike na širšem ptujskem območju. Letos v klubu nadaljujemo tradicijo, saj bomo organizirali tri tekmovanja na državnem nivoju.«
Se je status atletike v ptujskem športnem kontekstu kaj izboljšal v vaših dveh mandatih na čelu kluba?
Dejan Dokl: »Mislim da, pa tudi mnogi zunanji opazovalci tako pravijo. Atletika na Ptuju ponovno zaseda tisto mesto, ki ji kot temeljni športni disciplini nekako naravno 'pripada'. Zasluge za to pa imajo v prvi vrsti odlični mednarodni rezultati v zadnjih letih najboljše ptujske športnice Nine Kolarič. Poleg tega se je obrestovalo delo v atletski šoli, iz katere prihaja vedno več mladih nadarjenih atletov. Sicer pa v klubu pokrivamo vse starostne kategorije, od predšolskih otrok, ki so stari štiri leta, preko pionirjev, mladincev, članov do veteranov. Najstarejši med slednjimi je star 76 let.«
Kakšen pa je vaš pogled na razvoj ptujske športne politike z izkušnjo osemletnega vodenja kluba?
Dejan Dokl: »Menim, da
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Dokl se bo po osmih letih vodenja kluba še intenzivneje posvetil veteranski atletiki.
če bo ptujski šport želel več vrhunskih rezultatov in vrhunskih uvrstitev, s tem mislim udeležencev in kolajn na velikih tekmovanjih ali celo olimpijskih igrah, se bo morala ptujska športna strategija usmeriti v krčenje kroga športov - na največ pet športov, ki se financirajo iz proračuna Mestne občine Ptuj. Moj predlog je, da se za teh pet strateških športnih panog nameni tri četrtine razpoložljivih sredstev za sofinanciranje športnih programov za določeno obdobje, na primer za 8 do 12 let, preostala četrtina pa za druge športe. Ti naj si zraven prostorskih možnosti za treninge od Zavoda za šport Ptuj dodeljenih na osnovi rezultatov, razliko krijejo iz tržne dejavnosti ali od sponzorjev. Atletika bi vsekakor morala biti v krogu teh petih športov, predvsem zaradi tradicije doseganja odličnih rezultatov v preteklosti in sedanjosti. Ne smemo pozabiti, edina prava ptujska udeleženca olimpijskih iger Mirko Vindiš in Nina Ko-larič prihajata iz Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj. Dobri rezultati v preteklosti in danes pa so garancija, da bo ptujska atletika v prihodnosti proizvajala nove olimpijce. Po njihovem številu Ptuj krepko zaosta-
ja za slovenskim povprečjem.«
S katerimi težavami se ubada ptujska atletika? Česa vam kot predsedniku in tudi vodstvu kluba ni uspelo spremeniti, izboljšati?
Dejan Dokl: »Moj oziroma neuspeh vodstva kluba je prav gotovo novačenje talentov, mladih ljudi, ki bi lahko posegali po vrhunskih uvrstitvah. Poleg slabše odzivnosti kluba je vzrok za slabše novačenje tudi prevelika koncentracija športov na relativno majhni površini in relativno majhnem številu prebivalstva na področju Spodnjega Podravja. Ugotovili smo tudi, da imajo mnoge druge športne panoge boljše metode in več volje do novačenja. Poleg tega bi morali športni pedagogi na osnovnih šolah prepoznati talente in jih najprej usmerjali v bazične športne panoge, kot so gimnastika, plavanje, atletika ...«
Je vseprisotna gospodarska kriza vplivala na delovanje kluba? Kaj pomeni sodelovanje z glavnim sponzorjem Cestnim podjetjem Ptuj v teh časih?
Dejan Dokl: »Prav gotovo je kriza dejavnik, ki vpliva na naše delovanje, vendar ne v tolikšni meri, kot je vplivalo
na primer na ptujski nogomet. Rekel bi, da zaradi 'skromnosti', v smislu, da otrok-atletov ne navajamo na denarne nagrade, poleg tega z drugimi klubi ne trgujemo z atleti. Pomemben delež sredstev dobimo od Mestne občine, generalnega in manjših sponzorjev, kar je garancija, da bo ptujska atletika z manj pretresi preživela to nemirno obdobje. Vsekakor smo tudi generalnemu sponzorju, ki nas spremlja že četrto leto, zelo hvaležni za podporo.«
Katere so po vaše prioritete kluba v teh in naslednjih letih, ko vodenje kluba prevzema mlajša generacija nekdanjih atletov? Vrhunska atletika ali množičnost?
Dejan Dokl: »Rekel bi, da množičnost talentov, ki bo vodila v vrhunskost.«
Po osmih letih na čelu kluba atletike ne zapuščate. V zadnjih letih ste se izkazali s kolajnami z največjih veteranskih prvenstev.
Dejan Dokl: »V klubu ostajam predvsem kot aktiven atlet, tudi atletski veteran. Vsekakor pa bom po najboljših močeh pomagal novemu vodstvu pri premagovanju morebitnih težav.«
Uroš Esih
Plavanje • PK Terme Ptuj
Šest zmag v Mariboru
V kopališču Pristan v Mariboru je v soboto potekal 5. mednarodni plavalni miting Pomlad 2011. Na njem je nastopilo kar 16 mladih tekmovalcev in tekmovalk PK Terme Ptuj; nekateri so se prvič udeležili kakšnega tekmovanja. Z uspehi so bili v ospredju Tim Vidovič, Nuša Šerbec in Lora Grobelšek, ki trenirajo pod vodstvom Jureta Rozmana. Na tekmovanju v Mariboru je Vidovič zmagal na 50 in 100 metrov prsno, Šerbčeva je bila najhitrejša na 50 in 100 prsno, medtem ko je Grobelškova slavila na 50 metrov hrbtno in prosto. Zraven teh uspehov je omenjena trojka osvojila še pet medalj.
Mitinga so se pod vodstvom trenerke Eve Grabner ude-
ležili tudi najmlajši, in sicer Nika Felicijan, Jana Kokol, Filip Verdenik, Pia Julija Turk in Staš Vargič. Posebno pohvalo velja podati plavalki Niki Felici-jan, ki si je z odlično plavalno predstavo prislužila 3. mesto in bronasto medaljo. Trenerka Grabnerjeva je bila zelo ponosna na svoje plavalce, saj so se vsi izkazali in postali bogatejši za pomembno izkušnjo, ki jo mora izkusiti vsak plavalec. Tudi v prihodnje se bodo mlajši plavalci udeležili podobnih tekmovanj, kot bo tudi 7. mednarodni miting Pokal Terme Ptuj 2011.
Predsednik PK Terme Ptuj Franjo Rozman je o nastopih svojih mladih upov dejal: »Veseli me, da sedanja ekipa trenerjev povečuje število pla-
Najuspešnejši plavalci PK Terme Ptuj na mitingu v Mariboru.
valcev, ki trenirajo do petkrat tedensko in da se po izkuše-nejših plavalcih zgledujejo naši najmlajši. V letošnji sezoni smo skoraj z vsakega tekmovanja prinesli vsaj eno kolajno, z zadnjega pa kar 12 medalj. Upam tudi, da bodo naši plavalci na majskem mednarodnem mitingu v ptujskih Termah izkoristili
prednost domačega bazena in izplavali čim več osebnih rekordov in osvojili tudi več medalj kot lani.«
Pred mlado ptujsko ekipo je sedaj pripravljalno obdobje za mednarodni plavalni miting na Ptuju, ki bo na sporedu 14. in 15. maja.
David Breznik
Grajena • Širitev grajenskega športnega parka
Na Grajeni odprli pokrito tribuno
V ČS Grajena so v nedeljo, 17. aprila, praznovali. Praznične trenutke je prinesla pokrita tribuna, najnovejša pridobitev Športnega parka Grajena, ki so ga svečano odprli 25. julija leta 2009 ob krajevnem prazniku, ki ga praznujejo vsako leto 26. julija v spomin na položitev temeljnega kamna za novo grajensko šolo. MO Ptuj je vložila 83 tisoč evrov za odkup zemljišča, gradnjo objekta in asfaltiranje parkirišča. Skupno so za ureditev Športnega parka vložili šest tisoč delovnih ur, od tega jih je bilo veliko opravljenih prostovoljno. Z ureditvijo Športnega parka Grajena so se izboljšali pogoji dela, športniki so dobili kvalitetne pogoje za delo, z dokončno ureditvijo zgradbe in igrišča pa so izpolnili zadnje pogoje za igranje v MNZ. Odločili pa
so se tudi za širitev športnega parka.
Tudi pri najnovejši pridobitvi Športnega parka Grajena, pokriti tribuni, je bilo opravljenih okrog 200 prostovoljnih delovnih ur, športnikom so pomagali tudi krajani. Investicija je po besedah ptujskega župana Štefana Čelana veljala okrog 300 tisoč evrov. Veseli ga, da jim je uspelo izvesti ta skupni projekti, saj so Grajenčani toliko oddaljeni, da vseh novih športnih pridobitev v mestu ne morejo stalno uporabljati, zato so se tudi odločili za razširitev Športnega parka Grajena. Lani so kupili dodatno zemljišče za pomožno igrišče, ki naj bi ga v čim krajšem možnem času uredili, za tribuno pa so si v ŠD Grajena že dolgo prizadevali. Skupaj z gospodarstveniki in številnimi prostovoljnimi delovnimi urami članov ŠD in Grajenčanov so relativno poceni uspeli priti do ličnega objekta, za katerega
Črtomir Goznik
Peter Vajnberger, predsednik sveta CS Grajena, Zoran Hvala, predsednik ŠD Grajena, župan Štefan Čelan in Marjan Stajnko, podpredsednik ŠD Grajena, so med prvimi »preizkusili« sedeže nove tribune.
Foto: Črtomir Goznik
Pokrita tribuna, najnovejša pridobitev športnega parka Grajena, ki so ga svečano odprli 25. julija 2009.
si ptujski župan želi, da bi bil čim večkrat poln, ko bo gra-jenska nogometna ekipa igrala pred domačim občinstvom.
Predsednik ŠD Grajena, ki je bilo ustanovljeno leta 1972, Zoran Hvala je na nedeljskem odprtju povedal, da jim najnovejša pridobitev pomeni izjemno veliko. Zanjo so se pričeli truditi na pobudo podpredsednika društva Marjana Stajnka, ki je bil gonilna sila pri realizaciji te ideje. S pomočjo MO Ptuj so realizirali letošnji plan, v teku so tudi dela za ureditev pomožnega igrišča. V letu 2012 pa je želja, da bi začeli urejati glavno igrišče. Za grajenske nogometaše in nogometne navdušence je vsaka nova pridobitev izjemnega pomena; je spodbuda za nove tekmovalne dosežke. V skoraj 40-letnem delovanju društva so grajenski nogometaši dosegli nekaj vidnih dosežkov.
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U-14 - vzhod
1. SML
REZULTATI 24. KROGA: NS Poli Drava - IB Interblock 2:2, Mura 05 -Aluminij 0:2, NŠ R. Koren Dravograd - HIT Gorica 2:1, NOGA Triglav - Olim-pija 2:4, Bravo Publikum - FC Koper 2:3, Domžale - Maribor 1:0, Rudar Velenje - Nissan Ferk Jarenina 4:1, Simer šampion - CM Celje 2:1.
1.	MARIBOR 24	18	2	4	71:27	56
2.	CM CELJE 24	16	5	3	75:33	53
3.	HIT GORICA 24	14	5	5	59:32	47
4.	DOMŽALE 24	15	2	6	52:27	47
5.	IB INTERBLOCK 24	14	4	6	53:29	46
6.	FC KOPER 24	14	3	7	65:43	45
7.	SIMER ŠAMPION 23	13	2	8	46:31 41
8.	NŠ POLI DRAVA 24	10	4	10	44:56 34
9.	ALUMINIJ 24	9	6	9	54:49	33
10.	RUDAR V. 24 9 6 9 43:48 33
11.	OLIMPIJA 23 7 7 8 42:29 28
12.	BRAVO PUB. 24 7 5 12 44:44 26
13.	NOGA TRIGLAV 24 6 5 13 38:51 23
14.	MURA 05 24 5 1 18 23:75 16
15.	DRAVOGRAD 23 2 3 18 14:58 7
16.	F. JARENINA 23 0 1 21 14:86 1 MURA 05 - ALUMINIJ 0:2 (0:0) STRELCA: 0:1 Strel (65), 0:2 Ma-
jer (70. z 11 m)
ALUMINIJ: Duh, Hočevar (Hol-cman), Kajtna, Ostroško (Grelfoner), Polajžer, Strel (Horvat), Majer (Jus), Cesar (Holcman), Perger, Goljat, Vin-dlš (Pulko). Trener: Primož Gorše.
NŠ POLI DRAVA - IB INTERBLOCK 2:2 (2:1)
STRELCI: 0:1 Lidjan (12), 1:1 Ro-polnik (14), 2:1 Matjašič (31), 2:2 Kasalovič (82)
NŠ POLI DRAVA: Frlež, Topolnik, Goričan (Roškar), Mlinarič, Rakovec, Zdovc, Pukšič, Ljubec, Furh (Kajtazi), Kocuvan, Matjašič (Golubič). Trener: Tomislav Grbavac.
1. SKL
Foto: Črtomir Goznik
Mladinci NŠ Poli Drava Ptuj so z ljubljanskim Interblockom igrali neodločeno.
REZULTATI 24. KROGA: NS Poli Drava - IB Interblock 0:5, Mura 05 -Aluminij 2:1, NŠ R. Koren Dravograd - HIT Gorica 2:0, NOGA Triglav - Olim-pija 0:2, Bravo Publikum - FC Koper 0:1, Domžale - Maribor 1:1, Rudar Velenje - Nissan Ferk Jarenina 0:0, Simer šampion - CM Celje 0:1.
1.	IB INTERBLOCK	24 18	4	2	65:20	58
2.	DOMŽALE	24 14	6	4	39:20	48
3.	MARIBOR	24 14	3	7	45:31	45
4.	BRAVO PUB.	24 13	5	6	46:25	44
5.	HIT GORICA	24 12	3	9	33:31	39
6.	RUDAR V.	24 11	5	8	48:33	38
7.	FC KOPER	24 10	4	10	31:30	34
8.	MURA 05	24 9	6	9	22:39	33
9.	NOGA TRIGLAV	24 9	4	11	30:31	31
10.	OLIMPIJA 23 7 8 8 30:30 29
11.	CM CELJE 24 8 5 11 31:36 29
12.	ALUMINIJ 24 6 8 10 20:37 26
13.	POLI DRAVA 24 8 2 14 23:50 26
14.	DRAVOGRAD 23 6 5 12 30:41 23
15.	F. JARENINA 23 3 8 12 17:33 17
16.	SIMER ŠAMP. 23 3 3 17 16:45 12 MURA 05 - ALUMINIJ 2:1 (0:1) STRELCI: 0:1 Cafuta (24), 1:1 Ko-
zar (53), 2:1 Lotrič (63)
ALUMINIJ: Lovrec (Aljaž Šešo), Leskovar (Kelc), Gerečnik, Brence, Dvoršak - Špehar, Cafuta, Vujisič, Planinšek (Alen Šešo), Sagadin (Klobučar), Petek, Damše (Koren). Trener: Silvo Berko.
NŠ POLI DRAVA - IB INTERBLOCK 0:5 (0:1)
STRELCI: 0:1 Zajc (40. z 11 m), 0:2 Vukliševič (58), 0:3 Šporar (59), 0:4 Smrtnik (68), 0:5 Šporar (55)
NŠ POLI DRAVA: Cvetič, Trep, Habith, Leskovar, Zajc (Zupanič), Vrbanec, Topič, Legčevič, Jurič (Kajtazi), Kirič, Krajnc. Trener: Damjan Vogrinec.
Članska ekipa je bila trikrat druga v drugem razredu, imajo pa tudi kadetske in mladinske prvake, z generacijo mladih letnika 82 pa so igrali finale pokala. V sestavi ŠD Grajena, ki šteje okrog 95 članov, trenutno delajo ekipe starejših dečkov, mladincev, članska in veteranska ekipa. Ponosni so tudi na svoje tekmovalke v pikadu, ki so bile leta 2009 državne prvakinje, letos so bile na državnem tekmovanju tretje. Svečano odprtje pokrite tribune so povezali s prvenstveno tekmo med nogometno ekipo Grajene in Hajdoš. Slavili so domačini z rezultatom 6:2.
Naslednje slavje, ki ga bo pripravilo Športno društvo Grajena, bo odprtje pomožnega nogometnega igrišča v neposredni bližini parka, za katerega so zemeljska dela že izvedena. Na njem želijo zaigrati še letos.
MG
Liga U 14 - vzhod
REZULTATI 24. KROGA: Aluminij - Malečnik 5:0, Mura 05 - NŠ Poli Drava 0:2, Maribor - Pobrežje 6:2, Nissan Ferk Jarenina - Tehnostroj Veržej 2:1, Železničar - Brežice 0:2, CM Celje - Mozirje 0:0, Simer šampion - Rudar Velenje 1:3, Dravinja -NŠ R. Koren Dravograd 3:1.
1.	MARIBOR 24 21 3	0 121:10	66
2.	NŠ POLI DRAVA 24 18 3	3	76:28	57
3.	RUDAR VELENJE 24 16 3	5	82:26	51
4.	FERK JARENINA 24 15	5	4	43:20	50
5.	CM CELJE 24 14	4	6 93:37	46
6.	DRAVOGRAD 24 12	7	5	62:25	43
7.	POBREŽJE 24 12	6	6 51:38	42
8.	DRAVINJA 24 12	2	10 56:38	38
9.	ALUMINIJ 24 11 4	9	57:47	37
10.	MURA 05 24 11 2 11 59:49 35
11.	SIMER ŠAMP. 24 9 3 12 54:45 30
12.	TEH. VERŽEJ 24 4 2 17 32:86 14
13.	BREŽICE 24 4 1 19 28:121 13
14.	MALEČNIK 24 3 1 20 26:126 10
15.	MOZIRJE 24 1 5 18 15:97 8
16.	ŽELEZNIČAR 24 2 1 21 20:109 7 MURA 05 - POLI DRAVA 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Brec (5), 0:2 Rogi-
na (60)
POLI DRAVA: Pungaršek, Bela, Ga le, Šoštarič, Majerič, Petek (Šalamun), Zdovc (Bauman), Krajnc (Grager), Brec (Kovačič), Rogina, Hameršak (Kukovec). Trener: Gorazd Beranič.
ALUMINIJ - MALEČNIK 5:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Zorko (4. - avtogol), 2:0 Panikvar (9), 3:0 Novak (44), 4:0 Meznarič (50), 5:0 Meznarič (59)
ALUMINIJ: Kamplet, Ahec (Ornik), Novačan, Vajda, Ešnik, Miložič, Bro-dnjak (Dobnik), Hreljič, Novak, Me-sarič (Petrovič), Panikvar (Meznarič) Trener: Borut Kolar.
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 29. KROGA - PETEK ob 18.00: CM Celje - Triglav; PETEK ob 20.00: Olimpija - HIT Gorica; SOBOTA ob 17.00: Luka Koper - Domžale, Primorje - Nafta; SOBOTA ob 20.00: Maribor - Rudar Velenje.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 22. KROGA - PETEK ob 20.00: Krško - Garmin Šenčur; SOBOTA ob 17.00: Labod Drava - Dravinja Kostroj, Mura 05 - Aluminij, Bela krajina - Šmartno 1928, Roltek Dob - IB Interblock.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Čarda - Tromejnik G Kalamar; SOBOTA ob 16.30: Malečnik - Stojnci, Zreče - Paloma, Grad - Odranci, MU Šentjur - Kovinar Štore, Koroška Dravograd - AGA EMMI Bistrica.
PARI 20. KROGA - TOREK (26. 4.): Tehnostroj Veržej - Koroška Dravograd; SREDA (27. 4.) ob 17.00: Kovinar Štore - Grad, Odranci - Zreče, Paloma - Malečnik; ČETRTEK (28. 4.) -AHA EMMI Bistrica - MU Šentjur; NEDELJA (1. 5.) ob 16.30: Tromejnik G Kalamar - Simer šampion; PONEDELJEK (2. 5.) ob 16.30: Stojnci - Čarda.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Koroške Gradnje - Carrera Optyl Ormož; SOBOTA 16.30: Gerečja vas - Šmarje pri Jelšah, Šoštanj
-	Peca, Tehnotim Pesnica - Zavrč, GIC Gradnje Rogaška -Pohorje, Mar-les hiše - Boč Poljčane, Podvinci Betonarna Kuhar - Mons Claudius.
PARI 20. KROGA - SREDA (27. 4.) 17.00: Zavrč - Carrera Optyl Ormož, Peca - ZAVA Gerečja vas, Mons Claudius - GIC Gradnje Rogaška, Šmarje pri Jelšah - Marles hiše, Boč Poljčane - Tehnotim Pesnica; SREDA (4. 5.) ob 17.30: Pohorje - Šoštanj; SREDA (25. 5.) ob 18.00: Koroške Gradnje - Podvinci Betonarna Kuhar.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Oplotnica - Gorišnica, Rogoz-nica - Bukovci, Pragersko - Dornava, Središče - Hajdina; PONEDELJEK ob 10.30: Skorba - Lovrenc, Videm - Apače.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Leskovec - Podvinci Agrocen-ter Ptuj (igra se v Podvincih), Zgornja Polskava - Makole, Spodnja Pol-skava - Tržec, Podlehnik - Markovci; PONEDELJEK ob 17.00: Cirkulane
-	Grajena, Hajdoše - Slovenja vas.
2. LIGA MNZ PTUJ
PARA 16. KROGA - SREDA (27. 4.) ob 17.00: Markovci - Spodnja Polskava, Podvinci Agrocenter Ptuj - Podlehnik.
VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ
35 ZAHOD
PARI 10. KROGA - PETEK ob 18.00: Pragersko - Pohorje Oplotnica, Podlehnik -Lovrenc, Boč - Polskava, Mons Claudius - Hajdina. 35 VZHOD
PARI 10. KROGA - PETEK ob 18.00: Videm - Borovci, Bukovci -Skorba, Grajena Prepolje (igra se v Prepoljah). VETERANI 40
PARI 10. KROGA - PETEK ob 18.00: Podvinci - Ormož, Leskovec
-	Zgornja Polskava (igra se v Zgornji Polskavi)Apače - Markovci, Gorišnica - Tržec.
LIGA U 14 - VZHOD
25. KROG: NŠ R. Koren Dravograd - Aluminij (v soboto ob 11.00), NŠ Poli Drava - CM Celje (v soboto ob 13.30).
1. SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
LIGA OD 5. DO 8. MESTA
16. KROG: Dornava - Maribor (ponedeljek ob 16.30)
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA LIGA - LIGA ZA PRVAKA
5. KROG: Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško, Maribor - Loka.
LIGA ZA OBSTANEK
5. KROG: Slovan - Jeruzalem Ormož (v petek ob 18.30), Krka - Ribnica Riko hiše, Slovenj Gradec - Šmartno.
1. B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
21. KROG: Velika Nedelja Carrera Optyl - Celje Pivovarna Laško B.
9. MEDNARODNI VELIKONOČNI TURNIR ORMOŽ 2011
RK Jeruzalem Ormož organizira v ponedeljek, 25. aprila, 9. mednarodni velikonočni turnir Ormož 2011 za ekipe letnikov 2000 in 2002. Srečanja mlajših ekip (8 nastopajočih) se bodo pričela ob 9. uri v dvorani Hardek (podelitev priznanj in pokalov ob 16.00), starejših (4 ekipe) pa ob 9.30 v dvorani Gimnazije Ormož (konec tekmovanja ob 14.45).
Namizni tenis
1. MOŠKA LIGA - OD 1. DO 6. MESTA
PARI 18. KROGA: Ptuj - Kema Puconci (v soboto ob 17.00 v športni dvorani Mladika), Finea Maribor - Krka, Sobota - Tempo.
1. ŽENSKA LIGA - OD 1. DO 6. MESTA
PARI 18. KROGA: Fužinar Interdiskont - Ptuj, Logatec - Arrigoni Izola, Muta - Ljubljana.
Prireditev Športnik leta 2010 v občini Videm
Športni napovednik
Nogomet • NŠ Poli Drava Ptuj
Člani Nogometne šole Poli Drava Ptuj tudi med velikonočnimi prazniki ne počivajo. Aktivne bodo ekipe U-6, U-7, U-10 in U-16.
Ekipa U-6 se bo udeležila turnirja v Dobrovcih, U-7 in U-8 v Jarenini, U-10 odhaja na turnir v Francijo in U-16 na turnir v Italijo.
Selekcija U-10 bo že 14. leto zapored nastopila na turnirju v Franciji, kjer letos sodeluje 32 ekip. Turnir bo potekal od 23. do 25. 4. (http:// europousse.footblog.fr).
Ekipa U-16 bo letos prvič nastopila na največjem turnirju za letnike 1994 in mlajše, na 27. trofeo Shalom v mestu Benevento blizu Neaplja v Italiji (http://www.asdshalom.it/).
Nogomet • Slovenke v Stojncih z Avstrijkami
Slovenska ženska članska nogometna izbrana vrsta bo v prazničnem času od 26. do 28. 4. v Mariboru opravila mini priprave, ki bodo služile kot popotnica za bližajoče se kvalifikacijske preizkušnje za evropsko prvenstvo. V tem času bodo najboljše slovenske nogometašice v sredo, 27. 4., odigrale tudi prijateljsko tekmo proti reprezentanci sosednje Avstrije. Srečanje bo s pričetkom ob 16. uri odigrano v Stojncih. V reprezentanco je selektor Darko Žižek vpoklical tudi članico ŽNK Dornava Katjo Nežmah.
Mali nogomet • RLMN Haloze
PARI 2. KROGA - PETEK, 22. 4. (VAREJA): ŠD Cirkovce - ŠD Žetale (20.00), ŠD Stopno - ŠD Ptujska Gora 1 (20.40), ŠD Ptujska Gora 2 -ŠD As Evroavto (21.20), ŠD Medvedce - ŠD Rim (22.00), ŠD Stoperce - Planjsko (22.40), ŠD Breg AP - Naraplje (23.20).
PARI 3. KROGA - TOREK, 26. 4. (NARAPLJE): Planjsko - ŠD Breg AP (20.00), ŠD Rim - ŠD Stoperce (20.40), ŠD As - ŠD Medvedce (21.20), ŠD Ptujska Gora 1 - ŠD Ptujska Gora 2 (22.00), ŠD Žetale - ŠD Stopno (22.40), Naraplje - ŠD Cirkovce (23.20).
1. prvomajski nogometni turnir Gabrnik-Juršinci 2011
ŠD Gabrnik organizira v nedeljo, 1. maja, prvi malonogometni turnir na travi, ki se bo pričel ob 9.45. Prijavnina znaša 40 evrov za ekipo, možno pa jo bo poravnati na dan turnirja od 8.30 do 9.25. Žreb bo ob 9.30. Prijave zbirajo tudi na elektronskem naslovu daceh7@gmail.com.
Najboljše tri ekipe si bodo razdelile nagradni sklad, ki bo znašal toliko, kolikor bo vplačanih prijavnin (100 %), organizatorji pa so za najboljše pripravili tudi pokale.
Dodatne informacije: 041 942 954 (Darjan)
Kolesarstvo • Kolesarji Perutnine Ptuj v Banja Luki
Ptujski kolesarji bodo ta konec tedna nastopili na dirki v Banjaluki, kjer bodo v petek najprej nastopili na kriteriju, v soboto pa nato še na dirki Banjaluka-Beograd (194,1 km dolga dirka s ciljem v Brčkem). Na startu bo šest kolesarjev Perutnine Ptuj: Gregor Gazvoda, Jure Golčer, Matej Marin, Matej Mugerli, Luka Rakuša in Robert Vrečer.
Konjeniški šport • Pričetek kasaške sezone v Ljutomeru
Na ljutomerskem hipodromu se že po tradiciji na velikonočni ponedeljek pričenja kasaška tekmovalna sezona. V uvodnih letošnjih dirkah se bo v šestih točkah sporeda pomerilo 65 kasačev iz Komende, Krškega, Lenarta, Ljubljane, Maribora, Šentjerneja in Ljutomera. Kar 37 kasačev prihaja iz domačega kluba. Vse dirke bodo na 1600 metrov dolgi stezi, z avtoštartom, prva dirka pa bo na sporedu ob 14.15.
Dobrodelna prireditev »S srcem za ljudi«
V sredo, 27. aprila, se bo ob 10. uri v športnem parku na Hajdini začela športno-humanitarna prireditev »S srcem za ljudi«. Na njej se bodo v nogometnih veščinah pomerili Duhovniki »Pax«, ženska nogometna reprezentanca, ekipa slovenskih županov, Humane zvezdice - slovenski glasbeniki, ekipa politikov in ekipa športnikov.
Zbrana sredstva bodo namenjena regijskemu društvu za cerebralno paralizo Sonček Ptuj.
DK, JM, TP, NŠ
Mali nogomet
Začetek v RLMN Haloze
Rekreacijska liga malega nogometa Haloze bo tudi letos popestrila športno dogajanje na širšem območju Haloz. V ligi znova nastopa 12 ekip, ki se bodo med seboj pomerile v enokrožnem ligaškem sistemu. Tekmovanje bo potekalo do prve polovice junija, tekme pa so na sporedu praviloma ob petkih ali sobotah oz. drugih predprazničnih dnevih.
Uvod v letošnjo ligo je bil na Ptujski Gori. Med šestimi tek-
mami je z največ napetosti in dobrega nogometa postregla zadnja, med ekipama ŠD As Evroavto in ŠD Stopno. Z 2:1 so bili boljši asovci, ki bodo gostili tudi naslednji krog (v petek, 22. 4., v Vareji). Že na predpra-znični torek, 26. aprila, bo na sporedu še 3. krog.
REZULTATI 1. KROGA (Ptujska Gora): ŠD Ptujska Gora 1 - ŠD Cirkovce 3:0, ŠD Stoperce - ŠD Breg AP 6:2, Planjsko - ŠD Medvedce 5:0, ŠD Rim - Ptujska Gora 2 4:0,ŠD Žetale - Naraplje 1:3, ŠD As Evroavto - ŠD Stopno 2:1.
Danilo Klajnšek
Najboljši Gregor Cafuta, gost Matjaž Kek
V petek, 15. aprila, je na Vidmu potekala prireditev Športnik leta 2010 v občini Videm. Na njej so športnikom z najodmevnejšimi dosežki v preteklem letu podelili pokale in priznanja. Prireditev sta organizirala Športna zveza občine Videm in Občina Videm, povezovala pa jo je Tatjana Mohorko. Posebni gost prireditve je bil selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek, spremljal pa ga je Zvonko Jevšovar, predsednik NK Aluminij.
Športnike sta v uvodu nagovorila župan Friderik Bračič in predsednik Športne zveze Vladimir Sitar, sledilo pa je podeljevanje nagrad. Nekaj besed je številnim gledalcem namenil tudi Matjaž Kek. V kulturnem programu so nastopali učenci OŠ Videm in pater Ferlež.
Športnik leta je postal mladi nogometaš Gregor Cafuta, ki s kadetsko vrsto Aluminija nastopa v 1. ligi in je občasni slovenski reprezentant v selekciji U-17. Drugo mesto je zasedel Nino Milošič, član Boksarskega kluba Ring, s katerim je osvojil ekipni naslov državnih prvakov. Prvič so podelili
Brane Kolednik (predsednik Odbora za negospodarske dejavnosti Občine Videm), Zvonko Jevšovar, Gregor Cafuta in Nino Milošič (športnika leta 2010 v občini Videm), Friderik Bračič, Vladimir Sitar in Matjaž Kek.
priznanja za življenjsko delo, prejela pa sta ju Stanko Skok in Friderik Bračič. Prvi se je aktivno športno udejstvoval od leta 1955, ko se je kot otrok priključil v gimnastično društvo Videm. Med drugim je bil aktiven atlet in šahist, najbolj pa ga poznamo kot izvrstnega nogometaša in trenerja. Bil je organizator različnih športno-rekreativnih tekmovanj. Je dobitnik bronaste plakete za delo na področju telesne kulture ob
Šolski šport, šport mladih
Odbojka • OS Breg slavila na medobčinskem tekmovanju
S finalnim delom se je 14. 4. v Jur-šincih zaključilo medobčinsko tekmovanje v odbojki za učenke letnika 1998 in mlajše. V predtekmovanjih je tekmovanje potekalo v treh skupinah, nastopilo pa je kar 10 ekip, OS Juršinci celo z dvema. Prvouvrščeni ekipi iz vsake predtekmovalne skupine sta nato napredovali v polfinale, ki je potekal v Juršincih 7. 4.
Razpored tekem - polfinale:
Skupina A: Juršinci A - Ljudski vrt 2:1, Ljudski vrt - Videm 0:2, Videm
-	Juršinci A 2:1.
Skupina B: Markovci - Žetale 0:2, Žetale - Breg 0:2, Breg - Markovci 2:0.
V finalni del, ki je potekal v Juršincih, sta se uvrstili prvouvrščeni ekipi iz vsake polfinalne skupine. V napetih, predvsem pa izenačenih tekmah so slavile učenke OS Breg pred domačinkami - OS Juršinci, obe ekipi pa sta se s tem uvrstili na področno tekmovanje.
Razpored tekem - finale:
Videm - Juršinci 2:1, Žetale -Breg 0:2, Juršinci - Breg 2:1, Videm
-	Žetale 2:0, Žetale - Juršinci 0:2, Breg - Videm 2:1.
Končni vrstni red:
1. OŠ Breg
1900-letnici Ptuja in dobitnik Bloudkovega priznanja. Stanko Skok je športno aktiven še danes, zraven pohodništva se veliko posveča golfu.
Friderik Bračič je priznanje prejel za številne aktivnosti na področju športa. Med drugim je začetnik nove podobe ŠD Videm pri izgradnji igrišča in prostorov. Kot dolgoletni predsednik kluba je nastavil smernice za njegovo uspešno delovanje. V okviru občine je
Dobitniki priznanj:
Najuspešnejša ekipa OŠ Videm:
-	ekipa OŠ Videm v malem nogometu (Aljaž Brlek, Gregor Cafuta, Matej Cafuta, Matic Vrbanec, Seba-stjan Krajnc, David M. Emeršič, Alen Plajnšek, Marcel Koren in Žan Sitar; vodja ekipe je športni pedagog Jože Šoštar, trener pa Gorazd Černila).
Najuspešnejši športnik OŠ Videm:
-	Aljaž Brlek (nogomet, atletika) Najuspešnejša ekipa:
-	NK Videm - mladinci
-	Športno društvo AS Zaslužni športni delavci:
-	Franc Lah (ustanovni član ŠD Po-brežje, član ŠD Videm)
-	Darko Jeza (NK Videm in KMN Majolka)
-	Ivan Krajnc (NK Videm) Najuspešnejša trenerja:
-	Gorazd Černila
-	Miran Selak Najuspešnejši športnik:
1.	Gregor Cafuta (nogomet)
2.	Nino Milošič (boks) Posebno priznanje za življenjsko
delo na področju športa:
-	Stanko Skok
-	Friderik Bračič
pripomogel za enakomeren razvoj športa v vseh krajih.
JM
2.	Oš Juršinci
3.	OŠ Videm, 4. OŠ Žetale, 5. OŠ Ljudski vrt, 6. OŠ Markovci, 7. OŠ Juršinci B, 8. OŠ Majšperk, 9. OŠ Cirkovce
tp
Judo • Pokal Bežigrada
V soboto in nedeljo je v Ljubljani potekalo eno večjih mednarodnih judo tekmovanj v Sloveniji - Pokal Bežigrada. Poleg domačih tekmovalcev so se ga udeležili tudi predstavniki iz Italije, Nemčije, Madžarske, Češke, Srbije, Hrvaške in BiH - skupno so na tekmovanju nastopili predstavniki kar 44 klubov. Najuspešnejši je bil domači JK Bežigrad, katerega predstavniki so v vseh kategorijah osvojili 10 zlatih, 12 srebrnih in 16 bronastih odličij.
JK Gorišnica so zastopali trije predstavniki, ki so se domov vrnili s kompletom odličij. Zlato je v kategoriji kadetov do 90 kg brez borbe osvojil David Forštnarič, srebro med kadetinjami Renata Kralj v kategoriji nad 70 kg, bron pa v mladinski konkurenci do 63 kg Tanja Kociper.
JK Drava Ptuj je imel na tekmovanju le enega predstavnika: v konkurenci mlajših dečkov do 55 kg je nastopal Niko Cilenšek in osvojil 5. mesto.
JM
Rok Zganjar (desno) je v Bratislavi osvojil 3. mesto.
Karate • Rok tretji med mladinci
Rok Žganjar, član Karate-do kluba Ptuj, se je v nedeljo, 11. 4., s slovensko karate reprezentanco v Bratislavi udeležil tekme za veliko nagrado Slovaške. Sodelovalo je 549 tekmovalcev iz 12 držav. Rok Žganjar je tekmoval v borbah v kategoriji mladinci -55 kg in osvojil odlično tretje mesto.
Mlajši člani Karate-do kluba Ptuj
so se v soboto, 16. aprila 2011, na Zgornji Polskavi udeležili tekme v okviru OŠ karate lige. Nina Strelec, Vito Levstik, Špela Pernek, Primož Golob, Luka Čeh, Kim in Miha He-bar, Ela in Tinka Valenko ter Patrik in Tilen Murko so tekmovali v katah in borbah. Najuspešnejši so bili Nina Strelec, ki je osvojila dve bronasti medalji v katah in borbah, Špela Pernek je bila druga v borbah, Ela Valenko pa tretja v katah.
UR
Ekipa OŠ Breg je slavila na medobčinskem tekmovanju v odbojki.
Šahovski kotiček
Velikonočni turnir v Spuhlji
V	ponedeljek, 25. 4., Šahovsko društvo Spuhlja organizira velikonočni turnir odprtega tipa, na katerem lahko nastopijo vsi zainteresirani šahisti. Turnir bo potekal v gostišču Majda, najboljši trije pa bodo prejeli pokale.
Šahistkam OŠ Gorišnica 4. mesto
Minulo nedeljo je v Laškem potekalo ekipno državno prvenstvo osnovnih šol v šahu za fante in dekleta do 12 let. Širše ptujsko območje so v konkurenci sedemnajstih ekip zastopale le šahistke OŠ Gorišnica v postavi Alja Janžekovič, Karmen Kostanjevec ter Sara in Lara Čagran.
V	sedmih krogih so štirikrat zmagale in trikrat izgubile ter z osvojenimi 13 točkami zasedle odlično 4. mesto. Alja je prispevala šest točk, Sara štiri in Karmen tri. Pri Alji Janžekovič se je še enkrat več pokazal njen šahovski talent, ki ga že nekaj časa dopolnjuje z resnim delom v šahovski šoli ŠD Tehcenter Ptuj pod strokovnim vodstvom MM Danila Polajžerja kakor tudi v šahovskem krožku matične šole. S samo enim porazom in 6 točkami je na prvi šahovnici osvojila odlično 3. mesto, za kar je bila tudi posebej nagrajena, skupaj z zmagovalko na prvi šahovnici Hano Nemec, 6,5 točke, in drugo Sarah Ramadani šest točk. Sara Čagran je na drugi šahovnici osvojila 8., Karmen Kostanjevec na tretji pa 9. mesto.
Končni vrstni red: 1. OŠ I. Roba Šempeter 15,5 točk (12 meč točk), 2. OŠ Boris Kidrič Maribor 15 (10), 3. OŠ Šentrupert 13 (8), 4. OŠ Gorišnica 13 (8), 5. OŠ Rodica 12 (8) itd.
Silva Razlag
Ptuj • Ribiči zgroženi zaradi praznih voda
Kormorani so ribe skoraj iztrebili
Člani ribiške družine Ptuj so bili na volilni skupščini v petek, 15. aprila, zgroženi zaradi kormoranov, ki so resno ogrozili ribji zarod, saj sta Drava in Dravinja že skoraj brez rib. Zato novega predsednika Zvoneta Petka in novo vodstvo družine čaka vrsta odgovornih nalog.
Kot je uvodoma dejal Zvon-ko Petek, je za Ribiško družino Ptuj težko obdobje, saj so sredi lanskega leta zaradi nenadne smrti izgubili dosedanjega predsednika Franca Trbuca, zato je bil on na izrednem občnem zboru imenovan za predsednika, gospodarja in nadomestnega člana upravnega odbora RD Ptuj. Spopadli so se z zaostalim delom ter izdelavo poročila o gospodarjenju v letu 2009. Kljub temu so se zaradi negativnega stanja na transakcij-skem računu komajda prebili do konca leta. Večini upnikov so vendarle poplačali zaostale dolgove ter koncesnino za leto 2010, za odplačilo zapadlega kredita pa so morali najeti nov kredit, medtem ko so plačilo obveznosti do Ribiške zveze Slovenije preložili do konca maja letos. Zaradi težkih ekonomskih razmer so se odločili, da število zaposlenih zmanjšajo za dva delavca, odpovedali so naročniška razmerja za službene mobilne telefone ter prodali en avtomobil.
Pri gojitvi rib so bili lani manj uspešni, saj so vzgojili le slabih 5.000 kg krapov. Komisija za gospodarjenje je že pričela analizirati stanje gojitvenih ribnikov družine, ki sodijo v Naturo 2000, kar pomeni, da jim vedno dihajo za vrat naravovarstveniki. To so doživeli že takoj, ko po od-lovu rib ribnika niso pričeli ponovno polniti z vodo.
Precej aktivni so bili na področju tekmovalne dejavnosti. Poleg tega da so izvedli tradicionalno tekmovanje za carja RD Ptuj in za državno ligo v lovu rib s plovcem, so izpeljali tekmovanje veteranov vojne za Slovenijo ter mednarodno tekmovanje Alpe-Donava-Ja-dran z udeležbo 12 ekip, kar je bil zagotovo vrhunec lanskoletne ribiške tekmovalne sezone na Ptuju. To tekmovanje so izvedli na ribnikih na Rogoznici in v Prvencih, pri ribiškem športnem društvu Markovci, nekaj težav pa so imeli s sestavo ekipe za državno prvenstvo mladih ribičev, saj jih trenutno nimajo.
Dogajanje okrog ribiškega doma na Rogoznici že več let poteka po ustaljenem ritmu, opravili so tudi nekaj delovnih akcij, na katerih so urejali okolico doma in ribnikov, utrjevali so brežine v obeh ribnikih,saj ki jih je valovanje vode že precej načelo in je grozilo, da bosta regionalna cesta ob starem ribniku in dom ribičev ob novem poča-
si zlezla v vodo. Da bi našli rešitev za sanacijo brežine ob Rogozniški cesti, pri izgradnji kanalizacije, ki bi preprečevala dotekanje gnojnice iz kmetij ob ribnikih, ter pri urejanju Ptujskega jezera, so obiskali župana MO Ptuj in občine Markovci.
Gospodar ribiške družine Srečko Leben je potožil, da nima celotnega vpogleda nad dogajanjem, sicer pa pojasnil, da so v minulem letu opravili odlov ribnika Pacinje, v katerem so vzgojili 5000 kg mladih krapov. Del odlova so prodali v Domžale, del v Borovce in Moškanjce, okoli 1600 kg pa so jih vložili v stari in novi rogozniški ribnik ter v ribnik v Velovleku. Pomembno je, da so pričeli sonaravno vzre-jo postrvi v Studenčnici in jih vložili v Dravo. Temu podobno je bilo finančno poročilo, saj so v RD Ptuj lani ustvarili za okoli 110.000 evrov prihodkov in okoli 132.000 evrov odhodkov, kar pomeni, da so poslovali z izgubo dobrih 21.600 evrov.
Predsednik delovnega predsedstva Jože Erhatič je ob tem pripomnil, da je nerazumljivo, da so kljub izgubi tudi v lanskem letu od države prejeli račun za dobrih 15.600 evrov koncesnine, saj vsi vedo, da so kormorani iz voda, ki jih upravljajo, izropali skoraj ves ribji zarod. Kormoranov je vsako leto več, rib pa vedno manj. »Zaradi izpada ribjega zaroda v Nemčiji država ribičem plačuje odškodnino, pri nas pa o tem nihče noče niti slišati. Država je zaščitila soško postrv, ker je salmonidna riba, naše ciprinidne ribe pa so popolnoma nezaščitene. Tudi odnos Ribiške zveze Slovenije je do ribičev na našem
Foto: M. Ozmec
Predsednik RD Ptuj Zvonko Petek (desno) je poudaril, da bo treba združiti moči in se boriti za ohranitev ribjega zaroda.
območju mačehovski, politiki nam niso naklonjeni, dodatne težave pa nam povzročajo še ornitologi. Zaradi zmanjšanja ribjega staleža pada zanimanje za članstvo v naši ribiški družini, saj smo še pred dvema desetletjema imeli prek 1.100 člani, danes pa nas je le še okoli 270,« je bil kritičen Erhatič.
Ptujska čistilna naprava že dolgo ne deluje
Precej pikrih besed je izrekel tudi član upravnega odbora Stanko Žitnik, ki je ribiče seznanil, da so zaradi kritičnih razmer na izrednem občnem zboru sprejeli sanacijski načrt. Kratkoročni ukrepi, ki vplivajo na ureditev financ, so že delno realizirani, dolgoročni pa so šele v začetni fazi. Poleg tega da so se o rešitvi nekaterih perečih problemov dogovarjali z župani, so bili uspešni pogovori s predstav-
niki Dravskih elektrarn Maribor. Vodstvo DEM je namreč obljubilo, da bodo sofinancirali histološko raziskavo Ptujskega jezera, saj v njem rib skorajda ni več. Po njegovem rib v jezeru ne more biti, saj ga obkrožata le asfalt in beton, kar onemogoča naravno drst in razmnoževanje ribjega zaroda. Sicer so pričeli sona-ravno vzgojo potočne postrvi in jih vlagati v Dravo, a to še zdaleč ni dovolj, kajti tudi ribniki so v zelo slabem stanju. »V ribniku Pacinje je skoraj sam amoniak, tako da življenje v njem praktično ni mogoče. Pričeli smo pogovore o možnostih sanaciji ribnika na Rogoznici, saj resno grozi, da se bo cesta zaradi spodje-danja brežin sesula v ribnik. Da bi ogroženost ribjega zaroda zmanjšali, smo zmanjšali število ribolovnih dni s 100 na 40. Sicer pa ribe v našem ekološkem sistemu očitno ne pomenijo nič, pomembni so le veliki pupek, dristavec
in vodne ptice, ribe pa očitno niso del tega sistema. Mi bomo to gnojnico v Pacinju zaprli, vendar želimo, da nam nekdo nastalo škodo povrne. Zakaj nihče ne pove, da se kanalizacija iz Podvincev z okoli 300 stanovalci pretaka v naš ribnik, zakaj nihče ne pove, da ptujska čistilna naprava že dolgo ne deluje?« je bil oster Žitnik.
Da se resnosti situacije zavedajo tudi v Zvezi ribiških družin Ptuj, je zatrdil njen predsednik Zvonko Furman ter dodal, da so vložili velike napore za dokazovanje te škode in si prizadevali za učinkovite ukrepe za zaščito rib pred uničujočimi kormo-rani, vendar v agenciji RS za okolje njihovi argumenti očitno ne zaležejo, saj varujejo le nekaj salmonidnih ribiških revirjev, medtem ko sta celotna Sava in Drava popolnoma nezavarovani. Uspeli so se dogovoriti le, da bodo Dravske elektrarne zgradile ribjo stezo iz stare struge Drave do jezera. Nekaj pozitivnih spre-
memb si obetajo z novim zakonom o vodah, kajti mnoge vode so že resno ogrožene. »Ne le Drava, tudi Dravinja je že skoraj povsem uničena, saj v njej ni več mikroorganizmov, dno je skorajda sterilno, zato je Dravinja ena najbolj ogroženih voda v naši državi,« je poudaril Furman.
Zato bo tudi v bodoče treba združiti moči in se boriti tako za ohranjanje ribjega zaroda kot za ugodnejše finančne razmere, je poudaril Zvonko Petek, ki so ga kot edinega kandidata soglasno izvolili za predsednika Ribiške družine Ptuj v naslednjem mandatnem obdobju. Potrdili so tudi devetčlanski upravni odbor, ki ga je predlagal Petek kot mandatar. Nadzorni odbor družine bo odslej vodil Jože Erhatič, disciplinsko tožilstvo Milan Vogrinec, disciplinsko sodišče pa Dragan Matjašič. Za dosego že omenjenih ciljev bo po Petkovih besedah treba ponovno oživiti gospodarsko in športno-tekmovalno dejavnost v RD Ptuj, pri čemer bodo poskušali ponovno pritegniti čim več mladih in drugih ljubiteljev čiste narave. Z veliko optimizma je ptujskim ribičem zaželela čimprejšnjo okrevanje družine in še boljše športne rezultate podžupanja MO Ptuj Helena Neudauer.
Letošnje leto so v RD Ptuj pričeli z večjim optimizmom, saj se je spomladanskih čistilnih akcij 25. marca in 9. aprila udeležilo bistveno večje število ribičev. Ta petek, 22. aprila, ko bodo odprli novo ribolovno sezono, pa vabijo vse nekdanje in bodoče ribiče ter ljubitelje čiste narave, da se jim pridružijo ob ribiškem domu na Rogoznici, kjer bodo na voljo vse informacije o možnostih sodelovanja ter sveže pečene ribe.
M. Ozmec
Dravinja je že skoraj povsem uničena, saj v njej ni več mikroorganizmov, dno pa je skorajda sterilno, zato je ena najbolj ogroženih voda v državi.
Ormož • Fotografska razstava reških Slovencev
Utrinki z Reškega karnevala
V prostorih Osnovne šole Ormož so s krajšo slovesnostjo odprli razstavo članov foto skupine Slovenskega doma - Kulturno prosvetnega društva Bazovica iz Reke.
Rečane je v Ormož pripeljalo večletno sodelovanje in druženje s člani Kulturnega društva Klopotec s Koga. Vsako leto se srečajo vsaj enkrat ali pa celo dvakrat - na Reki in v Ormožu. Predsednica društva Cvetka Kocjan je povedala, da so se za sodelovanje dogovorili na Reki in ker grajska pristava še ni dokončana, so bili veseli gostoljubja ormoške osnovne šole. „Razstava pa je tudi popestritev šolskega vsakdana. Otroci imajo priložnost, da si jo ogledajo in se ob njej pogovorijo o karnevalu ter o Slovencih, ki ne živijo v domovini. Na šoli smo naleteli na veliko pripravljenost na sodelovanje, posebno pa smo hvaležni Metki Lešničar, ki je prevzela breme organizacije razstave," je povedala Cvetka Kocjan.
Predstavnica reškega društva Paola Trupac je v svoji melodični govorici povedala, da so v Ormož prišli z namenom druženja in spletanja prijateljskih stikov. Predstavila je tudi Slovenski dom, ki obstaja od leta 1947, ko so ga ustanovili domoljubi, ki so želeli ohraniti slovenski jezik in kul-
turo. Ustanoviteljica in prva predsednica je bila Zora Ausec, ki je otroke učila slovensko. Slovenski dom ima več kot 2000 evidentiranih in okrog 150 aktivnih članov. V društvu deluje tudi knjižnica in poteka pouk slovenskega jezika in kulture. „Ponosni
smo, da so se dejavnosti društva obdržale do danes. Delujemo v osmih skupinah. To so mešani pevski zbor ter dramsko-recitatorska, plesno-fol-klorna, planinska, mladinska, literarna skupina. Zadnjih pet let pa deluje tudi fotografska skupina, v kateri
je okrog 20 predvsem mladih članov," je povedala Paola Trupac. Foto skupino vodi Istog Žorž, ki članom svetuje in jih usmerja pri njihovem ustvarjanju. Dvakrat letno svoja dela razstavijo javnosti.
V Ormožu so razstavili 30 fotografij z letošnjega karnevala. Tradicijo Reškega karnevala so obnovili leta 1982. Do danes se je karneval razrasel v prireditev, ki gosti tudi čez sto skupin, ki si jih ogleda čez 80.000 obiskovalcev.
Mentor skupine Istog Žorž je povedal, da je bil rojen na Hrvaškem in se je slovenskega jezika naučil doma ter na obiskih pri babici. Za učenje slovenščine je po njegovih besedah
potrebno nekaj dobre volje in truda. Na vprašanje, ali je težko ohranjati svoje slovenstvo v drugi državi, pa pravi: „Slovenstva ni težko ohranjati, sploh pa na Reki ne, saj je bilo tukaj vedno multikulturno okolje. V zgodovini so prisotni Slovenci, Hrvati in Italijani. Bližina meje nas je vedno povezovala in nikoli razdvajala."
Ravnatelj Bojan Burgar je gostom zaželel, da bi tovrstne aktivnosti povezovale Slovence po svetu z matično domovino, v spomin na druženje pa jim je podaril knjigo, ki jim bo približala Prleški konec Slovenije in Ormož.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
V prostorih Osnovne šole Ormož je na ogled razstava Slovenskega doma turno prosvetnega društva Bazovica iz Reke.
Kul-
Ravnatelj Bojan Burgar se je Poli Trupac iz Slovenskega doma zahvalil za gostujočo razstavo in predal priložnostno knjižno darilo.
Janez Munda • Krog po Evropi z biciklom (11. del)
Jaz, bicikel, nahrbtnik in cesta
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Naslednji dan krenem v smeri proti Koblenzu, po razgibani pokrajini mimo velikih njiv pšenice, kjer je žetev v polnem teku. Vzponi
gredo počasi. Prispem v Koblenz, kjer bi moral čez reko Mosel, ki se izliva v reko Rehn. Most je bil zaradi obnovitvenih del zaprt za kolesarje.
Koblenz v Nemčiji
Rojstni kraj renskega rizlinga
Prijazen Nemec, ki je vodil psa na jutranji sprehod, se je sam ponudil, da mi pomaga. Dobro mi je razložil, kako priti čez reko, a na drugi strani reke ni šlo samo naravnost na cesto B9, kot mi je zatrjeval, in sem pač malo iskal. Po kakšnih tridesetih minutah nenačrtovanega ogleda mesta sem končno na pravi cesti, ki vodi ob reki Ren.
Končno! Takoj po prihodu iz mesta se pogled odpre na reko, ladje na njej in njeno zanimivo obrežje. Že ves prejšnji dan sem se veselil vožnje ob najznamenitejšem delu reke. Na 65 kilometrih reke je ob njej kar 29 gradov in utrdb. Ta del reke je na seznamu Unesca in ga ne smejo spreminjati, zato ni niti enega mostu. Peljem tudi mimo znamenite skale Loreley, kjer je reka najnevarnejša. Široka je »le« 130 metrov in globoka kar 23 metrov. Vse ob reki se razprostirajo terasasti vinogradi, od koder izhaja sorta renski rizling. Reka je precej zavita, tako da vsak zavoj reke postreže z drugačnim razgledom.
Kar naenkrat je teh 65 kilometrov za mano in bi najraje kar obrnil nazaj proti Koblenzu. V mestu Bingen am Rhein zavijem od reke ter vozim na jug proti mestu Bad Kreuznach. Tam ponovno zavijem na vzhod ter spet vozim mimo velikih vinogradov proti reki. V mestu Nierstein se spet srečam z Rehnom. Tokrat ga bo treba prečkati. Čez reko vozi trajekt, saj mostov ni. Usedem se na travo ob reki, čakam trajekt ter opazujem velike tovorne ladje, ki prevažajo rudo in gliserje, ki režejo valove po reki. Na drugi strani reke me čaka ravninska pokrajina do mesta Darmstadt. Vidim, da narava tudi tu ne prizanaša s svojo muhavostjo, saj je področje zelo sušno. Koruze najverjetneje na tem območju ne bodo pobirali, razen na delih, kjer je možno namakanje iz reke. V centru Darmstadta ustavim gospo srednjih let, da potrdim pravo smer izhoda iz mesta. A ko sem ji povedal, od kod prihajam,
Ob Renu
in to z biciklom, sem naenkrat jaz postal tisti, ki odgovarja in ona sprašuje. Ni ji bilo namreč jasno, da sem sam, z biciklom in majhnim nahrbtnikom na sebi, ter da sem prevozil že pet držav, odkar sem pred deseti-
mi dnevi odšel od doma. V mestecu Ober-ramstadt zaman iščem posteljo, zato odpeljem naprej do Grossbieberaua, kjer se ustavim ob prvi tabli za prenočišča.
Nadaljevanje prihodnjič
Novičke iz Term Ptuj
® [\VU® II
SAVA HOTELS & RESORTS
Sobota, 23.4.2011, ob 21.00 Klub Gemina XIII Plesna sobota z glasbo v živo - Duet Best Sound
Vstopnine ni!
Niste zadovoljni s svojo postavo?
V Grand Hotelu Primus**** v wellness centru smo za vas pripravili programe za oblikovanje postave in antlcelulitne tretmane. S kavitacijskiml programi lahko zmanjšate obseg pasu tudi do 6 cm. V kombinaciji z Body wrappings anticelulltniml masažami in LIPO DETOX programi pa bo vaša postava zavidanja vredna. Zakaj ne bi blesteli že to poletje?
Odprtje olimpijskega bazena Termalnega Parka 23.4.2011.
PREDPRODAJA SEZONSKIH VSTOPNIC
OTROCI (5-15 let): 99 EUR (redna cena 198 EUR) ŠTUDENTJE IN DIJAKI: 190 EUR (redna cena 280 EUR) ODRASLI: 240 EUR (redna cena 280 EUR)
Sezonska vstopnica omogoča neomejeno kopanje in uporabo savn v Termalnem Parku od dneva nakupa do 15.09.2011. Vstopnice so imenske in ne prenosljive.
Predprodaja poteka do 31.05 2011 na recepciji Termalnega Parka.
Pokličite za ugodne ponudbe plavalnih priprav v zunanjem olimpijskem bazenu (Tel.: 02 749 45 30).
Dodatne informacije in rezervacije na tel: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si, rezervacije@terme-ptuj.si
iti
GEMINA
E- L-XJ- B
Tentaltii Partí

PTUJ «
Kuharski nasveti
Beluši
Včasih draga zelenjava je danes dostopna skoraj vsem, saj beluši uspevajo tudi pri nas. Če posadimo to trajnico na svoj vrt, lahko v dobro pripravljeni zemlji raste tudi do dvajset let. Izvrsten okus, sočnost in oblika poganjkov ponuja prvovrstno kulinarično izkušnjo. Posebej okusni so mladi poganjki, ki so glede na sorto in način pridelovanja različnih barv, od bele prek zelene do vijoličaste.
Vsaj deset let nazaj smo raje posegali po debelih bledo rumenih beluših, ki jih režejo iz kupov zemlje na gredah, preden glavice pokukajo iz zemlje. Francozi in Italijani pa že od nekdaj raje posegajo po zelenih in vijoličastih beluših tako kot tudi pri nas v zadnjih letih. Glede na okus ima večina sladokuscev najraje tanke zelene beluše zaradi njihovega izrazitega okusa. Na okus belu-šev vpliva tudi njihova svežost. Tako naj bodo poganjki čim bolj sveži - od takrat, ko so odrezani, do takrat, ko jih pripravimo, naj mine največ ura. Le pri tako svežih lahko zaznamo najfinejši okus te zelenjave.
Sveže beluše pa lahko hranimo tudi v hladilniku. Sveži ostanejo tri dni. Če jih želimo zamrzniti, jih najprej povežemo v šope, blanširamo v slani vodi 2 do 4 minute, jih nato ohladimo, primerno embalira-mo in zamrznemo. Od toplotnih postopkov, ki jih poznamo, beluše skoraj vedno kuhamo, v redkih izjemah dušimo in cvremo. Kuhamo jih v vodi ali vodni sopari. Bele beluše moramo vedno najprej temeljito olupiti, ker imajo debelo ole-senelo lupino. Pri zelenih belu-
V tem pomladnem času so manifestacije alergičnih reakcij najizrazitejše, saj v naravi kar mrgoli najrazličnejših alergenov. Narava se intenzivno prebuja, cvetijo najrazličnejše trave in drevesa in zrak je poln cvetnega prahu, kar lahko sami
ših olupimo le spodnjo tretjino belušev. Lupimo jih vedno tik pred kuhanjem, da se ne izsušijo, od zgoraj navzdol. Pri dolgih poganjkih belušev je lahko spodnji del že olesenel, ta del pred kuhanjem odrežemo.
Če beluše ponudimo kot predjed ali kot samostojno zelenjavno jed, jih je priporočljivo pred kuhanjem povezati v šope, tako se nežni poganjki med kuhanjem ne poškodujejo. V posodo jih postavimo tako, da stojijo pokonci. Naj original-nejši okus belušev okusimo, če jih kuhane rahlo prelijemo s stopljenim surovim maslom ali pokapljamo z nekaj kapljicami olivnega olja. Če jih ponudimo kot hladno uvodno jed, jih prelijemo z mešanico olivnega olja in limoninega soka ali z omako vinegrete.
Tudi v Franciji beluše najpogosteje ponudijo kot hladno jed, prelite z olivnim oljem, v Italiji jih pripravijo s parmezanom in gnjatjo, pri nas jih pogosto prelijemo s prepraženi-mi drobtinami, jih pripravimo v solati, skupaj s kuhanimi jajci, pogosto pripravljamo tudi pretlačeno in kremno beluše-vo juho, okusen je tudi belušev narastek, po okusu se ujemajo tudi s perutnino in drugimi pečenimi vrstami mesa.
Preden damo beluše kuhat, jih operemo, sortiramo po dolžini, jih povežemo v snope in sicer na spodnjem delu belušev in tik pod vršički. Snope kuhamo v slani vodi pokonci, tako da vršički gledajo iz vode. Kuhamo jih 4 do 5 minut, tako da ostanejo še čvrsti. Pri kuhanju se ne smejo razkuhati, vršički morajo ostati čvrsti, stebla pa se ne smejo upasti, če jih primemo na spodnjem delu. Vodo, v kateri kuhamo beluše, lahko uporabimo za zalivanje zelenjavnih in mesnih jedi.
opazimo npr. na avtomobilih, ki so, ko stojijo, prekriti s finim rumenim prahom. Atopija se imenuje vrsta alergije, ki je v tem letnem času najpogostejša. Atopija pomeni, da vdihnemo alergen v telo preko vdihanega zraka v pljuča in tako se reak-
Foto: Črtomir Goznik
Beluši
Zraven juh in že omenjenih jedi pa iz belušev lahko pripravimo tudi kuhani narastek. Pripravimo ga tako, da beluše olupimo, povežemo v snope in jih v slani vodi skuhamo do polovice. Kuhane odcedimo in ohladimo. Posebej pripravimo mešanico jajc, kisle ali sladke smetane v razmerju ena proti ena in začinimo s soljo, sesekljanim peteršiljem, mu-škatnim oreščkom in po želji rahlo popramo. Visok, ozek model obložimo s tanko folijo ali razrežemo vrečko za zamrzovalno skrinjo, vanjo naložimo kuhane beluše in zalijemo s pripravljeno mešanico tako, da so beluši pokriti. Model napolnimo do 3/4 visoko. Po vrhu prav tako prekrijemo s folijo. Model postavimo v vodno kopel, tako da voda ne prihaja do jedi in kuhamo v pečici 20 do 30 minut. Narastek lahko ponudimo kot toplo ali hladno predjed, skupaj z omako ali kot prilogo h glavnim jedem.
Pripravimo pa lahko tudi zapečene beluše. Pripravimo jih tako, da zelene beluše najprej do polovice skuhamo v slani vodi. Kuhane odcedimo in ohladimo. Posebej pripravimo bešamel omako, tako da stopimo maslo, dodamo moko in jo pražimo le toliko, da ne spremni barve, in zalijemo z mlekom ter kuhamo, da se zgosti. Ohlajenemu bešamelu dodamo sol, peteršilj, rumenjake, trdi sneg beljakov, malo parmezana in na male kocke narezano
cija prične. Najhuje je, kadar se vzroki za alergično reakcijo seštevajo, vdihanemu alergenu se pridružijo še bolhe, ki pikajo žival po telesu in po možnosti še nepravilna oziroma neprimerna prehrana, ki že sama po sebi povzroča srbež na koži živali.
Vsa vprašanja lastnikov omenjenih živali imajo skupni imenovalec, in to je, ali je možno živali dokončno pozdraviti.
Alergije zdravimo najpogosteje simptomatsko, kar pomeni, da zdravimo simptome oziroma posledice, ki jih alergije povzročajo. Zdravila so usmerjena v blokado alergične reakcije in kasneje v njeno preprečitev. Prav tako je treba pozdraviti škodo, ki je nastala na koži živali zaradi intenzivnega praskanja. Najbolje in najlažje bi preprečili alergijo, če bi poznali njen vzrok. Prav tu pa se težave začnejo, saj do vzroka ni enostavno priti. Obstajajo najrazličnejša testiranja živali in alergijski kožni testi, ki so bolj ali manj zanesljivi in pogosto zelo težko izvedljivi. Še najprimernejša je metoda, pri kateri odvzamemo kri živa-
šunko. Beluše damo v omašče-ni pekač in jih prelijemo s pripravljenim bešamelom. Nato jih v pečici pri 220 oC, pečemo toliko časa, da jed dobi zlato rjavo barvo. Tako pripravljene ponudimo kot samostojno jed skupaj z zeleno solato.
Beluši s feto
Očiščene beluše (trde dele odrežemo, če je treba, jih tudi olupimo) oplaknemo, povežemo v šopek in jih skuhamo v osoljeni in malce sladkani vodi. Beluše kuhamo tako, da stojijo pokonci in se vršički ne polomijo. Češnjev ali datljev paradižnik operemo in osušimo. Kuhane beluše previdno od-cedimo in zložimo na krožnik ter obložimo s češnjevim paradižnikom. Limetam iztisnemo sok, feto narežemo na koščke in jo posujemo po beluših ter prelijemo s sokom limete in z olivnim oljem.
Po želji popopramo.
Beluši s testeninami
Beluše očistimo, jim odstranimo olesenel spodnji del, jih operemo in narežemo na koščke, dolge nekaj centimetrov. Nekaj minut jih blanširamo (da so še vedno čvrsti na ugriz) v vreli slani vodi. Tanjši beluši potrebujejo manj časa. Testenine po izbiri skuhamo. V ponvi na malo masla nasekljano čebulo posteklenimo, ji dodamo stisnjen česen (in - ni nujno, na tanke trakove narezan pi-ščančji file), popražimo (če dodamo meso nekaj dlje), začinimo, dodamo odcejene be-luše in nekaj na polovico prerezanih češnjevih paradižnikov in ščepec ali dva nasekljanega rožmarina ali mediteranskih začimb; zalijemo s sladko smetano in na zmernem ognju še kratko pokuhamo. Mocarelo narežemo na manjše kocke in zmešamo, omako, testenine in mocarelo.
Vlado Pignar
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
li in nato na podlagi ugotovljenih protiteles v krvi v visoko specializiranih laboratorijih v Evropi ugotavljajo vzrok alergije pri naši živali. Naredijo se tako imenovani presejalni testi, pri katerih se zajamejo alergeni okolja, hrane, najrazličnejših trav, dreves, bolh, glivic itd. Ko se ugotovi, na kaj je naša žival alergična, se lahko izdela tudi serum, ki desenzibilizira našo žival, kar pomeni, da se ta več ne odzove z alergijo na določen alergen, ki je prej grenil življenje njej in prav tako njenemu lastniku. Slabost omenjene metode je še vedno relativno visoka cena, ki je okoli 300 do 500 EUR. Vendar je lahko samo to odgovor na vprašanja lastnikov živali, le tako lahko trajno oziroma za dolgo časovno obdobje preprečimo nezaželeno alergijo pri našem ljubljenčku. Ko poznamo vzrok, se mu lahko izognemo, če pa to ni mogoče, pa žival s posebej za njo narejenim serumom desenzi-biliziramo, tako da se alergija ne ponavlja več. Emil Senčar, dr. vet. med.
Tačke in repki
Zdravljenje alergije
Več pisem z vprašanji razočaranih lastnikov malih hišnih ljubljenčkov se je nabralo z enako tematiko in problematiko, in to so alergije. Živali kihajo, kašljajo, imajo izcedek iz oč^ nahod, praskajo se po glavi, očeh, po telesu, otre-sajo z ušesi, ližejo se po tačkah in še bi lahko našteval. To vse se dogaja izključno živalim, ki so alergiki in lastniki so pogosto razočarani in nejevoljni, saj se enaka problematika pri njihovih ljubljenčkih ponavlja iz leta v leto ali celo iz meseca v mesec.
Količina padavin je letošnjo pomlad zelo majhna, zato so trave redke in neizenačene. Zaradi tega pričakujemo manjši pridelek, saj stadij trav in cvetenje regrata kaže že na bližajoči se čas košnje.
Od vseh dejavnikov, ki vplivajo na kvaliteto travne silaže, je prav čas košnje najpomembnejši. Dobra kvaliteta silaže z visoko hranilno vrednostjo je v teh slabših gospodarskih razmerah za prirejo mleka in mesa še toliko pomembnejša. Dobra kakovost ni porok samo visoke proizvodnje, ampak tudi boljšega zdravja živali. To pa vpliva tudi na plodnost in življenjsko prirejo. Namreč številne bolezni pri prežvekovalcih, zlasti pri kravah molznicah, so posledica prav nizke kakovosti vlakninaste krme, ki jo hočejo številni rejci izboljšati z dodajanjem močne krme. Prav velike količine močne krme povzročajo prebavne motnje pri prežvekovalcih, obolenja parkljev in slabšo kvaliteto mleka. Zato moramo pridelati krmo optimalne hranilne vrednosti.
Strokovnjaki so ugotovili, da na kakovost krme vpliva več dejavnikov. Ti so:
1.	čas košnje
2.	višina rezi
3.	primerna ovenelost, čas sušenja
4.	hitrost polnjenja in tlačenje silosov
5.	ustrezno pokrivanje silosov
Kako določiti optimalni čas košnje
Da pridelamo krmo optimalne energetske in beljakovinske vrednosti, moramo kositi v času, ko je trava visoka cca. 25 cm ali velikosti pivske steklenice, zlasti to velja za sejane travnike. Za enoletne sejane travnike naj bo višina trave velikosti moškega komolca ali 40 cm. Za naravne travnike pa velja takrat, ko je manj kot 10 % trav v začetku latenja, ali takrat, ko do 10 % regratov semeni. Prepozna silaža nima samo nizke hranilne vrednosti, ampak nudi tudi slabše pogoje siliranja. Praviloma je v taki travi več maslene kisline, kljub višji sušini pri siliranju. Z optimalni časom siliranja lahko dosežemo hranilno vrednost preko 6,2 NEL/kg suhe snovi. Vsak zamujeni dan pomeni izgubo 0,1 NEL/kg suhe snovi. To pomeni, da bo imela trava, košena v tem tednu, hranilno vrednost od 5,2 do 5,5 NEL. To pa je vrednost za manj zahtevne kategorije živali (presušene krave, visoko breje telice). Zato ne priporočam, da še čakate (na boljše vreme), ampak travo takoj pokosite. Morda v letošnjem letu posilirate manj uvelo krmo (npr. pri 35 % suhe snovi; to je takrat, ko pri ožemanju trave voda ne priteče več). Siliranje trave z nižjo sušino pod 35 % pa je priporočljivo le ob uporabi silirnih dodatkov, npr. mravljične kisline, ki je zelo učinkovita, ali mlečnokislinskih bakterij.
Siliranje naslednjih odkosov določimo glede na čas od prve košnje. Optimalni čas je 25-28 dni od prve košnje. Kako visoko kosimo
Kosilnico za košnjo nastavimo na višino rezi 7-8 cm, če imamo v sestavi lucerno ali detelje, pa na 10 cm. S prenizko rezjo vnašamo v krmo zemljo, ki zelo škodljivo vpliva na sam proces kisanja krme, hkrati pa znižuje energetsko vrednost krme. Visoko košena trava se tudi hitreje obrašča, tako da je naslednji odkos prej. Tlačenje silosov
Pri pripravi silaže je tlačenje najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na kakovost pripravljene silaže. Pravilo tlačenja je, da tlačimo plast za plastjo. Višina posamezne plasti ne sme biti višja od 25 cm, kajti le do te globine prodre pritisk traktorske gume. Posamezen sloj prevozimo s hitrostjo 4 km/h, tri- do štirikrat. Dokler tega ne postorimo, ne smemo navažati novega sloja. Napake neustreznega tlačenja so po odprtju silosov zelo pogosto opazne. Kakovost takšne krme pa je neprimerna za krmljenje živali.
Nikoli ne tlačiti krme z dvojnimi kolesi. Uporabljajte za ta namen najtežje stroje.
Letošnja trava je že ostarela, zato jo zrežite na kratko, vendar ne krajše od 5 cm.
Pokrivanje in obteževanje silosov
Dobro potlačeno krmo moramo primerno pokriti. Za pokrivanje silosov uporabljajmo več slojev folij. Plastične folije morajo biti odporne na ultravijolične žarke. Najprej uporabimo stensko folijo, s katero pokrijemo del silosa ob steni. Preko te prevlečemo podfolijo, ki je lahko zelo tanka 40-50 |jm. Ta folija se zelo prilega kupu krme in ne ostane med njo in kupom zrak. Na podfolijo damo folijo večje debeline, 200 jim. To pre-vlečemo preko sten silosov, da preprečimo zatekanje padavinske vode ob stenah silosov. Na to folijo damo še trajno folijo, ki je debeline 500 jim, ta naj bo zaščitena proti poškodbam, ki jih lahko napravijo ptiči ali glodavci. Tako pokrit silos tudi dobro obtežimo. Za obtežitev so najprimernejše vreče, napolnjene s peskom. Novejši način obteževanja je s posebnimi samozateznimi trakovi. Odpadne pnevmatike niso najprimernejši način obtežitve.
Dobro pripravljen kup krme za kisanje pustimo zaprt vsaj šest tednov.
Siliranje v bale
Pri siliranju v bale je pomemben dober pritisk stiskanja in število ovojev folije. Priporočljivo je najmanj šest ovojev. Pri zelo ostareli krmi in krmi, ki jo mislimo daljši čas skladiščiti, pa še dodatna dva ovoja. Bale tudi ustrezno skladiščimo in zložimo tako, da bala stoji pokonci. Tudi krma za bale mora biti ustrezno uvela.
Naj končam še z nasvetom: nikoli ne krmite plesnive ali pregrete krme!
Anton Hohler, univ. dipl. ing.,
specialist živinorejske tehnologije
Siliranje trave
Krvodajalci
31. marec: Grega Zadravec, Lača-ves 12, Kog; Robert Štampar, Berce-tova 2 a; Mirko Šoštarič, Sodinci 5 a; Gregor Rozman, Hum pri Ormožu 27; Anton Mohorko, Trnovec 11; Miran Va-lenko, Draženci 10 b; Darko Emeršič, Tovarniška c. 4; Jože Reš, CMD 10; Jožef Galun, Stogovci 14; Drago Kola-rič, Slovenja vas 58; Marijan Metličar, Zg. Hajdina 82; Robert Avguštin, Leš-je 37; Franc Šeruga, Kraigherjeva 21; Daniel Roškar, Gorišnica 146; Branko Majerič, Selska c. 6; Danilo Unuk, Zg. Jablane 38; Valerija Skok, Videm pri Ptuju 32; Martin Leskovar, Žabjak 7; Franc Bezjak, Trajanova 12; Anica Horvat, Podvinci 21 b; Marjan Cvetko, Brstje 23; Matej Holc, Zagorci 5; Peter Kapele, Ob studenčnici 6; Janja Toplak, Langusova 30; Ana Verlak, Muretinci 54; Janez Toplak, Gabrc 3; Pavla Vesenjak, Kukava 61; Franc Sauer, Sp. Velovlek 17 b; Slavko Ko-larič, Žabjak 54 a;Vekoslav Širec, Slape 14; Bojan Jelen, Stanošina 37 d; Aleksander Krajnc, Draženci 33 c; Janko Pihler, Moškanjci 27; Vojko Šohar, Zgornja Hajdina 202; Mihaela Zupanič, Gubčeva 13; Boris Jerenec, Grlinci 21; Milena Ozvatič, Ločki vrh 1; Robert Vaupotič, Majski vrh 51; Damir Bušljeta, Zg. Hajdina 129; Karmen Kapele Lisjak, Ob studenčnici 6; Marija Rojko, Nova vas 77; Vinko Križanec, Sestrže 6; Miran Koser, Vintarovci 29 b; Jelka Jurgec, pot v toplice 7; Bojan Vrabl, Zg. Hajdina 1 a; Uroš Žohar, Gabrnik 3 b; zoran Bilič, Rabelčja vas 28 b; Andreja Graifoner, Rimska ploščad 3; Irena Mihalinec, Rimska ploščad 20; Alojz Fric, De-strnik 58; Boštjan Bedenik, Breg 30, Majšperk; Borut Plohl, Aškerčeva 23, Pragersko; Saša Murko, Majšperk 60 a; Sebastjan Jerkovič, Sp. Gaj pri Pra-gerskem; Bogdan Kores, Medvedce 2 a; Milan Avguštin, Lešje 37.
4. april - Marjan Cizerl, Zagorje 10 b; Vesna Čerček, Novakova c. 3, Ormož; Franc Cizerl, Zagorje 10 a; Albin Marin, Polenci 31 a; Srečko Čuš, Spodnji Velovlek 1 b; Edvin Horvat, Muretinci 51; Tatjana Valič, Mali Okič 18; Dušan Prosenjak, Brstje 17; Klav-dija Roškar, Gabrnik 55 a; Marjan kirbiš, Markovci 13; Miran Šic, Rogaška c. 36, Ptuj; Suzana Kokol Skaza, Klepova 34, Ptuj; Alojz Rakuša, Hla-ponci 49; Marko Florjanič, Strelci 9; Slavko Strelec, Placerovci 6 b; Marija Kolednik, Pacinje 5 a; Marko Kuko-vec, Ulica.25. maja 15, ptuj; Irena Gajšek, Placar 7; Slavko Gabrovec, Meje 4; Andrej Fric, Destrnik 58; Nejc Ciglar, Osojnikova c. 21, Ptuj; Martin Sok, Bukovci 92; Robert Kranjc, Hla-ponci 52; Stanko Rakuša, Polenšak 15; Vinko Cvetko, Hlaponci 53; Miran Ornik, Trnovski Vrh 52; Ivan Fijan, Zabovci 11 a; Janko Muršec, Gomilci 13 a; Marjan Šamperl, Spuhlja 28; Anton Ciglarič, Bodkovci 32; Milan Prapotnik, Mali Okič 43; Aleš Vrabl, Ormoška c. 87, Ptuj; Marko Pogorevc, Vrhloga 3; Peter Kovačič, Jelovec pri Makolah 3; Franček Trčko, Šikole 3; Primož Pehar, Ul. 8. februarja 23, Miklavž.
7. april - Marjan Kunštek, Tekačevo 31; Maksimiljan Šuta, Radehova 23; Franc Kralj, Desnjak 3; Matej Hlebec, Lača ves 43 a; Aleš Zorjan, Hum 50 c; Jožef Šuen, Lahonci 34; Mojca Korotaj, Arbajterjeva ulica 9, Ptuj; Pia Štrucl, Ptujska Gora 61; Irena Rola, Črmlja 12 a; Irena Korent, Črmlja 20; Martina Korent, Črmlja 20; Brigita Čuš, Mezgovci 64 a; Milan Mihelak, Črmlja 4; Marija Šprah Jelen, Pod-lehnik 12 a; Aleš Šprah, Krčevina pri Vurbergu; Milan Hebar, Trubarjeva 11, Ptuj; Jelka Petek, Dornava 142 a; Robi Korent, Črmlja 12; Srečko Ro-škar, Biš 53; Ivan Črešnik, Anželova 20, Ptuj; Andrej Meško, Gorišnica 72; Marko Bezjak, Markovci 20; Matjaž Majcen, Grlinci 37; Darko Čuš, Mezgovci 64 a; Miran Ritonja, Arbajterjeva 2, Ptuj; Miran Kolednik, Gorišnica 76; Danijel Fijan, Kukava 44 a; Antonija Korent, Črmlja 12; Bojan Horvat, Sakušak 44; Boštjan Sagadin, Gere-čja vas 61; Danijel Mihelak, Črmlja 4; Uroš Zakelšek, Stogovci 18; Dejan Peršuh, Pleterje 47; Andrej Vrabl, Placar 57; Klavdija Selko, Ulica 25. maja 5, Ptuj; Dragica Mlakar, Prešernova 25, Ptuj; Liljana Širovnik, Lancova vas 31 a; Mateja Bezjak, Majšperk 85; Stanislav Jelen, Podlehnik 12 a; Milica Bezjak, Ločič 27; Franc Šuen, Juršinci 88; Danilo Beranič, Pleterje 31 a; Karl Ravnjak, Trniče 70 a; Peter Muraus, Terškova 15, Maribor.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Dilema
Vprašanje: Moje vprašanje je preprosto. Kako naj verjamem v pozitivno, če vidim okoli sebe temo, nemir, obup? Hvala za nasvet!
Odgovor: Zgodovina je polna preobratov in nepredvidljivih situacij. Vsak človek je pridobil ob rojstvu svobodno voljo, ki mu daje moč izbire in s tem tudi priložnost za osebno in duhovno rast. Resnica je, da je od časa do časa sleherni posameznik včasih ujet v določene obveznosti in je prepričan, da se mu godi krivica in da je tudi okolica nesrečna. Toda dejstvo je, da sveta ne more spremeniti nihče in da moramo na probleme, ki jih piše življenje, gledati bolj individualno in pričeti moramo pri sebi. Notranje zadovoljstvo, veselje, radost so ugodne popotnice do osebne sreče. Prelomni časi (ki vladajo sedaj) so preizkušnja osebne vere in zaupanja v višjo silo. Stara, a modra indijanska legenda pripoveduje naslednjo zgodbo: Živel je mlad fant, ki je vprašal svojega dedka za nasvet o pozitivnosti in negativnosti. Dedek, ki je poznal naravne zakone življenja, ga nekaj časa opazuje in mu reče: »Človekova osebnost je simbolika dveh volkov, eden je dober in drugi slab. Preživel bo tisti, ki ga boš hranil.« In tudi z vami, dragi bralec, je podobno, morali se boste usmeriti vase in delati na sebi. Kajti le tako boste našli v sebi moč in oporo. Prej omenjena vera je pečat, ki pomaga na osebnih razpotjih. Na to malo pozabljate in ravno zaradi tega svoje občutke
pometate pod preprogo. Dobro je, da imate čut za ljudi in da jim pomagate po svojih najboljših močeh. Zaželeno je, da obiščete nekoga, ki je v domu starejših občanov in mu polepšate dan z opisom dogajanja v mestu, pripravite večerjo za prijatelje in se greste z otroki družabne igre. Namigov, kako ustvarjalno preživeti čas, je veliko in ravno s tem polepšate življenje sebi in drugim ljudem. Tako je možno najti moč in energijo za naprej. Veselje je nekaj naravnega, in če bomo znali to deliti, bo sreča objela vse ljudi. Drug problem, ki je vsekakor tudi pereč in pesti modernega človeka, so razna pričakovanja in omejitve. Ampak vsak si sam piše svojo pot. Pomembno je, da najdete v sebi moč in oporo za naprej, kajti skozi to lahko napredujete. Življenje vedno prinese tisto, kar človek potrebuje za osebno rast. Seveda je včasih težko razumeti usodo in dogajanje okoli sebe. Kljub vsemu je dejstvo, da se vse naredi z razlogom. Osebno vam želim čim več lepih in pozitivnih premikov na bolje. Imejte se radi!
Šifra: Kamenček
Vprašanje: Nisem poročena, živim v skupnem gospodinjstvu in imam dva otroka, vendar moje življenje ni to, kar si že-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
lim. Imam dva prijatelja in oba imam zelo rada, oba sta poročena, eden od njiju že drugič. Zanima me, za katerega naj se odločim? Me sploh kateri od njiju ljubi ali bi se oba samo rada poigrala z menoj?
Odgovor: Spoštovana bralka, iz astrološke karte je razbrati, da ne veste, kaj je za vas pojem ljubezni. Pomembno bo, da se kaj kmalu odločite in da na pravilen način rečete bobu bob. Popolnoma od vas je odvisno, kaj in kako se boste odločili. Toda toliko časa ste že na svetu, da bi se lahko bolj z zaupanjem obračali na svojo intuicijo, tako v sebi najdete tudi vse odgovore. Žal, ali pa morda na veselje, se nobeden od teh dveh moških ločil ne bo. In tudi sami niste oseba, da bi jo lahko z veseljem sprejeli. Ponavadi je čas tisti, ki celi rane in upanje pokaže v življenju pravo pot. Pravilno je, da se poglobite
Prehranjevalne navade
Hano zanima, kaj je lahko vzrok, da se pogosto prenajeda, in kaj mora storiti, da ne bo imela več te navade. Se ji lahko pomaga?
Prehranjevalne navade so (med drugim) odraz človekovih čustvenih potreb in trenutnega stanja duševnega zdravja. Hranjenje se pogosto enači z ljubeznijo, o čemer pričajo ljudski reki (npr. »ljubezen gre skozi želodec«) in ustaljena rekla v pogovornem jeziku (»pojedel bi te iz ljubezni«). Usta se povezujejo z nežnostjo in ljubeznijo tudi v odraslosti, zveze pa segajo v obdobje najzgodnejših izkušenj v biopsi-hosocialnem razvoju.
Že S. Freud je dokazoval, da je v zgodnjem otroštvu bolj kot metoda hranjenja pomemben odnos med materjo in otrokom. Neustrezno materino odzivanje sproži v dojenčku neugodna čustva in ambivalenco, ta pa različne vegetativne reakcije (želodčni krči, bruhanje), ki so lahko prvi izraz kasnejšega izkrivljenega razvoja v smeri nevroze. Tako hranjenje v tem obdobju ni samo izraz meta-bolizma, ampak(in predvsem) varnosti in ljubezni.
Zato lahko tudi Hana razume pretirano ješčnost tudi kot simbolično lakoto po ljubezni, varnosti in/ali priznanju. Nezavedno se hranjenje namreč povezuje s potrebo po naklonjenosti, človekove psihološke potrebe se izražajo v prehranjevalnih navadah (na primer želja po sladkarijah je navadno oblika samonagrajevanja, v ozadju pa leži dolgočasje in pomanjkanje ljubezni). V tem smislu je hranjenje komunikativni dogodek.
Morda bi bilo dobro za Hano, če želi opustiti prenajedanje, da se obrne na svojega izbranega zdravnika in se z njim posvetuje, kam naj se obrne po ustrezno po pomoč. Verjetno ji bo svetoval zdravljenje v Ljubljani na ustreznem oddelku KC, kjer se ukvarjajo s prehranjevalnimi motnjami.
Mag. Bojan Šinko
vase in naredite določeno osebno analizo. Po mojem mnenju preveč verjamete v neko navidezno trpljenje. Moške, s katerimi se dobivate, si izključno izbirate sami in tako najdite pri tem neki skupni imenovalec. Ko bo-
Smerokaz: V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
ste pri sebi ugotovili, kaj je pravzaprav ljubezen in kaj vam lahko daje, najdete tudi smisel in vero. Ne razmišljate o tem, kaj je pravilno in kaj ne. Seveda velja omeniti, da morate poslušati svoje notranje občutke in da tako vedno uvidite neko svetlo točko, ki vam daje upanje. Razmislite tudi o tem, kaj je pravzaprav ljubezen in kaj vam lahko poudarja. V življenju vas čaka še sreča in tudi radost. Srečno in obilico modrosti vam želim!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Spoznavanje učenja
Učne strategije in učenje učenja - 1. del
Učna uspešnost je v veliki meri odvisna od tega, kako se zna kdo učiti, ali uporablja dobre, kakovostne pristope in strategije, kako zna informacije, ki jih dobi o rezultatih svojega učenja, vgraditi v izboljšanje svojih učnih postopkov in ali o svojem učenju sploh razmišlja. S kakovostnimi učnimi strategijami lahko učenec namreč delno nadomesti primanjkljaje v sposobnostih, vendar nekoliko manj sposobni učenci potrebujejo še posebno skrbno in načrtno pomoč, da se naučijo učiti se.
To področje učne uspešnosti je dandanes vse bolj pomembno zaradi vse hitrejšega kopičenja informacij na vseh področjih našega delovanja. Vse pomembnejša naloga današnje šole je ob tem, da učencem posreduje bistvene podatke, pojme, zakonitosti in metode, da učence pouči o uspešnih, racionalnih načinih pridobivanja znanja, strategijah iskanja, zbi-
ranja, organiziranja in ovrednotenja informacij, pomembnih za razumevanje in reševanje problemov. Zaradi tega je zahteva, da šola nauči učence, da se samostojno učijo in postopno prevzamejo odgovornost za lastno učenje, vse glasnejša.
Torej, kaj so učne strategije? Učne strategije so zaporedje ali kombinacija v določen cilj usmerjenih učnih aktivnosti, ki jih posameznik uporablja na svojo pobudo in spreminja glede na zahteve situacije. Delimo jih na spoznavne, ki govorijo, kako si snov zapomniti in struk-turirati, ter materialne, ki učijo, kako delati zapiske in izpiske.
Ena izmed pomembnejših učnih strategij je strategija uspešnega branja. Učenje iz tiskanih virov predstavlja velik del učenja, zlasti na višjih stopnjah šolanja, saj se učbenikom pridruži še vse obsežnejša študijska literatura. Pogoj za uspešno učenje iz tiskanih virov je obvladovanje raznih sestavin bralne spretnosti, in sicer poznamo predbralno, s katero iščemo vire in podatke v knjigah, bralno v ožjem smislu,
kjer samo beremo z razumevanjem in ugotavljamo bistvo, ter pobralno, v kateri poročamo o prebranem. Nekateri treningi v branju se osredotočajo predvsem na razvijanje bralne hitrosti, pri kateri razumevanje naj ne bi trpelo. To dosežejo z odpravo odvečnih gibov očesa ter glasnega branja. Pravijo, da s treningom lahko pospešimo tempo branja tudi do desetkrat. Kakorkoli, značilnost dobrega bralca je, da zna prilagoditi način in hitrost branja namenu. Recimo pri preletavanju po besedilu ni toliko pomembna vsebina. Z njim namreč le preverjamo, ali je v knjigi tisto, kar pravzaprav iščemo. S pregledovanjem besedila dobimo splošen vtis o vsebini, ki predstavlja prvo stopnjo učenja oz. orientacijo predstavljenih idej v besedilu. Sledi temeljito branje, kjer izluščimo glavne misli. Tukaj moramo nekoliko upočasniti tempo branja in naše branje poglobiti. Nadaljujemo z najtemeljitejšim branjem, kjer se poizkušamo ob glavnih mislih naučiti tudi podrobnosti, vsebino tudi povezujemo z že
znanimi avtorji oz. predelanimi besedili in tehtamo avtorjeve argumente ter razlikujemo med dejstvi in domnevami. Poznamo še ustvarjalno branje, kjer se ob branju sprašujemo, kako bi se dale navedene ideje uporabiti.
Ena izmed metod pri učenju iz besedila je metoda PV3P. To je akronim (povzetek začetnih črk) naslednjih postopkov: pregledati celoto besedila, vprašati se kaj že vem, kaj sploh želim vedeti, prebrati podrobno in z razumevanjem, ponoviti večkrat in na različne načine preverjati ustreznost zapomnitve ter ponovno pregledati celoto besedila, če morda nismo kaj spregledali. Ta metoda je prilagoditev priljubljene ameriške inačice SQ3R (survey, question, read, recite, review) in skuša povezati pregled nad celoto z osredotočenostjo na dele. Prvi hiter pregled snovi ti da kognitivni okvir za nadaljevanje učenja. Vprašanje, kaj bo sledilo, pa aktivira predznanje in interes.
Druge specifične strategije, povezane z branjem, so še pod-črtovanje in izpisovanje.
Podčrtovanje - to je oblika poudarjanja bistva v prebranem. Je razmeroma manj uspešna, če jo uporabljamo avtomatično v smislu podčrtaj sedaj in razmisli kasneje, če podčr-tujemo preveč in če najprej ne preberemo temeljito celote, da izluščimo bistveno. Obnese se predvsem raznoliko podčrtova-nje, kjer uporabljamo svinčnike ali »markerje« različnih barv za različno pomembne dele besedila ter kombinacija pod-črtovanja s krajšimi opombami ali znaki na robu, na primer ! za pomembno, ? za nejasno ipd.
Izpiski oz. povzetki - izboljšujejo kakovost učenja, vendar je treba upoštevati določena pravila za uspešno povzemanje in izpisovanje. Treba je izločiti nepomembne podrobnosti, poiskati je treba nadrejen pojem - besedo in z njo nadomestit več podrejenih in poiskati ali sestaviti je treba bistveni (glavni) stavek in z njim nadomestiti več njemu podrejenih stavkov.
V okviru tega članka je še toliko nepredstavljenega, da ga je bilo treba razdeliti na več delov. Če vas zanima, kako izgleda učna strategija miselnih vzorcev in kako se z njimi učiti, ne zamudite prihodnje izdaje Štajerskega tednika.
Vir: Požarnik Marentič B. (2003). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana. DZS.
Slo pop - rock novice
Po polletnem premoru se na odre vračajo Dan D, ki v minulih mesecih kljub koncertni neaktivnosti niso počivali. Marko Turk - Tučo je v tem času postal ponosni očka, Tomislav Jovanovic -Tokac je sodeloval pri številnih zanimivih glasbenih projektih, Nikola Sekulovic se je za nekaj časa odpravil na Kitajsko, kjer so ga opazili tudi tamkajšnji glasbeni mediji, Dušan Obradinovic -Obra je bobnarsko kondicijo ohranjal z gostovanjem pri drugih zasedbah, Boštjan Grubar pa je obogatil svojo zbirko inštrumentov in pričel pripravo ovitka za novi album.
Spomladansko serijo koncertnih nastopov skupine Dan D je napovedal nov radijski single - hipnotična balada Magično. Gre za prvo pesem, ki so jo Novomeščani ustvarili za še vedno aktualen četrti studijski album Ure letenja za ekstravagantneptice. Posneta je bila v kar petih aranžmajskih različicah, od katerih je bila na album uvrščena tista, ki je nastala prav zadnji snemalni dan.
Skupino Dan D pa v prihajajočih pomladnih dneh čaka kar nekaj koncertov: 30. aprila v Gornji Radgoni (Kresovanje), 3. maja v Mariboru (Štuk), nato pa sledijo še nastopi v Žireh, Kopru, na Rock Otočcu, v Celju in Kapeli.
:k-k-k
Manca Špik, ki nas skoraj vsako pomlad preseneti s poskočnimi ritmi, na radijske postaje pošilja svojo novo pesem z zgovornim naslovom Žensko srce. Temperamentna pesem je nastala v sodelovanju z Andrejem Babičem.»Pesem Žensko srce je pravzaprav nastala pred dvema letoma in sva jo z Andrejem najprej nameravala prijaviti na EMO 2010, a smo se na koncu premislili in namesto nje poslali balado. Pesem je tako temperamentna, da je kot nalašč za prihajajoče vroče dni. Pravzaprav sem to pesem več kot leto dni uvrščala v repertoar, ki ga izvajam na nastopih, čeprav je uradno še nisem izdala. Kljub temu da moja publika pesmi ni poznala, jo je vsakič znova zelo dobro sprejela, zato nisem predolgo razmišljala in jo tako sedaj izdajam še kot radijski singel,« je povedala Manca.
Pesem je aranžersko zaznamoval Branko Berkovic, besedilo pa je napisala Saša Lendero, avtorica Mančine do sedaj najuspešnejše pesmi Zvezala bi si krila. (MZ)
D
ETI 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. NESSY - LJUBILA BOM NA GLAS
9,SIDDHARTA - GENERAL 8. NIPKElNlAŠA - POVEJ
7. DAN D - MAGICHNO 6. ZLATKO - LAGANO NAPREJ 5. GAL GJURIN - DUŠA IN TELO 4. TABU - MOJE LUČI 3. APRIL - LADIDADEJ 2. NINA PUŠLAR - BILO LEPO BI 1. ALYA - VSE BO LEP
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Bilbi na pragu izdaje prvega albuma
Nič več ne more ustaviti izida plošče mlade pevke in skladateljice Bilbi, ki predstavlja svoj novi single Kaj pa ti?.
Po udarni uspešnici Hvala za vijolice, s katero je Bilbi - Maja Pihler v zadnjih nekaj mesecih prevladala na frekvencah slovenskih radijskih postaj, novi single Kaj pa ti? ponovno zaznamujeta spevna melodija in izvrstna interpretacija. Tokrat je Bilbi skupaj s skladateljem Gregorjem Stremeckim svojo iskreno, izpovedno besedilo opremila s harmonsko in izvirno glasbeno podlago, ki ustvarja posebno zasanjano razpoloženje. Kaj pa ti? je tako po razgibanih vijolicah odličen uvod v ploščo, ki bo obsegala tako dinamične kot bolj umirjene pesmi.
»Zame je ta pesem prava himna optimizmu. Kadar se nam zazdi, da smo najbolj osamljeno bitje na svetu, je včasih zelo težko verjeti v pravljice s srečnimi konci. Ob tem pa velikokrat pozabimo, da nismo edini s svojimi problemi in tegobami in da marsikdo, nemara celo v istem trenutku, zre v isto nebo, gleda iste zvezde in se ubada z isto stvarjo - življenjem,« je o
skladbi povedala simpatična pevka in dodala: »Kaj pa ti? je prva balada, ki sva jo napisala skupaj z Gregorjem. Nastala je na čudovit poletni večer in nekaj tega vzdušja sva se trudila ujeti tudi v aranžmaju skladbe, zato ni naključje, da nas v pesem pospremijo piranski valovi in galebi, ki sva jih s sne-malnikom posnela na piranski
Punti. Skladbo je miksal in soproduciral Martin Bezjak, s katerim smo sodelovali že pri vijolicah, kot gost pa je se je našemu bendu, ki ga sestavljajo Bruno Domiter, Luka Gai-ser, Marko Zaletel, Borut Mori in Dejan Štuhec, v tej skladbi pridružil tudi Tomaž Gajšt s trobento.«
Bilbi je svoj novi single predstavila tik pred koncertom v sklopu festivala Godibodi, kjer je v začetku aprila nastopila s svojo spremljevalno skupino. Na koncertu v Stari mestni elektrarni - Elektro Ljubljana je tako premierno predstavila vse skladbe s prihajajoče plošče, ki jo bo maja izdala pri založbi Celinka. (MZ)
Bilbi s spremljevalnima vokalistkama
Foto: Tanja Del Fabbro
Filmski kotiček
Odklenjen
Vsebina: Eddie je povprečen moški, ki je pozabil odrasti, zato je na poti v slepo ulico življenja. Tega se sploh ne zaveda, zato ne razume, zakaj ga je punca nenadoma pustila. Saj ima vendar pogodbo za objavo svoje knjige. Kaj potem, če v nekaj mesecih ni napisal niti črke? Ko se ves poparjen vrača domov, sreča nekdanjega svaka, ki mu da čudežno tabletko. Z njeno pomočjo možgani pričnejo delovati s svojo polno zmogljivostjo in ne le z 20 % kot ponavadi. Eddieju se nenadoma odpre nov svet. V trenutku mu je vse jasno, zato se prične lahkotno vzpenjati po družbeni lestvici. Hitro po-
Limitless
Igrajo: Robert De Niro, Bradley Cooper, Abbie Cornish
Scenarij: Leslie Dixon po romanu Alana Glynna Režija: Neil Burger Žanr: triler Dolžina: 105 minut Leto: 2011 Država: ZDA
stane uspešen pisatelj, še bolj uspešen financar, bogat, lep, pameten, privlačen itd. Seveda pa bi bilo vse skupaj prelahko, če za vse to ne bi moral plačati cene ...
Eden od najbolj priljubljenih pripovednih motivov v kateremkoli mediju je vsekakor hudičeva pogodba, ki jo protagonist sklene v zameno za izpolnitev svojih želja, šele kasneje pa se zave, kako visoko ceno bo moral plačati. Tovrstne mo-ralke so sicer potrebne, a žal podajajo napačno sporočilo. Junak ne obžaluje svoje odločitve zato, ker bi bila moralno in etično napačna, ampak jo obžaluje iz sebičnih razlogov. Rad bi imel vse, ampak zastonj. Morala, etika in kes pridejo šele takrat, ko ugotovi, kako drago ga bo vse skupaj stalo, ne pa prej, ko uživa v svoji moči. To je torej moralka, ki ni moralka oz. napačna vzgoja, saj en primer požrešnosti zgolj nadomesti z drugim.
Slovenski pregovor pravi, da človeka spoznaš šele takrat, ko dobi moč, denar ali vpliv. Sodeč po filmu Odklenjen, to velja za
vse ljudi na svetu. Junak kot otrok kapitalizma, kjer ne smemo biti nikdar zadovoljni in si moramo vedno želeti nekaj materialnega, seveda ob svoji na novo pridobljeni čudežni moči, takoj poskrbi za denar, denar, denar in moč in vpliv. Ta pritlehna duša okoli sebe takoj seveda pritegne enako pri-tlehne duše, tudi bivšo dekle, čeprav njeno odločitev lahko razumemo tudi kot nagonsko privlačnost samice k alfa samcu. Skratka, svet je sestavljen iz pokvarjencev in pohlep ni več negativna vrednota, ampak nekaj popolnoma vsakdanjega.
Zal se film Odklenjen ne ukvarja s tovrstnim filozofiranjem in vso dobro podlago za tehten film brez kančka slabe vesti v trenutku odvrže ter se zadovolji z žanrsko formulo,
ki pa je implementirana dovolj tekoče in pitno, da film brez težav pogledamo do konca, toda do takrat mlačna juha že postane hladna. Konec je namreč eden najbolj brezveznih koncev v zgodovini filma. Namesto pričakovane moralke junak res dobi vse, kar hoče, ne da bi za to plačal kakršnokoli ceno. Ta 'izvirnost' morda ne bi bila napak, toda do takrat je junak pokazal, da je duhovno nezrel za takšno moč, zato konec ni srečen, ampak srhljiv. Junak namreč izpade kot opica s pištolo sredi gneče ljudi. Hm, morda pa je to le prispodoba sodobne Amerike? Kakorkoli že, film Odklenjen je na nek način zaklenjen, ker uspešno zaduši lasten potencial. Potreboval bi kakšno tabletko iz filma.
Matej Frece
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, k je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeArits d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
TURISTIČNO MESTO NA TIROLSKEM
DRUŽINA, RODBINA (ZASTAR.)
DOLGA DOBA, VEK
MODEL FORDA
ZVEZA, SPORAZUM
ŽENSKE PRSI, GRUDI, NEDRA
OPERNA HISA V MILANU
ŽABJI KRAK
SPIKERICA BAS
SPORTNIK S KROGLO
FILOZOF MARX
NOSILNICA V INDIJI
RODOVITNA ČRNA PRST
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
^ IZ BESEDE ^ LASCA
VAS NA JUŽNEM POBOČJU MENINE
NEOKRETEN ČLOVEK
SLAVKO AVSENIK
GRSKA BOGINJA NESREČE
DVOREZNO OROŽJE
GREGOR KREK
NASELJE NA VIPAVSKEM
ZIMZELEN GRM
PISATELJ FRANCE
SL. FIZIK (ANTON)
POSOJILO, ZAUP
GOROVJE V SAHARI
BOKSAR RUSEVSKI
PEVKA ZIMMER
ODMEV, ODJEK
GLASBILO PODOBNO KITARI
NENASIČEN ACIKLIČNI OGLJIKOVODIK
KRVAVEČE POŠKODBE
BARIJ
POSODA S KRISTUSOVO KRVJO
KEGLJASKI KLUB
KMEČKI BALKON
Ugankarski slovarček: AHAGGAR = gorovje v afriški Sahari, BRNJA = rodovitna črna prst, BZIKANJE = sikajoče oglašanje, FITA = nemška filmska igralka Benkhoff, GOLICE = vas na južnem pobočju Menine, KUFSTEIN = turistično mesto na Tirolskem, PALANKIN = indijska nosilnica za eno osebo, SANABOR = naselje na Vipavskem, STRAIN = ameriški pop pevec (Sammy, 1940-).
■ua>j|e 'oa]aj>j 'eps 'oiueq
'eopg 'aijpau 'auej 'o|epoq 'esuep 'je§§erjv '91V '>I9J>I 'e>! '»» '>I91 'Jeuneq 'eja 'eueop 'u!>jue|ed 'o]|s 'u^aiej Vs Tl9l!q° 'e^sueuje] 'ujaisjnx 'aiue^zq 'ejsv 'eiuaj 'roju] 'joajs :qnAVHOOOA '3>|uezjj>| 9) A9H§9y
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 23. april
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko z Natalijo Gajšek. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.35 Komentar tedna (po-novitev).19.10 RITMO MUZIKA. 20.00 SOBOTNI BUM (Janko Bezjak), vmes Modne čvekarije in Po študentsko
(ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). NEDELJA, 24. april
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škr-lec). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ. 18.00: Rajžamo iz kraja v
kraj (ponovitev). 19.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolov-cem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). PONEDELJEK, 25. april:
5.00 PRAZNIČNI JUTRANJI PROGRAM, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30.13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 9.00 DOPOLDAN NA RADIU PTUJ: 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 12.00 SREDI DNEVA: Aktualni prispevki in pogovori. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 18.45 Novo na knjižnih policah (Vladimir Kaj-zovar). 19.10 Pogovor ob kavi (ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 V živo z Maručo. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). TOREK, 26. april: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15.
NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Avto-radio (Danilo Majcen).10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Sredi življenja (Marija Slodnjak). 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Murski val). SREDA, 27. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6
2250 Ptuj	'
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vr-tičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Murski val). ČETRTEK, 28. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovi-tev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Kranj. PETEK, 29. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 20.00 Z glasbo do srca z Marjanom Nahberger-jem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
Horoskop
OVEN
Zvezde vam bodo v prihajajočem tednu namenile veliko ugodnih poslovnih načrtov in finančno se zadeve rešijo v vašo korist. Morda ne boste obogateli, toda vsekakor imate dovolj, da se odpravite po modnih nakupih, srečna roka vas čaka še posebej v tujini. Ljubezen: čutna romantika.
Sn BIK
V	pomoč vam bodo pogovori in skozi lastna prepričanja boste ugotovili, da ste na pravi poti. Na
delovnem mestu boste naredili načrt in uvideli, kaj vas pravzaprav veseli. Kljub povečani dinamiki si boste vzeli čas zase. Sprehod v naravo bo božal vašo dušo in je tudi priložnost za romantična doživetja.
DVOJČKA
Privlačila vas bo tišina in nekaterih stvar ne boste povedali, ampak jih boste zadrževali predvsem v sebi. Tako obstaja priložnost, da se odločite in poglobite v svet duhovnih znanj in transformacije. Prihodnost se vam bo odkrivala tudi skozi sanje. Premislek pri financah ne bo odveč.
RAK
Odprle se vam bodo neke nove poti in odpravili se boste na neko novo potovanje. Spoznali boste ljudi, ki vas bodo osrečili in vam podarili zavest o novih znanjih. Pravzaprav bodo zvezde na vaši strani in tako se bo odvijala paleta nekih ugodnih užitkov. V ljubezni se bosta cedila med in mleko.
LEV
■Tj Melodijo boste zaigrali tako, da bodo nanjo plesali tisti, ki so vam nadrejeni. Vsekakor je resnica tudi ta, da boste naravnani delovno in da greste pogumno naprej po razpotjih življenja. Časa za počitek ne bo, kajti odpirale se bodo nove razsežnosti. V ljubezni bo pomembno vlogo igrala svoboda.
DEVICA
Postopoma korak za korakom se spreminjate in spoznavate, da je življenje zelo prijetno in harmonično. V tem obdobju vas bo močno zaznamovala želja po odkrivanju novih znanj, in če se še izobražujete, vam bodo zvezde zelo naklonjene. Intimni trenutki bodo kot zvezdni utrinki - čudežni in harmonični.
TEHTNICA
Nekatere stvari držite v sebi in čas je, da vzamete pisalo in največji blok, kar ga premorete in si začnete pisati o osebni rasti, o ljubezni, o notranjih občutkih in tako naprej. Pomladna energija vam bo dala krila v ljubezni in s tem magičnim jezikom in s pomočjo srčnega izvoljenca boste dosegli veliko.
ŠKORPIJON
V	vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki bodo zrcalili vaša pričakovanja. Uspehi se bodo vrstili,
če boste dopustili skupinsko aktivnost. Slednje bo v celoti veljalo za službo. Spoznali boste, da ste v samem bistvu življenja srečni in zadovoljni, torej pojdite pogumno naprej.
STRELEC
Pred vami je delaven čas in sledile bodo določene analize. Pravzaprav je pomembno, da se umirite in da prisluhnete svojemu telesu. Pomembno je, da uživate veliko vitaminov in mineralov, še najbolje je, da v naravni obliki. V ljubezni vas bo spremljala kreativnost in izrazili se boste v romantiki.
KOZOROG
Obdani boste z neko notranjo srečo in modrostjo. Zadeve bodo v samem bistvu premišljene in tako se lahko odločite, kaj vas veseli in kaj ne. Korak za korakom se odpirate tako v kreativnem kot umetniškem izražanju. Ljubljeno osebo boste prijetno presenetili ob romantični večerji.
VODNAR
Svoboda je za vas tista vrednota, ki bo tudi v tem obdobju zelo aktualna. Prijetna doživetja na delovnem mestu bodo okrepila vašo samozavest. Klepet s prijateljem vam bo podaril neko modrost in tako jasno in glasno vidite, kaj vas veseli in radosti. Sreča je na strani pogumnih ljudi!
RIBI
Notranja moč in osebna svoboda bo tista mala pikica, ki vam bo dala krila in pokazala pravo pot. Na platno življenja boste vnašali svetle barve in tako priklicali srečo in blagostanje. Na lastnem primeru spoznavate, da iz majhnega raste veliko. In nenazadnje se odpravite v družbo in cveteli boste v besednem izražanju.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8 »98,2'104,3
Napovednik kulturnih in drugih dogodkov za konec tedna. Vsak petek med 12. in 13. uro.
.ITI.
APETIT
Iščete svoj stil	^
Alojzija v oblačilih športnega in mornarskega pridiha
Alojzija Kokol je Ptujčanka, stara 45 let, mama štirih otrok, treh hčerk in sina, po poklicu kuharica, prijavljena na Zavodu za zaposlovanje. Za sodelovanje v akciji Iščete svoj stil jo je prijavila najmlajša hči, izziv je sprejela. Največ prostega časa preživi na svoji parceli na Polenšaku, veliko časa posveti rožam, čuva vnuka, rada pa tudi kolesari in nabira gobe.
V	Kozmetičnem salonu Neda so pri gospe Alojziji, ki je prvič obiskala kozmetični salon, ugotovili suho kožo. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji uredili še obrvi. Priporočili so ji tudi globinsko čiščenje. Pozitivno je, da je poskrbela za izgubo kilogramov, v celovito skrb za telo pa sodi tudi nega obraza. Ker je njena koža suha, potrebuje še bolj skrbno nego. Cez zimo se je koža dodatno izsušila, zato jo je treba dodatno obogatiti s preparati za ta tip kože. Po napotkih strokovnjakov bo skušala kožo negovati tudi doma.
V	Frizerskem salonu Stanka je za Alojzijo poskrbela frizerka Danica Zorčič. Lase ji je postrigla asimetrično, precej kratko in resasto. Pobarvala jih je medeno blond, razgibanost pa dosegla s čokoladnimi prameni. Posušila jih je gladko.
Make up je vizažistka Min-
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Alojzija prej ...
. in pozneje
KOLEKTIV SALONA
mosKo m gensKo
FiU2£iiSCV0 z Slomškova 22 10 % popust v aprilu *
ka Feguš začela z nanosom pudra, s katerim je prekrila cel obraz. Oči je poudarila s temno modrimi in rahlo vijoličastimi toni ter z malo svetlečega senčila, ličnice pa v nežno roza tonu, v tem tonu je poudarila tudi ustnice.
»Gospa Alojzija se je odzvala na našo akcijo, kljub temu da se ni prijavila sama in je bila nad klicem presenečena. Glede na nedavno zelo uspešno kilogramsko preobrazbo sem se odločila, da pri izbiri oblačil ohranim njen sproščen športni duh. Oblačila sem poiskala v tr-
govini Mura, izbrala sem mišje sive hlače ravnega kroja in elastičnega materiala. K temu pa še svetlo modro srajčno bluzo s zanimivim potiskom in k vsemu dodala še temno modro vetrovko, ki nam v teh aprilskih dneh še kako prav pride, ter še tanek šal sivo-črne barve. V trgovini Alpina sem poiskala še ustrezne čevlje in torbico, ki sem jih skušala kombinirati k vzorcu šala, na torbici kot tudi na balerinkah se ponovi živalski vzorec, ki ga najdemo tudi v šalu. Ker pa letos ne bo šlo brez velikega in opaznega nakita,
sem tudi Alojziji dodala veliko zapestnico v modrem odtenku. Alojzija je v današnjem športnem stilu s pridihom mornarskega pripravljena za sproščeno potepanje po ptujskih ulicah. Njena postava in energija, ki jo oddaja, ji omogočajo kar raznolike načine oblačenja, tako v krojih kot tudi v barvah. Priporočam ji kakšen eksperiment tu in tam vsaj s kakšnim 'modernim' detajlom v barvi ali kakšnem kosu oblačila,« je po Alojzijini preobrazbi povedala stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olim-pic je bila gospa Alojzija deležna manikure oziroma nege rok. Roke so poleg obraza najbolj izpostavljeni del našega telesa, zato jim moramo posvečati dovolj pozornosti. Manikuro je kozmetičarka Tamara Galun začela z nanosom hranilne maske, ki kožo rok nahrani in zaščiti pred zunanjimi vplivi, nato je odstranila obnohtno kožico in nohte oblikovala. Po odstranitvi maske jih je pola-kirala, na Alojzijino željo pa nanje nalepila nalepke, nato pa prekrila s prozornim lakom, ki vsebuje vitamine za zdravo rast nohtov. Manikuro je zaključila z nanosom vlažilne kreme.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Alojzija v oblačilih iz Mure, čevlji in torbica so iz Alpine
Župečja vas • Na 14. blagoslovu 55 konjev
Srečanje obogatili z metanjem podkve
Prizadevni krajani Župečje vasi so pred godom zavetnika konjev sv. Jurija pripravili že 14. srečanje konjerejcev z blagoslovom konj, turistično obarvano prireditev pa so popestrili še s tekmovanjem v metu podkve v vrečo.
obiskovalcev, pa sta si z zanimanjem ogledala tudi predsednik turističnega društva Ptuj
Albin Pišek in član državnega sveta Rajko Fajt iz Ptuja.
M. Ozmec
Župečja vas, ki je na lanskem tekmovanju Turistične zveze Slovenije Moja dežela lepa in gostoljubna prejela odlično 3. mesto, je bila minulo nedeljo v znamenju plemenitih štirinožcev in njihovih lastnikov iz raznih krajev Slovenije. Prizadevni Župečani, ki so se izkazali že ob lanskem praznovanju 100-letnice svoje vasi, so namreč v sodelovanju s turističnim društvom občine Kidričevo pred godom zavetnika konjev sv. Jurija pripravili tradicionalno, letos že 14. priredi-
tev z blagoslovom konjev.
Lepa in sončna nedelja je na gmajno ob vaški kapeli sredi Župečje vasi tokrat privabila 39 konjerejcev s 55 konji različnih pasem, barv in velikosti iz skoraj vse Slovenije. Kot se spodobi, so ob zvokih koračnice skupine Pepi krulet iz Cirkovc na prireditveni prostor v povorki prijahali ali se pripeljali s svojimi kočijami na konjsko vprego.
Nekaj stoglavi množici lastnikov in ljubiteljev konj ter drugih udeležencev od blizu
in daleč je v imenu gostiteljev zaželel dobrodošlico župan občine Kidričevo Anton Le-skovar, ki je poudaril, da so jezdeci na svojih štirinožnih prijateljih, lahko še posebej srečni, saj so eni redkih v Sloveniji, ki v teh kriznih časih lahko z gotovostjo rečejo, da so na konju. V imenu soorga-nizatorjev jih je pozdravil in nagovoril tudi predsednik turističnega društva občine Kidričevo Davorin Urih, ki se je za uspešno pripravo prireditve zahvalil tudi vsem vaščanom.
Foto: M. Ozmec
Po blagoslovu je lovrenški župnik Karel Pavlič vsakemu konju ponudil še kos kruha in sol.
Svečan blagoslov konjev je pred vaško kapelo opravil lovrenški farni župnik Karel Pavlič, ki je tudi njihovim lastnikom zaželel varno jahanje ali vožnjo s kočijami. Po blagoslovu pa se je podal med konji in vsakemu posebej ponudil kos kruha s soljo.
Da je bilo vse skupaj še prijetnejše, so prireditev s kulturnim programom popestrili zabavno-glasbena skupina Pepi krulet in ljudski pevci iz Cirkovc, gostoljubni domačini, med katerimi je bilo največ mladine, pa so obiskovalcem postregli kruh, domačo klobaso, pecivo, ki so ga pripravile župeške gospodinje in članice društva podeželskih žena občine Kidričevo ter seveda razne napitke. Za udeležence prireditve so pripravili tudi simpatične spominske obeske.
Tradicionalno srečanje ko-njerejcev z blagoslovom konj pa so prizadevni organizatorji letos prvič popestrili še z zanimivim tekmovalnim delom, saj so udeležence povabili na tekmovanje v metanju podkve v vrečo. Zanimivo je, da se je za 100 evrov nagrade v tej stari kavbojski disciplini pomerilo kar 16 konjerejcev, med njimi pa je bila zelo spretna tudi predstavnica nežnega spola; zmagal je Branko Čeh. Prireditev, ki v ta del občine Kidričevo pritegne vsako leto več
Foto: M. Ozmec
Srečanje konjerejcev so letos obogatili še z zanimivim in razburljivim tekmovanjem v metu kopita v vrečo.
Slovenija • Natečaj Smps'S
Tabuji na področju inkontinence
V	Sloveniji za nehotenim uhajanjem urina - inkontinenco trpi 200.000 ljudi, tudi veliko mladih. Vsaka četrta ženska lahko pričakuje, da se bo enkrat v življenju soočala z inkontinenco. Težava pa ne prizadene samo posameznika, temveč tudi njegovo družino in prijatelje. Čeprav jo je možno učinkovito reševati, še vedno premalo prizadetih poišče pomoč, ker si ne upajo in ne znajo vprašati.
V	podjetju Simps'S smo pripravili natečaj za najboljši članek s področja inkontinence in ga obogatili s ponujeno rdečo nitjo »destigma-tizirajmo inkontinenco«. Natečaj za najboljši članek je v Sloveniji prva celostna spodbuda strokovnjakov o razmišljanju in pisanju o inkonti-nenci. Želimo si, da bi naši članki in naš pogled na inkontinenco kot multidisciplinarno težavo dosegel namen. Govorimo o inkontinenci, obravnavajmo jo z različnih zornih kotov, postavljajmo jo v območje normalnega. Samo z boljšim razumevanjem lahko postopoma odpravimo tabuje in prizadeti bodo lažje našli ustrezne rešitve.
K sodelovanju smo povabili medicinske sestre in farmacevtke, v petek, 15. aprila, pa smo razglasili najboljše avtorice natečaja in podelili nagrade. Zmagovalka natečaja, medicinska sestra Špela Unuk: Rešitev, ki so na voljo za reševanje težav z inkontinenco, ne poznamo dovolj. Boljše razumevanje težav in pripomočkov za reševanje inkontinence je ključ do večje kvalitete življenja.
Z natečajem smo naredili korak do ljudi, ki so ujetniki inkontinence, in jim s prispevki ponudili nove rešitve.
Mateja Kržin
Dornava • Prostovoljna akcija ribičev
Da bo Pesnica spet živa reka ...
Ribiči dornavskega ribiškega društva se že nekaj časa aktivno trudijo ponovno vrniti življenje v staro strugo reke pesnice. V teh dneh so v okviru širše zastavljenega projekta prenove sadili drevesa in čistili nabrežine.
„V zadnji akciji smo zasadili kar 70 dreves; gre za divjo češnjo, jesen in javor. Naše društvo namreč gospodari s staro strugo reke Pesnice, ki v določenih predelih ni dovolj zaraščena z drevjem oziroma zelenjem, kar je za preživetje in ohranitev ribjega življa in divjadi nujno potrebno. Hkrati tudi urejamo nabrežine in okolico ob stari strugi," je prostovoljno akcijo skupine ribičev najprej opisal gospodar društva Janko Horvat. Vsa drevesa so ribiči prejeli v dar, nekaj od gozdarjev, nekaj tudi od drevesnice.
Sicer pa je težav s Pesnico in okoli nje že dolgo časa kar veliko: „Pred leti je bila ta stara struga še mrtvica, saj se je dolgo časa, vse do ureditve kanalizacijskega sistema v občini, vanjo izlivala kanalizacija iz dornavskega zavoda. Ribiči se pač po svojih močeh trudimo reko ohraniti čisto in polno življenja, da bi ponovno zaživela kot nekoč, ko se je Pongrac kopal v njej, ko so se tu lovili sulci, postrvi in lipanji. Zadnje čase imamo spet velike težave z onesnaževanjem, od izgradnje avtoceste Lenart naprej, ker vse odpadne vode pritečejo po dveh melioracijskih jarkih, M6 in M7, in se zlivajo v Pesnico," še pravi Horvat in nadaljuje: „Pred dvema letoma je bila v Pesnici ugotovljena tudi visoka stopnja vsebnosti amonijaka. Šlo je za veliko zastrupitev, mrtve ribe smo sicer odstranili, zgodilo pa se ni
Gospodar Ribiškega društva Dornava Janko Horvat: „V načrtu je celovita sanacija stare struge reke Pesnice, da bo to spet reka z nekdanjim sijajem in življenjem!"
nič. Afera je bila dobro prikrita. Kaže, da je politični sistem deloval v smeri, da se to ne sme razvedeti, kljub jasnim rezultatom analize vode, ker je v Pesnici tudi zajetje pitne vode za Ormož. Prepričan sem, da bi razkritje onesnaženja širši javnosti državi povzročilo precejšnje stroške ... Dejstvo, na katero že opozarjajo tudi drugod, je, da avtocesta mimo Lenarta ni narejena tako, kot bi morala biti, očitno manjkajo lovilci odpadnih voda in posledice čutimo in vidimo tudi pri nas."
Trenutno je stanje vode v Pesnici po Horvatovih besedah kar zadovoljivo, predvsem zato, ker še ni bilo večjega deževja oziroma nalivov: „Bo-jimo pa se, kaj bo v jeseni, ko je tudi na njivah več gnoja. Že v času žetve se lahko pojavijo
težave, ker se večina slame zmelje kar na njivah, in če je takrat naliv, se vse to potem znajde v melioracijskih jarkih in Pesnici."
Staro strugo Pesnice, ki je bila 10 let nazaj res mrtva reka, je ministrstvo za okolje in prostor tudi uradno razglasilo za t. i. mrtvico. „Ribičem pa je uspelo, da smo v zadnjem letu sanirali že dobrih 850 metrov struge in nabrežin. Nadaljnjih 400 metrov bomo uredili še letos, ostanek do izliva v novo strugo pa bomo sanirali v letu 2012. V okvir sanacije spada tudi odstranjevanje preveč zaraslih nabrežin z grmovjem in starim, strohnelim drevjem ter odvečnega mulja, sicer je poplavljanje še pogostejše. Na vrhu nabrežin pa hkrati sadimo novo, okolju prijazno drevje in urejamo sprehajalno
V minulih dneh so dornavski ribiči očistili nabrežine in odstranili odvečni del mulja v pretežnem delu struge ter zasadili kar 70 mladik okolju prijaznih dreves.
pot za obiskovalce."
Dovoljenje za posege v strugi in ob njej je Ribiško društvo Dornava že pridobilo: „Dovo-ljenje je bilo izdano lani, dela pa izvajamo pod nadzorom VGP Ptuj. V nadaljnjem načrtu je še postavitev nove zapore, za kar pa prav v tem času pridobivamo soglasja na osnovi dovoljenja okoljskega ministrstva. Ta naložba je ocenjena na 80.000 evrov, na žalost pa bomo morali potreben denar ribiči nekako zagotoviti sami, saj okoljsko ministrstvo za kaj takega nima denarja. Sicer so
nam v dopisu svetovali, naj se za pomoč obrnemo na lokalno skupnost, vendar tudi naša občina nima denarja in ne verjamem, da ga bo imela naslednje leto," realno razmišlja Janko Horvat.
Dornavski ribiči vsa dela opravljajo prostovoljno, za kar jim brez dvoma gre vsa pohvala: „Nekaj si finančno pomagamo s članarinami, ki so dohodek društva in ki niso tako majhne, saj na člana znaša letna članarina z ribolovnim dovoljenjem kar 60 evrov. Imamo pa tudi srečo z donatorji,
ki so nam priskočili na pomoč s stroji pri delu, sicer pa smo za sanacijo stare struge doslej opravili okoli 700 prostovoljnih delovnih ur."
Ribiško društvo Dornava ima 76 članov, deluje pa 12 let. V teh letih se lahko pohvalijo z ureditvijo športnega ribiško-rekreacijskega centra v občini: „Zdaj pa nam je prioriteta oživitev in ureditev stare struge Pesnice in upam, da bo naša Pesnica v naslednjih dveh letih zaživela tako kot pred 100 ali 150 leti!"
SM
Ormož • Čistilna akcija krajevne skupnosti
Zelo uspešni v skupni akciji
V krajevni skupnosti Ormož so v soboto organizirali čistilno akcijo. V njej je sodelovalo med 250 in 300 občanov ter čez 100 gimnazijcev, ki so skupaj urejali okolje na 16 zbirnih mestih po krajevni skupnosti. Akcijo je koordiniral predsednik sveta KS Ormož Vlado Hebar, med delovno opravljenimi krajani pa smo opazili tudi podžupana občine Ormož Zlatana Fafuliča.
Nekateri so bili delovni že pretekli teden. Nekaj krajanov in tudi učenci OŠ Ormož so se akcije lotili med tednom, saj so imeli za soboto druge načrte, v šoli pa niso imeli načrtovanega dneva dejavnosti. Čistilna akcija je potekala po običajnih mestih. Očistiti je bilo treba okolje ob vodnih virih, ob potoku Lešnica in reki Dravi, saj je tam vedno mogoče najti veliko odpadkov. Tudi ob obvoznici in drugih bolj prometnih poteh je odvrženih veliko odpadkov. V akciji so se osredotočili na pobiranje odpadkov, ki v naravo ne sodijo, prostovoljci pa so porezali tudi vejevje, ki je bilo moteče za promet. Čiščenja divjih odlagališč niso imeli v načrtu, saj so se s tem ukvarjali lani. Prav tako se niso posve-
čali kosovnim odpadkom, ki bodo na vrsti jeseni.
Predsednik KS Ormož Vlado Hebar je bil zadovoljen predvsem z udeležbo mladih. Na akcijo so se odzvali OŠ Ormož, Gimnazija Ormož in Klub ormoških študentov, saj so po njegovem mnenju prav mladi nosilci okoljske odgovornosti in kažejo veliko boljši odnos do okolja kot številni odrasli. „V mojih mladih letih se ni dajalo pomena okoljski vzgoji, nismo se zavedali, kam vse to početje pelje. Še nedaleč nazaj so se v vodnih virih odmetavali akumulatorji, so se umivale škropilnice, odpadke se je odlagalo na skrita mesta v gozdovih. Zgled si je treba jemati po družbah, ki so na tem področju pred nami in čez nekaj ge-
neracij bo napredek viden," je prepričan Vlado Hebar. Akcijo so številčno podprli
tudi ribiči, lovci in planinci, ki so še posebej povezani z naravo in imajo do nje aktiven in ja-
sen odnos. Sindikat policistov, gasilci in vaščani iz različnih vasi krajevne skupnosti so bili prav tako zelo delovni, čeprav je bilo sobotno vreme precej kislo in je na trenutke malo poškropil tudi dež. Še posebej množičen je bil odziv v Klju-čarovcih, kjer krajani zanjo stopiti skupaj in narediti, kar je potrebno za kraj in boljše počutje vseh krajanov v njem. Nekoliko slabši odziv je bil edino v centru Ormoža, kjer so se na enem zbirnem mestu javili vsega trije krajani, ki so bili pri-
Foto: Viki Ivanuša
Park, okolico gradu in okrog Unterhunda so pod drobnogled vzeli gimnazijci.
pravljeni čistiti svoje okolje, je povedal Hebar. Krajani so bili o akciji vsi obveščeni z letaki po pošti, odločitev za udeležbo pa je seveda pri vsakem posamezniku.
Zato se na takšnih in tudi drugih akcijah pojavljajo vedno eni in isti ljudje, ki so že itak ozaveščeni in torej čistijo za nekom drugim. Tisti, ki zvečer v mraku naskrivaj v plastični vrečki peljejo svinjsko kožo v kakšno grapo, ne bodo prišli na čistilno akcijo. Bilo pa bi dovolj, da bi nehali s svojim početjem, ker potem tudi takšnih akcij ne bi bilo več treba.
Vlado Hebar je povedal, da bi se želeli za prihodnje leto s šolami dogovoriti za skupno akcijo v okviru dneva dejavnosti, morda pa ne bi bilo slabo, če bi potekala koordinirana akcija po vsej občini.
V teh dneh so potekale čistilne akcije tudi po okoliških krajih. Ludvik Hriberšek iz Komunalnega podjetja Ormož je povedal, da so razdelili kar 3200 vreč za vse tri občine širšega ormoškega območja, postavili pa so tudi osem kontejnerjev.
Viki Ivanuša
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Regijsko tekmovanje ROBObum 2011
Ustvarjanje iz lego kock
Regijsko tekmovanje z mobilnimi roboti za osnovnošolce je tudi letos k sodelovanju pritegnilo veliko mladih vedoželjnežev, ki jih tehnika zanima in ki svoje raziskovalno delo želijo še nadgraditi z znanjem mentorjev in starejših kolegov, srednješolcev.
Organizator regijskega tekmovanja ROBObum 2011 je Poklicna in tehniška elektro šola Ptuj, ki je v soboto v prostorih šole na Vičavi tekmovanje izpeljala v treh kategorijah, in sicer LEGObum8 in LEGObum9, tekmovanji z LEGO mobilnimi roboti ter tako imenovano ROBOsled tekmovanje s samo-gradnimi mobilnimi roboti. V vseh treh kategorijah je za zmago štel najboljši čas vožnje.
Skupaj se je v spretnosti usmerjanja vozila iz lego kock pomerilo 22 osnovnošolcev iz sedmih osnovnih šol, in sicer iz Gorišnice, Cirkovc, Dornave, Vidma pri Ptuju ter OŠ Olge Meglič, Ljudski vrt in Mladika. Najboljši v kategoriji LEGO-bum8 so bili predstavniki OŠ Mladika, in sicer Jan Bezjak, Žan Potočnik in Andrej Šuta. Drugo in tretje mesto v omenjeni kategoriji so zasedli osnovnošolci iz OŠ Olge Meglič, ki so tudi v kategoriji LEGObum 9 dosegli odličen rezultat. Tilen Grah, Matija Vuletič, Niko Veit in Philip Rakuš so se namreč uvrstili pred ekipo Mladike in tako dosegli zmago v omenjeni kategoriji.
V kategoriji ROBOsled je bil najbolje pripravljen Aleš Rojs iz OŠ Videm pri Ptuju, ki je dosegel prvo mesto in tako za las prehitel svoje kolege iz OŠ Cirkovce.
Na tekmovanju je bilo kar nekaj deklet.
Vsi zmagovalci so bili tudi nagrajeni, in sicer z donacija-mi, ki jih je šoli priskrbelo podjetje Nano elektronika.
»Glede kakovosti in pripravljenosti ekip in robotov moram reči, da je oboje v porastu, kljub težavam zaradi starosti LEGO-kompletov. Prav slednje so pogosto razlog, da morajo učenci včasih v zadnjem hipu pokazati veliko mero iznajdljivosti, znanja in izurjenosti. Organizatorji smo z rezultati zelo zadovoljni, naša želja pa je,
v naslednjih letih povečati število udeležencev,« je dejal koordinat tekmovanja in učitelj na ptujski Elektro šoli Branko Šešerko.
Ob interesu po povečanju števila tekmovalcev pa se je na sestanku mentorjev porodilo še nekaj pobud, ki bi lahko prispevale k večanju interesa za tehniko med osnovnošolci. Med drugim je padla pobuda o še večji povezanosti osnovnih šol s ptujsko Elektro šolo ter mentorstvo dijakov na osnov-
nošolskih interesnih dejavnostih. »To so odlične pobude in najbolje bo, da se še enkrat se-stanemo in se konkretno dogovorimo,« je dejal ravnatelj Ele-ktro šole Ptuj Rajko Fajt. Nad idejo pa je bil navdušen tudi direktor Šolskega centra Ptuj Branko Kumer, ki je mentorje seznanil tudi z načrtom za delo v objektu, ki bo stal tik ob Ele-ktro šoli in v katerem bo prav tako tisoč kvadratnih metrov površin za področje tehnike.
Dženana Becirovic
Ptuj • Mladi računalnikarji drugi v državi
Dobra teorija za dobro prakso
Praktično delo je za srednješolce izjemnega pomena, saj teorija brez konkretnega znanja ne predstavlja usposobljenosti za delo. Ravno zato praksi dajejo velik pomen na ptujski Elektro šoli, kar dokazujejo tudi rezultati njihovih dijakov z različnih tekmovanj. Dva dijaka sta ravno pred nekaj dnevi odnesla drugo mesto na srečanju srednjih računalniških šol, in sicer v izdelavi in zagovoru aktivne spletne strani za potrebe delovanja namišljenega podjetja.
Na prvem srečanju srednjih računalniških šol Slovenije sta dijaka Tehniške in poklicne Elektro šole Ptuj Jan Haložan (3. letnik) in Jurij Podgoršek (4. letnik) v kategoriji izdela-
va in zagovor aktivne spletne strani za potrebe delovanja namišljenega podjetja zasedla drugo mesto. Največ energije in časa sta za pripravo dijakov za omenjeno tekmovanje vloži-
la učitelja Marjan Čeh in Zoltan Sep, pomagali pa so tudi ostali člani aktiva računalništva na ptujski Elektro šoli. Tekmovanje je potekalo prejšnji petek v Ljubljani, sočasno pa je bilo
Dijaka Jurij Podgoršek in Jan Haložan ter učitelja Marjan Ceh in Sep Zoltan, ki sta pripravljala dijaka
izpeljano tudi 19. srečanje srednjih Elektro šol Slovenije.
Pred dijake je bila na tekmovanju postavljena konkretna naloga, dokazati so namreč morali, da obvladajo tako teoretično kot tudi praktično znanje. Slednje je obsegalo področje delovanja, izvedbe, testiranja, umerjanja, programiranja posameznih delov izdelka in vključevanja le-teh v delujočo celoto. Izdelek so morali tudi zagovarjati in tako dokazati zanesljivosti delovanja, kot tudi poznavanje tehničnih predpisov in standardov, povezanih z rabo izdelka.
Takšen način tekmovanja je bil izbran zaradi novosti, ki jih prinašajo novi in prenovljeni učni programi. Po teh se namreč poudarja pomen uporabnega znanja, ki ga bodo dijaki lahko pokazali takoj po končani izobrazbi. Sočasno pa so tudi dovolj usposobljeni za morebitni nadaljnji študij.
Dženana Becirovic
Od tod in tam
Markovci • Spomladansko delo lovcev
Člani Lovske družine Markovci so v okolici lovskega doma v Sobetincih pred dnevi izvedli spomladansko čiščenje okolja. Tako so med drugim uredili strelišče, izvedli zadnja dela v remizah, pred domom pa namestili nove klopi in mize, ki so jih sami izdelali. Vodja spomladanske akcije je bil gospodar lovske družine Marjan Kelenc, sodelovalo pa je okrog 25 članov. LD Markovci sicer šteje 60 članov, vsak član pa mora med letom zbrati 25 delovnih ur. Dela seveda vse ne zmanjka. Poleg spomladanskega čiščenja okolice doma se lovci vsako leto udeležijo občinske čistilne akcije, obdelujejo pa tudi tri hektarje njiv, kjerposejejo koruzo in oljno ogrščico. Pridelek v zimskem času služi kot krma in zavetišče za divjad.
Markovci • Slovesno na cvetno nedeljo
Tudi v župniji sv. Marka v občini Markovci je cvetna nedelja minila nadvse slovesno. Iz večine vasi markovske občine so fantje in možje pred cerkev prinesli k blagoslovu pre-smece velikane. Največjega so letos ponovno spletli v Borovcih (naposnetku), in sicer je v dolžino meril 21 metrov. Borovčani so k blagoslovu prinesli tudi svoj krajši, 12-metrski presmec. Presmece velikane so k blagoslovu prinesli tudi iz vasi Bukovci, Nova vas, Zabovci, Markovci in Sobetinci. Tradicija izdelave tako velikih presmecev je v markovski fari živa že več kot desetletje in pomeni tudi del druženja po vaseh. Na cvetno nedeljo so presmece velikane fantje in možje pred cerkev prinesli peš, na svojih ramenih. Blagoslov je opravil farni župnik Janez Ma-učec, slovesno noto dogodka pa so zaokrožili člani godbe na pihala občine Markovci, ki so zaigrali na trgu pred cerkvijo.
MZ
Na področju severovzhodne Slovenije iščemo svetovalce - tržnike in vodje skupin za trženje v direktni prodaji.
Želene izkušnje v direktni prodaji in radiesteziji. Bazo potencialnih kupcev nudi podjetje. Ponudbo za sodelovanje s svojim življenjepisom pošljite na e-naslov: milena@full-point.net.
OBČINA MARKOVCI OBJAVLJA
JAVNI RAZPIS
javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin v III. FAZI OBRTNE CONE NOVI JORK. Vsebina razpisa je objavljena na spletni strani občine Markovci, www.markovci.si, in v Uradnem listu RS.
r
PTUJSKA TELEVIZIJA
IPCDD
Petek 22.4.
10:05 Hrana in vino
10:30 Ptujska kronika -pon.
10:50 Povabilo na kavo-pon.
11:25 Spnznajmose.com
12:15 POT-I oddaja o Veliki noCi
13:15 Koncert Bacu Caribe
14:20 Koncert Tomaž Pengov
15:00 Motivacijsko predavanjo - Nick Vujiiii
17:40 Hrana in vino
18:00 Ptujska kronika-pon.
18:20 Regi TV - Ormoi
19:10 Spoznajmose.com
20:00 Ptujska kronika-pon.
20:20 Povabilo na kavo -pon.
20:55 Gospodaistvonlk
21:30 To ho moj poklic—Mizar
22:25 Info kanal
Sobota 23.4.
9:30 OtrnSka oddaja GoriSnica 10:30 Sipko -otroška oddaja 11:00 POT -1 oddaja o Veliki noči 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kava-pon. 12:55 Koncert Bacu Caribe 14:00 Ptujska kronika — pao. 14:20 Koncert trio Ahimsa 15:25 Gospodarstvenik 10:00 Ptujska kronika — pon. 16:20 Polka in majolka 17:25 Povabilo na kavo-pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
18:00 Ptujska kronika -pnn. 18:20 Spoznajmose.com 19:10 Regi IV-Oraiož 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Povabilo na kavo-pon. 20:55 Spoznavamo občine 21:20 Koncert Tomaž Pengov 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:20 Info kanal Nedelja 24.4.
9:35 Otreika oddaja Goriinica 10:35 Sipko -otroika oddaja 11:05 POT-I oddaja o Veliki noEi 12:05 Hrana in vinn 13:00 Pregled tedna 13:25 Povabilo na kavo — pon. 14:00 Spoznavamo obiioo 14:25 Spoznajmose.com 15:20 Art karneval 17:10 Hrana in vino 18:05 Povabilo na kavo-pon. 18:40 Lokacija Slovenija 18:55 Koncert trio Ahimsa 20:00 Pregled todna 20:25 Povabilo na kavo-pon. 21:00 Spoznavamo obCino 21:25 Regi IV-Ormož 22:20 Info kanal
www.petv.tv
Odsltj n» lahko spremljate tidl na 12
Foto: MZ
Foto: DB
Foto: MZ
Foto: DB
Prireditvenik
Mali oglasi
STORITVE
INSTRUKCIJE iz MAT., FIZ., SLOV in TUJIH JEZIKOV ter PRIPRAVE NA MATURO nudijo profesorji z izkušnjami. Nudimo tudi PREVAJANJE IN LEKTORIRANJE. Jezikovna šola ONTARIO, Novi trg 6, Ptuj, tel. (02) 779 10 80.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
UGODNO, košnja trave, obrez okrasnega grmičevja, obrez živih mej, tudi odvoz, servis kosilnic, ročno poliranje vozil TGM, d. o. o., Langu-sova ul. 29, Ptuj, tel. 041 591 570.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: adaptacije, novogradnje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp, fasade -klasične ali demit, s stiroporjem ali volneno volno, suhomontažna dela po sistemu KNAUF, slikopleskarske storitve ter urejanje okolice. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, GSM 051 415 490.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Minoritski trg 4, Ptuj, od 14. do 18. ure. Tel. 031 894 183.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www.brunaricenadstreski.com
UGODNA IZPOSOJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Ročno izdelana vabila in zahvale, vokalna spremljava na poročnem obredu. SALON BARBI, Mala vas 1 d, Gorišnica. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www. porocnisalonbarbi.com.
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gori-šnica. Tel. 041 457 037.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medrib-nik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
jfSlimmer
^ VVELLN6SS CLUBS
TEČAJ ZDRAVEGA HUJŠANJA. Prijavite se na 041 461 266. Darinka Pesek, s. p., Miklošičeva ulica 5, Ptuj.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje: 051 205 373.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Stuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769
PE LINA CENTER, Zagrebška c., Ptuj. Delovnik: pon/čet: 8-14, tor/sre: 12-19, pet: 10-19, sob: 7-12. UGODNO! Naročila: 030 279 554.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
PRODAM bikca, črno-belega, starega 14 dni. Tel. 041 375 825.
PURICE, 7-tedenske, za nadaljnjo rejo, prodajmo. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PO AKCIJSKI ceni prodajamo sveže svinjske polovice iz domače reje. Akcija velja do prodaje zalog. V redni ponudbi imamo domače izdelke iz prašičjega mesa ter belo sortno vino. Kmetija Požegar, Marjeta Jančič, Bišečki Vrh 30 a, 2254 Trnovska vas, telefon 041 212 408.
V NAJEM VZAMEM njivo do 50 arov v okolici Gajevcev, Muretinci, Stojnci, Bukovci. Telefon 031 502 418, popoldan.
PRODAM hlevski gnoj. Tel. 051 233 507.
VOZNIKA C-, E-KATEGORIJE z izkušnjami v mednarodnem prometu, špedicija, smer EU, zaposlimo. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391.
IŠČEM delo za manjšo pomoč na domu bolni osebi. Tel. 031 317 876.
NAPRODAJ je čudovito, 46 kvadratnih metrov veliko stanovanje z dvigalom na mirni lokaciji na Ptuju. Informacije na tel. 041 81 77 37.
UGODNO prodam lepo gradbeno parcelo na Ptuju - smer Rogoznica, cca. 900 m2. Tel. 041 588 137.
V k. o. Pristava v Cirkulanah ugodno prodam 77 arov položnega zemljišča z možnostjo gradnje. Objekt je porušen, voda na parceli. Tel. 031 292 474.
GRADBENO parcelo v Gajevcih, prodam. Tel. 031 233 264.
DOM-STANOVANJE
ODDAM v najem trisobno, sončno, obnovljeno, delno opremljeno stanovanje na Ptuju. Tel. 031 838 069.
V NAJEM oddam enosobno stanovanje v I. nadstropju v Ptuju. Telefon 051 416 310.
MOTORNA VOZILA
PRODAM renault clio, 1,2, letnik 2003, klima, prevoženih 58000 km. Telefon 051 336 879.
KUHAR, m/ž, v ugledni restavraciji v bližini Lipnice, Avstrija, zaposlimo samostojnega kuharja. Urnik dela 5 dni + 2 dni prosto. Nočitev in hrana zagotovljena pri delodajalcu. Informacije: Borut 00436505812669.
NEPREMIČNINE
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2, za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675.
VHODNA vrata 105 x 205 cm, lepo ohranjena, s stranskim svetlobnim delom, prodam za 90 €. Tel. 051 605 756.
HITRI KREDITI
t h j, Trsten Jakova 51
{ Domino ir«-nti>il, 1 ri.td Ji
040 37.33.371
POKRIVANJE vseh vrst streh in kleparska dela. Ugodno in kvalitetno. Bojan Fras, s. p., Koroška c. 58, Maribor, tel. 030 334 947.
INŠTRUKCIJE matematike za osnovne in srednje šole ter fakultete. Boštjan Strelec, s. p., Stojnci 85 a, Markovci, GSM 031 740 658.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
PRODAM bukova in gabrova drva. Možnost razreza na 25 ali 33 cm, z dostavo. Tel. 041 723 957.
BUKOVA drva, razžagana, zložena na paleti, prodajamo, možnost dostave. Tel. 041 893 305.
KOSO-MULČER za multikultivator Gorenje Muta, širina 1 m, rabljeno 5 ur (skoraj novo), prodam. Tel. 041 685 823.
PRODAM bikca, simentalca, težkega 130 kg, in prašiča, težkega 140 kg. Tel. 031 833 974.
NESNICE, rjave, v 20. tednu, pred nesnostjo, prodajamo. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM dva prašiča, 100 kg, cena 1,20 evra za kilogram. Telefon 031 374 463.
PRODAM bukova drva, možna dostava na dom Tel. 041 610-210 ali
02 /769 15.19
Skupnih
Televizija nternih Programov
PETEK 22.4.
8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Polka in majolka 11:00 Glasbena oddaja 12:30 Video strani 17:00 Glasbena oddaja 18:00 Oddaja iz občine Lenart 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Glasbena oddaja 22:00 Polka in majolka 23:00 Video strani
TV
www.siptv.si
NEDELJA24. 4.
8:00 Otroška oddaja 9:00 Dobrodelni koncert OŠ Hajdina 10:10 ŠKL
11:00 60 let MEPZ Videm 12:15 Gospodarska oddaja OOZ Ptuj 13:00 Revija MPZ1.de! 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Oktet Destrnik -15 let 18:30 Oddaja iz občine Lenart 20:00 Momo- miniserija 1/6 21:15 Video strani
fti hj* imo prftomV?
SOBOTA 23.4.
8:00 Revija CPZ v Markovci h
9:30 Momo - miniserija 1/6 10:00 Oddaja iz občine Lenart 11:45 Kuhajmo skupaj 12:15 Video strani 18:00 Polka in majolka 19:00 Ptujska kronika 20:00 Koncert -15. Let ansambla 2. del 21:30 Markovci - Iz domače skrinje 23:55 Video strani
PONEDELJEK 25. 4.
8:00 Materinski dan v Pobrežju 9:20 Gospodarska oddaja OOZ Ptuj 10:00 Utrip iz Ormoža 10:45 ŠKL
11:35 Ptujska kronika 11:45 Kuhajmo skupaj 12:30 Video strani 17:00 ŠKL
18:00 60 let MEPZ Videm 20:00 Koncert - 15. Let ansambla 2. del 23:00 Mozaik kulture 23:30 Video strani
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Donava 116 D, 2252 Dornava
Petek, 22. april
9.30 Ormož, Center za starejše občane: ustvarjalna delavnica - Barvanje pirhov 2.00 Ptuj, Miheličeva galerija: odprtje razstave Natura 2000 in rastlinstvo Pohorja 8.00 Majšperk, Tovarna umetnosti: odprtje razstave »Odprtost barvnega sveta«
Društva likovnih umetnikov Severne Primorske 8.00 Leskovec, prostori TD Klopotec, pri pošti: odprtje razstave pisanic 8.00 Dornava, razstavišče v občinski stavbi: odprtje razstave likovnih izdelkov otrok
vrtca Dornava - ob dnevu Zemlje 9.00 Svetinje, vinoteka Svetinjska klet: predavanje Saše Radovanoviča - Srednjeveška potopisna poslastica - Iz Ormoža v Jeruzalem 9.30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Feria Lainščka - Gajaš, arestant z Vladom Novakom za izven 20.00 Ptuj, CID: bobnarska produkcija učencev Aleša Zorca z gosti
Sobota, 23. april
8.00 do 20.00 Leskovec, prostori Turističnega društva: razstava pisanic 9.00 do 18.00 Ptuj, Minoritski samostan: razstava velikonočnih simbolov članov
ustvarjalnih delavnic društva Optimisti, Univerze za tretje življenjsko obdobje Ljudske univerze in društva gospodinj Marjetica Spuhlja 9.00 Zg. Ložnica: Pohod po pohodni poti Lovra Stepišnika 12.00 do 16.00 Hajdina, PSC: razstava klekljanih izdelkov članic Društva žena in deklet Gerečja vas
16.00 Ormož, jedilnica centra za starejše občane: sv. maša in žegnanje velikonočnih jedi
18.00 Skorba, Dom krajanov: gledališke urice za otroke v organizaciji KD Skorba -	Na Strasu: kresovanje - vuzmenka, v okviru občinskega praznika Središče ob
Dravi, v organizaciji rekreacijskega društva Godeninci 21.00 Ormož, Unterhunt: 3. Prleški žegen, sodelujejo - Muškat hamburg, V okovih, Cops On Bikes
Nedelja, 24. april
8.00 do 20.00 Leskovec, prostori Turističnega društva: razstava pisanic 8.00 do 12.00 Ptuj, Minoritski samostan: razstava velikonočnih simbolov članov
ustvarjalnih delavnic društva Optimisti, Univerze za tretje življenjsko obdobje Ljudske univerze in društva gospodinj Marjetica Spuhlja 9.00 do 18.00 Spuhlja, večnamenska dvorana: velikonočna razstava ročnih del in
pisanic društva gospodinj Spuhlja Marjetica 14.00 Ormož, Športni park Mestna graba: turnir v odbojki na mivki v organizaciji Kluba ormoških študentov
Ponedeljek, 25. april
8.00 do 12.00 Ptuj, Minoritski samostan: razstava velikonočnih simbolov članov
ustvarjalnih delavnic društva Optimist, Univerze za tretje življenjsko obdobje, Ljudske univerze in društva gospodinj Marjetica Spuhlja 9.00 Mala Nedelja, Bioterme: Velikonočni pohod v organizaciji TD Mala Nedelja-Radoslavci
9.00 do 18.00 Spuhlja, večnamenska dvorana: velikonočna razstava ročnih del in
pisanic društva gospodinj Spuhlja Marjetica 10.00 Zavrč, pred trgovino Tuš Haložanka: začetek pohoda po okolici občine Zavrč 14.00 Ljutomer, hipodrom: kasaške dirke Kasaškega kluba Ljutomer 14.00 do 16.00 Hajdina PSC: razstava klekljanih izdelkov članic Društva žena in deklet Gerečja vas
Pragersko, Vodni stolp: odprtje razstave Najlepša pisanka Kidričevo, dvorana Pan: dobrodelni velikonočni koncert društva Sožitje Ptuj -za izboljšanje kvalitete življenja oseb z motnjo v duševnem razvoju Ptuj, Športni zavod, Dravska 18: informativno predavanje o fenomenu Bruno Groning - Po sledeh čudodelnega izcelitelja, izcelitve in pomoči po duhovni poti
Markovci, župnijska dvorana: odprtje razstave ročnih del in pisank Društva podeželskih žena občine Markovci
Markovci, večnamenska dvorana: koncert S pesmijo praznujmo Markovo -sodelujejo KUD Markovski zvon, Moški pevski zbor in Godba na pihala občine Markovci
17.00 17.00
17.00
18.00
19.00
Torek, 26. april
9.00 do 12.00 Ptuj, Minoritski samostan: razstava velikonočnih simbolov članov
ustvarjalnih delavnic društva Optimisti, Univerze za tretje življenjsko obdobje, Ljudske univerze in društva gospodinj Marjetica Spuhlja Ptuj, kavarna KPŠ: novinarska konferenca ob rekreativnem kolesarskem dogodku v Žetalah - Slovenija kolesari
Ptujska Gora, bazilika Marije Zavetnice: tiskovna konferenca z ogledom in blagoslovom prenovljene Križeve kapele, sodeluje citrarka Doroteja Dolšak Ivanjkovci, Kulturni dom: občinska proslava ob dnevu upora proti okupatorju
10.30
11.00
19.00
NEKOLIKO DRUGAČEN POGLED NA NAJLEPŠO VAS NA SVETU
IZBOR NAJLEPŠIH KARIKATUR ZADNJE PETLETKE V ŠTAJERSKEM TEDNIKU ^
Boris Miočinovič Aleš Gačnik
a /ma Ptuja
SodobnavZgoc?Oaturi besedi
tretja petletka
Ptujski diplomatski priročnik, ki ne sme manjkati na vaši knjižni polici
NAROCILNICA
Naročam_izvodov knjige Sodobna zgodovina
Ptuja v karikaturi in besedi po ceni 10€za komad.
Ime in priimek:_
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:
Telefon:_
Datum naročila:
Podpis:_
Knjigo lahko kupite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj ali izponite priloženo naročilnico in vam jo pošljemo po pošti (po povzetju, s pripadajočo poštnino).
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o Raičeva 6 2250 Ptuj
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Svet zavoda OSNOVNE SOLE GORISNICA Gorišnica 83, 2272 Gorišnica
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS št. 16/07-uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09,64/09, 65/09 in 20/11).
Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda.
Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za pet let. Predviden začetek dela je 1. 9. 2011.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (potrdilo o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot 6 mesecev in o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost), program vodenja zavoda, opis dosedanjih delovnih izkušenj in kratek življenjepis pošljite v zaprti ovojnici najpozneje v 15 dneh od objave tega razpisa na naslov:
Svet zavoda OŠ Gorišnica, Gorišnica 83, 2272 Gorišnica, s pripisom »ZA RAZPIS RAVNATELJA/RAVNATELJICE«.
Kandidati/-ke bodo prejeli pisno obvestilo o izboru v zakonitem roku.
PETKOV VEČER \	
Bodite nocoj	j
i/ družbi oddaje	i
Z glasbo do srca z ^	Wdo 1
na radiu Ptuj	1
z Marjanom	www.radio-tednik.ii 1
ICCRADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
ZELENA JEKLENKA PODARJA
10 let
brezplačnega
plina m^m
f
NOTESDENT
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
Izpolnite in pošljite nagradni kupon, ki vas skupaj z opisi vseh nagrad in drugimi informacijami čaka na spletnem naslovu www.butanplin.si, pri vseh pooblaščenih prodajalcih Zelene jeklenke, ob dostavi na dom in na brezplačni številki 080 1115.
INFORMACIJE IN NAROČILO
(t( 080 1115)
VELIKA
NAGRADNA
IGRA
\ APRIL, MAJ 2011
a
fílorkolUark «...
www.markomark.si
V Orešju za vas gradimo 9 stanovanj v velikosti od 40 m2 do 100 m*.
Za informacije lahko pokličete na gsm 031 636 665 oz. obiščete spletno stran www.markomark.si.
BUTAN PUN
jf) ^ hiša prijazne energije
RADIOPTUJ
t*, oflletct www.radio-ptuj.si
O rOMiklavž Č.Č.Č.
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662. avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
znamka letnik		cena€	opr.	barva
BMW 318 D KARAVAN CONFORT	2008	15.880,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
CITROEN C41.6 HDI PICASSO PACK AMBIANCE	2009	12.990,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
CITROEN XSARA PICASS01.8 i 16 V	2000	2.100,00	AVT.KUMA	KOV. ZELENA
FORD FIESTA 1.3	2000	1.100,00	AIRBAG	BELA
KIA SORENTO 2.5 CRDIEX	2005	10.280,00	ALU PLAT.	KOV. MODRA
MAZDA 5 2.0 CD	2007	11.980,00	AVT.KUMA	ČRNA
PEUGEOT 407 1.6 HDI KARAVAN PREMIUM	2008	9.880,00	AVT.KUMA	SREBRN
RENAULTCU01.216V	2008	7.990,00	KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT ESPACE 1.9 DCICONF. EXPRESSION	2006	9.770,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI CARMINAT	2008	8.450,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
SEAT LEON 1.9 TDISTYLANCE	2006	9.880,00	AVT.KUMA	BELA
ŠKODA ROOMSTER 1.9 TD CONFORT	2007	8.990,00	KUMA CUMATIC	KOV. MODRA
VW GOLF V PLUS 1.9 TDI CONFORT	2008	12.280,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN CONFORTLINE	2007	11.980,00	AVT.KUMA	SREBRN
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN HIGHUNE	2008	14.980,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 2.0 TDI 4X4 CONFORTUNE KAR.	2007	14.580,00	AVT.KUMA	SREBRN
VW POL01.0	2001	2.450,00	EL POM. STEKEL	BELA
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
fotomlakar
Uroš Mlakar
s. p.
info@fotomlakar.si | www.fotomlakar.si | 070 823 674
• fotografiranje porok, krstov, zabav, • portretiin družinskiportretinalokacijipo vašiželji, • fotografiranje slovesnih dogodkov, proslav,
• fotografiranježalnih slovesnosti...
Prilagodljivost, odzivnost, prijazne cene. Dodatne ugodnosti za poroke v maju in juniju! Preverite na spletni strani www.fotomlakar.si
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cen£>	Oprema	Barva
bmw 530 d touring avt.	2005	14.900,00	serv. knjiga	kov. srebrna
bmw318 dtouring	2005	7.700,00	serv. knjiga	kov. srebrna
citroen sax01,11	2000	1.450,00	centaln0 zaklep.	rdeča
peugeot partner 1,6 hdi totem	2007	6.900,00	prvi last.	kov. peščena
opel omega 2,2 dti limuz.	2002	3.790,00	avt.kuma	črna
audi 31,9tdi ambiente	2006	12.500,00	serv. knjiga	kov. modra
peugeot 1061,0 coctail	1999	1.090,00	3 vrata	kov. modra
citroen xsara 1,616v exclusive	2002	3.750,00	serv. knjiga	kov. srebrna
volkswagen touareg 2,5 tdi avt.	2004	16.800,00	serv. knjiga	kov. črna
Skoda octavia 1,6 gu( limuz.	1998	2.150,00	klima	kov. srebrna
renault megane 1,9 dci dynam.	2003	4.990,00	avt.kuma	k0v.b0rd0
fiat punt01,2 sx	2001	2.140,00	prvi last.	kov. srebrna
peugeot 2061,41 x-line	2005	4.300,00	prvi last.	kov. srebrna
ford focus i^tdci karavan	2002	3.600,00	klima	kov. srebrna
opel corsa 1,0 club	2003	2.620,00	serv. knjiga	k0v.b0rd0
opel astra 1,616vny0j karavan	2004	4.250,00	prvi last.	kov. srebrna
citroen g 1,41	2004	5.200,00	55.000 km	kov. srebrna
hyundai elantra 2,0 crdi	2003	2.990,00	serv. knjiga	kov. zlata
volkswagen passat 1,9tdi comf. variant	1998	3.150,00	klima	zelena
peugeot 2061,4 ixr presence	2001	2.750,00	klima	kov. srebrna
peugeot 2061,41 x-line	2005	4.530,00	klima	kov. srebrna
citroen xsara 2,0 hdi exclusive	2003	3.750,00	prvi last.	kov. moder
peugeot 2061,4 hdi x-line	2003	3.990,00	serv. knjiga	kov. sv. modra
seat ibiza 1,4 mpi	2000	1.890,00	prva reg. 2001	kov. modra
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
PVC - LES - ALU
ßeiCONT
ßj^jft p^'	'Dana ße&eda, oêvefcije
www.belcont.si, tel.: 02 741 13 80, GSM: 041 316 505
OKNA
VRATA
ROLETE
OKENSKE POLICE ZIMSKI VRTOVI GARAŽNA VRATA SOBNA VRATA
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate svečke dve leti že gorijo, da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, spomini dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti.
SPOMIN Janko Kovačec
JURŠINCI 16
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu poklonite lepo misel, cvet ali svečko.
Tvoji najdražji
Prireditvenik		1
Sreda, 27. april		
8.00 Markovci: pohod po mejah občine Markovci, v organizaciji TD občine Markov-ci
9.00 do 12.00 Ptuj, Minoritski samostan: razstava velikonočnih simbolov članov
ustvarjalnih delavnic društva Optimisti, Univerze za tretje življenjsko obdobje, Ljudske univerze in društva gospodinj Marjetica Spuhlja 10.00 Hajdina, športni park: športno-humanitarna prireditev S srcem za ljudi 10.00 Ptuj, pred upravo PM Ptuj-Ormož na Prešernovi ulici: prireditev ob državnem prazniku dnevu upora proti okupatorju; slavnostna govornica dr. Mateja Kožuh Novak; kulturni program: Pihalni orkester Ptuj, Ptujski kvartet DPD Svoboda Ptuj in igralka Zvezdana Mlakar; ob 11.00 bodo udeleženci prireditve odšli na 15. tradicionalni pohod v Kicar v počastitev 34. obletnice delovanja Kluba brigadirjev Ptuj
12.00 Kicar, gasilski dom: 13. brigadirski praznik; kulturni program - učenci OŠ
Olge Meglič in Moški pevski zbor KD Rogoznica 14.00 Gerečja vas, športni park: tradicionalno tekmovanje za pokal Gerečje vasi v
organizaciji PGD Gerečja vas 16.00 do 18.00 Ptujska Gora: vsako polno uro strokovna predstavitev obnovljenih fresk
ter ogled gotske monštrance in kipov 16.30 Stojnci, športni park: mednarodna kvalifikacijska tekma deklet med AUT in SLO
15.00 Zg. Leskovec, bar Desetka: odprti turnir v šahu
18.00 Strnišče pri Kidričevem, galerija FO.VI: odprtje razstave 40 skulptur priznanega slovenskega pisatelja in kiparja Toneta Svetine
Četrtek, 28. april
9.00 Markovci: kolesarjenje po občini Markovci v organizaciji DU Markovci
9.00 do 12.00 Ptuj, minoritski samostan: razstava velikonočnih simbolov članov
ustvarjalnih delavnic društva Optimisti, Univerze za tretje življenjsko obdobje, Ljudske univerze in društva gospodinj Marjetica Spuhlja 17.00 Markovci, poročna dvorana: srečanje organizatorjev Fašenka 2010 16.00 do 18.00 Ptujska Gora: vsako polno uro strokovna predstavitev obnovljenih fresk ter ogled gotske monštrance in kipov
Petek, 29. april
9.00 do 12.00 Ptuj, Minoritski samostan: razstava velikonočnih simbolov članov
ustvarjalnih delavnic društva Optimist, Univerze za tretje življenjsko obdobje, Ljudske univerze in društva gospodinj Marjetica Spuhlja 16.00 do 18.00 Ptujska Gora: vsako polno uro strokovna predstavitev obnovljenih fresk
ter ogled gotske monštrance in kipov 18.00 Ptujska Gora, bazilika Marije Zavetnice: dobrodelni koncert bazilikalnega zbora Magnifikat, za ureditev novega dvigala za invalide
RAZSTAVE:
Ptuj, CID: razstava fotografij »Romska kultura skozi objektiv« - do 6. maja
Ptuj, Kavarna KPŠ: »Scena« - Boris Voglar; razstava fotografij glasbenikov in koncertov na
Ptuju med letoma 2000 in 2010 Ptuj, galerija Tenzor MGP: razstava akademskega slikarja Jožeta Šubica Ptuj, DomKulture: razstava fotografij Stojana Kerblerja - Prostori Ptuj, Galerija Magistrat: »Jutra moje dežele« razstava fotografij Matjaža Čatra Ptuj, palacij gradu: razstava ob 20. obletnici plebiscita 1990 Ptuj, gostilna Lužnik: razstava likovnih del Marjane Tkalčec Majšperk - Breg, Tovarna umetnosti: »Jernej Forbici 2001-2011 - razstava likovnih del in instalacij
Majšperk - Breg, razstavišče Albin Promotion: razstava slik članov likovne sekcije UD Ustvarjalec Majšperk
Hajdina, razstavišče v PSC: razstava klekljanih izdelkov članic Društva žena in deklet Gerečja vas
Kino Ptuj:
Petek, 22., sobota, 23., in nedelja, 24. april: 17.30 Art program: dokumentarec Skriti zaliv; 19.10 romantična komedija Gola zabava; 21.10 misteriozni triler Neznanec
Zlato srce je nehalo biti, smejoče oči so se zaprle. Ni tvojih več besed in stiska rok, ostal je le spomin in trpek jok. Zdaj tam si nekje, draga sodelavka, in čakaš na nas,
da se srečamo spet, ko pride naš čas.
V SLOVO
dragi sodelavki
Majdi Veršič
IZ RIMSKE PLOŠČADI 19
Hvala ti za vse, pogrešali te bomo!
Kolektiv Dialize Ptuj
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Po Jezusovih sledovih, dokumentarni film iz svete dežele Izrael, avtorja prof. dr. Jožeta Krašovca in Frančka Jauka; Velikonočne šege in navade priprave žegna in izdelave presme-ca na Štajerskem; Cvetna predstava velikonočnice na rastišču Boča - dokumentarni avtorski film; Opis pomena velike noči v pripovedi patra Milana Kosa, provinciala slovenskih minoritov; Velikonočno voščilo.
www.radio-tednik.si
Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpal sem svoje moči, zaprl sem trudne oči.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, sina, očeta, dedka, tasta in brata
Franca Beraniča
upokojenca Taluma Kidričevo
IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM POLJU 61
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje.
Hvala zdravstvenemu osebju Talumove ambulante, SB Ptuj, UKC Maribor in Onkološkega inštituta Ljubljana ter patronažnim sestram ZD Ptuj, Sindikatu Taluma - Kidričevo, družini Ivančič ter sosedom Hertiš in Drevenšek za vso pomoč, ge. Hedviki za poslovilne besede in molitev, cerkvenim pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, g. župniku za opravljen pogrebni obred in sv. mašo ter podjetju Mir.
Žalujoči: žena Amalija, sin Franc z družino, mama, sestri z družinama ter ostali sorodniki
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a na tebe spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega m brata in dedka
Janeza Koletnika
IZ STOJNCEV 9
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala govornikoma, župniku za pogrebni obred, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir. Hvala gasilcem, ki so ga položili k večnemu počitku. Zahvaljujemo se tudi osebju Trav-matološkega oddelka Maribor. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, da ste se od njega poslovili v tako lepem številu in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Cirila Bohinca
IZ OREŠJA 107 *5. 3. 1924 t 16. 4. 2011
Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani pri slovesu našega dragega Cirila. Za zmeraj bo ostal v naših srcih.
Njegovi najdražji
ZAHVALA
zahvaljujemo se vsem, ki so nam lajšali bolečine ob izgubi naše ljubljene žene, mame, babice, prijateljice in sodelavke
Silve Korenjak
roj. Botolin
PTUJ, PREČNA POT 12
ki smo jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala osebju UKC Maribor za zdravljenje, gospodu patru Klemnu in govornici ge. Veri za izrečene besede.
Vsi njeni
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih odgrneš, znova zažarijo.
V SPOMIN
22. aprila 2011 mineva pet let, odkar je nenadoma umrl dragi mož, oče in dedek
Rudolf Mlakar
IZ PTUJA, POLJSKA CESTA 33
Njegovi najdražji
Zrele trave poznih let v tihem polju zadnji cvet.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka
Viktorja Brodnjaka st.
IZ FORMINA 49
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje.
Hvala LD Markovci in rogistom, PGD Formin, ZZB Ptuj, DU Gorišnica, govornikom za poslovilne besede, nosilcem praporov, cerkvenim pevcem, g. župniku za opravljen pogrebni obred in sv. mašo ter pogrebnemu podjetju Mir.
Vsi njegovi
Skrb, delo in veselje bilo tvoje je življenje, nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče in babice
Marije Hergula
IZ CVETKOVCEV 41
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, za svete maše in nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku Jožefu Šipošu za sveto mašo in opravljen obred, pogrebnemu podjetju Aura iz Ormoža, ge. Anici Magdič, podgorskemu cerkvenemu pevskemu zboru, nosilcem praporov, godbeniku, ge. Jožici Megla ter ge. Kokol za poslovni govor. Posebna zahvala snahi Petri, zetu Fran-ciju, družinam Zvonka Petka, Janka Cvetka iz Sodincev, Tomažič-Gašič, Janka Cvetka iz Cvetkovcev in Plohl. Hvala kolektivu Moler, sodelavcem Anodne mase. Še enkrat iskrena hvala vsakemu od Vas, ki se je z lepo mislijo poslovil od naše mame ali ji je privabil nasmeh na usta v času, ko je bila še med nami.
Žalujoči: sinova Stanko ter Franček z družino, hčerka Marta ter vnukinja Zorica s Francijem

ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi dragega moža, očeta in dedka
Cvetka Heriča
Z GREENWIŠKE CESTE 8, MARIBOR
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vsa ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje in sveče. Najlepša hvala celotnemu zdravstvenemu osebju nevrološkega oddelka UKC Maribor, za vso skrb in nesebično pomoč v zadnjih težkih dneh njegovega življenja. Hvala g. župniku Holo-barju pri sv. Marjeti niže Ptuja, hvala tudi pevcem. Posebna hvala gre LD Sv. Marjeta niže Ptuja za lepo opravljen lovski pogreb in vsem ostalim lovcem ter rogistom ZLD Ptuj-Ormož. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala za vse.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Hermina, sin Samo, vnuk Niko z Adrijano, Teja in Nejc
Kidričevo • Zaprtje centra za nevarne odpadke?
Nestrankarsko gibanje zahteva referendum
Nestrankarsko gibanje za Kidričevo je napovedalo, da bodo danes (v petek, 22. aprila) ob 12. uri na sedežu Občine Kidričevo vložili pisno pobudo občank in občanov za razpis naknadnega referenduma za zaprtje centra za predelavo nevarnih odpadkov v industrijski coni Taluma.
Kot je sporočil Branko Štrucl, vodja gibanja, so do četrtka pobudo podprli z nekoliko več kot 500 podpisi občank in občanov celotne občine. Da bi izvedeli, kaj o tem menijo v podjetju Saubermacher Slovenija, ki upravlja center v Talumu, smo za nekaj pojasnil zaprosili pomočnika direktorja Andreja Gombošija.
»Zahtevo ocenjujemo kot nepoznavanje strokovnega vidika in pomena obnove ter širitve centra za ravnanje z odpadki. Podjetje Saubermacher se pri nas že 20 let uspešno in skladno z evropsko ter slovensko zakonodajo ukvarja z zbiranjem, predelavo in odstranjevanjem nevarnih in nenevarnih odpadkov s sloganom 'Za življenja vredno okolje'. Nov kompleks bo zgolj nadomestil stare objekte, obenem pa izpolnil vse zahteve strogih veljavnih predpisov glede emisij v zrak, vode ter zahtev glede obratovanja na vodovarstvenem po-
dročju. Vse smo že izpolnili skozi postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja in IPPC-dovoljenja, ki opredeljuje celovito preprečevanje in nadzor onesnaževanja, z ustreznim načrtovanjem tehnoloških procesov, gradnjo ustreznih skladiščnih prostorov, integracijo sodobnih načinov obdelave nevarnih odpadkov in tudi z opustitvijo predelave in odstranjevanja nekaterih vrst odpadkov, ki jih naša zakonodaja za to področje izključuje.
Mnogi nam očitajo, kako to, da smo na obnovo čakali štiri leta. To ne drži, saj smo projekte pričeli že leta 2007, a je ustvarjanje tako velikih projektov in investicij dolgotrajen in temeljit proces. Nenehno pa smo delovali tako v dobrobit ljudi kot okolja, v katerem se naš center razvija in deluje.
Vse od pričetka projekta smo bili tudi zelo odprti za vsa morebitna vprašanja in interese javnosti. Tako na-
Foto: M. Ozmec
Andrej Gomboši, pomočnik direktorja Saubermacher Slovenija
meravamo ostati tudi v prihodnje, saj želimo vse storiti čim bolj celovito. Ljudem želimo predstaviti, da center ne ogroža okolice in ne zdravja.«
Zakaj ste na ogled centra povabili le nekatere občinske svetnike, ne pa tudi vodje nestrankarskega gibanja za Kidričevo Branka Štrucla in novinarjev?
»Novinarji so že imeli do-
stop do centra (RTV SLO, Večer ...), res pa je, da smo tja peljali le tiste predstavnike 'sedme sile', ki so nas to prosili. Nikoli nismo nikogar od medijev zavrnili, če je želel ogled centra in zanj zaprosil. Gospod Branko Štrucl nas ni nikoli kontaktiral, da bi si ogledal center skupaj z nami, nikoli ni niti posebej izrazil želje, da bi se z nami sestal. Prav tako je imel možnost
Gorišnica • S šeste otroške varnostne olimpijade
Najboljši so bili Majsperčani
OŠ Gorišnica je bila letošnja gostiteljica predtekmovanja Otroške varnostne olimpijade, ki jo že šesto leto zapored pripravlja Policijska uprava Maribor. Na četrtkovem tekmovanju, ki se je odvijalo na igrišču za cerkvijo, se je pomerilo kar 16 ekip četrtošolcev.
Desetčlanske ekipe mladih tekmovalcev z mentorji so prišle iz naslednjih matičnih in podružničnih osnovnih šol: iz OŠ Gorišnica, Cirkulane, Zavrč, Ormož, Videm (dve ekipi), Leskovec, Sela, Majšperk, Stoperce - Ptujska Gora, Miklavž pri Ormožu, Kog, Središče ob Dravi, Velika Nedelja - Podgorci, Ivanjkovci in Sv. Tomaž.
Četrtošolci so se pomerili v štirih različnih igrah, kjer je bilo treba pokazati kar nekaj
(tudi teoretičnega) znanja, spretnosti in timskega dela. Tako so morali poznati telefonske številke za klice v sili, pomerili so se v spretnostni vožnji s kolesom in morali pokazati tudi znanje iz ce-stnoprometnih predpisov, iz kock so morali zložiti pravilne logotipe reševalcev, gasilcev, Civilne zaščite in policije, izkazati pa so se morali tudi kot gasilci, saj so v zadnji igri morali napolniti brizgalno in nato s curkom zadeti ozek lijak, od
koder se je voda stekala v posodo pod njim.
Ekipe so bile vse do zadnje igre precej izenačene, na koncu pa je bila razvrstitev, glede na osvojeno število točk, naslednja: prvo mesto je zasedla ekipa iz majšperških podružničnih šol Stoperce-Ptujska Gora, drugo mesto je pripadlo ekipi iz OŠ Ormož, tretje mesto OŠ Videm (II. ekipa), četrto mesto je zasedla ekipa iz podružnične šole Kog in peto gostitelji - četrtošolci iz OŠ
ogleda skupaj s predstavniki občinskega sveta in prisostvovati na sami seji občinskega sveta, kjer smo projekt predstavili. Tako kot vsak delovni obrat pa ima tudi naš center določena pravila in delovni urnik, zato jih je treba upoštevati pred vstopom. Vsi ogledi so tako vnaprej dogovorjeni in nato izvedeni v skladu z ustreznimi postopki. Enkrat na leto izvajamo - tako kot v ostalih naših obratih - tudi dneve odprtih vrat, ko je tudi možen ogled centra.«
Boste kljub zahtevi kraj anov za zaprtje nadaljevali širitev centra za ravnanje z nevarnimi odpadki?
»Kako se bo celotna zgodba med krajani in s širitvijo centra odvijala, nam trenutno še ni znano. Težko je predvideti situacijo, ki v končni fazi ni odvisna le od nas samih, temveč predvsem od občine in nadaljnjih postopkov, ki sledijo ob zaključku zbiranja podpisov.«
M. Ozmec
maja).
Borut Urnaut s Policijske uprave Maribor je ob izvedbi predtekmovanj poudaril, da ne gre toliko za samo tekmovanje, ampak bolj za igro s ciljem pridobivanja potrebnega znanja o samozaščiti in varnosti.
SM
Črna kronika
Cesto zamenjal za dirkališče
18. aprila so policisti Postaje prometne policije Maribor na glavni cesti izven naselja Cirkovce opravljali meritve hitrosti. Ob 8.59 so merili hitrost voznika osebnega avtomobila Volkswagen passat, ki je na mestu, kjer je hitrost vožnje s postavljenim prometnim znakom omejena na 70 km/h, vozil s hitrostjo 175 km/h. Zoper moškega bodo podali obdolžilni predlog.
Vlomi, tatvine
16.	aprila so neznani storilci pristopili do parkirišča podjetja v Slovenski Bistrici. Na petih tovornih vozilih so vlomili v rezervoarje in odtujili okoli 800 litrov goriva. Okoli 3. ure jih je zalotil varnostnik, nato so pobegnili neznano kam. Premoženjska škoda znaša okoli 1200 evrov. Policisti zbirajo obvestila, da bi izsledili storilce.
Med 13. in 14. aprilom je neznan storilec vlomil v skladišče novogradnje v Slovenski Bistrici. Iz notranjosti je odtujil žage in pnevmatsko kladivo. Premoženjska škoda znaša več kot 1800 evrov.
Na mejo z ukradenim avtomobilom
17.	aprila ob 9.00 je na mejni prehod Gruškovje pripeljal voznik osebnega avtomobila znamke BMW 320 D registrskih oznak Bosne in Hercegovine. Policisti so ugotovili, da so na vozilu prenare-jene številke šasije. Vozilo, ki ga je vozil 58-letni državljan Bosne in Hercegovine, so zasegli, saj so ugotovili, da je bilo vozilo leta 2008 ukradeno nemškemu državljanu v Zagrebu. Zoper voznika osebnega vozila bo podana kazenska ovadba.
Gorišnica.
Zmagovalna ekipa iz gori-šniškega predtekmovanja se bo udeležila finalne prireditve šeste otroške olimpijade, ki bo letos junija v mariborski dvorani Tabor, kjer se bodo med seboj pomerile zmagovalne ekipe iz vseh ostalih predtek-movanj.
Prvo predtekmovanje letos je bilo že sedmega aprila v Kopru, kjer je tekmovalo dvanajst šol s prav tako šestnajstimi ekipami. Drugo predtek-movanje je bilo minuli četrtek v Gorišnici, sledila pa bodo še predtekmovanja v Slovenski Bistrici (20. aprila), v Kamnici pri Mariboru ( 5. maja), v Cir-kovcah (10. maja), v Limbušu (12. maja) in v Kungoti (17.
... s oncni žarki in odličen sladoled.
na terasah vseh Pomaranč
Zmagovalna ekipa četrtošolcev z mentorico (na posnetku) prihaja iz majšperških podružničnih šol Ptujska Gora in Stoperce.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo pretežno jasno. Čez dan bo ponekod pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 9, najvišje dnevne od 19 do 24 stopinj C.
V soboto bo sončno z občasno zmerno oblačnostjo. V nedeljo bo delno jasno, popoldne bodo krajevne plohe. Ponekod bo pihal jugozahodni veter.
Foto: SM