OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva dravske banovine
»OBRTNI VESTNIK« Izhaja tedensko, in sicer vsak petek in stane: celoletno .... Din 40.— polletno ..... Din 20.— posamezna številka Din 1.—	GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi ne ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Številka pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
XVI. letnik.	V LJUBLJANI, dne 29. aprila 1933.	Štev. 10.
0&io$tti ccU*cv o&tnilkih $dtu$enj v ~£jtiL>Cjatti
l$a$na ofotnilka kotpotaeijar po&tednica med otiiini&ftimi $adtuqanti in
podpore. Dalije sirno dali zbornic! svoje
V	izpopolnitvi obrtnih 'organizacij je prinesel dan 26. aprila letos novo organsko silo. iVršila se je prva usta« novna seja širše uprave .in nadzorne* ga odbora Okrožnega odbora obrtnih združenj v Ljubljani, ki stopa na me« sto bivše Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Razlika med obema korpo* racijama je ta, da so bile v zvezi obrt« niške zadruge združene prostovoljno, v Okrožnem odboru je pa članstvo združenj obligatorno ter predstavlja prav za prav neko obrtniško zborni« co, ki je posrednica med obrtniškimi zadrugami in ZTOI.
Ko je predsednik g. Filip Pristou otvoril zborovanje, jie pozdravil za« stopnika banske uprave tajnika s, dr. Šinka, zastopnika obrtne oblasti ma« gistrat. nadsvetnika g. dr. 'Rupnika, ter v. izastopnike ZTOiI podpredsednika g. Josipa Rebeka in tajnika g. ar. Pretnarja in dr. Koceta, je podal na« stopno poročilo:
Zgodovinsko ■važen je damašniii dan za obrltnilšitvo, kar ga 5e včlanjenega v združen#., (ksi pripadajo pod območje našega okrožnega odbora in zgodovinsko važna je tuicii ta današnja soja, saj, kakor sem že uvodoma omenil, postavljamo is .to novo organizacijo temelje naši boljšlii bodočnosti in ustvarjamo najtesnejšo vez z združenoi. Kako zran-Ijano je stanovsko življenje brez skupne vazi, brez sždnuževatelja, to smo uvideli visi 'tačas, (ko je takorefkoč vse naše organizacijsko delo ležalo na mrtvi točki, v kolikor mi napočila bolft razgibana doba vršečih se skupščin, Wii so bile določene na osnovi novih .pravil. Današnji 'dan ipa nas navdušuje in usposablja za .novo delo in ise postavlja kot metnilk med obrtniško preiteikloisittjo in bodo&n.o.sitjo.
Občni, »bori združenj, katerih sem se udeHeževaJ — iimel sem čast osebno pnsoišicvovaitt sedemnajstim, so mi ysi prikazali uaJjniujlnejlšo potirebo skorajišnje usitanoviitive te naše vnhovjie organizacije,. !ki naj bo verna zasltopmjlca ob ritmi-šijeih interesov in 'teženj, obenem pa tudi zašlčiltmica vseh upravičenih želja. Tuidr ostali gospodje člani uprave, ki so se kot odposlanci uprave udeleževali teh zborovanj; so prišli do istih zaključkov. Obrtništvo 'je ftirpek) in Kjrtpiii danes bOlj Hoot kdaj poprej pod težo neznosnih (javnih dajatev, pomanjkanja del!a, visJed šušmanstva, ki se naravmosifc predrzno razši-nja in dobiva uprav epidemičen obseg, vsled nelojalne konkurence, ki je plod težkih razmer jn .podobnega. 'Le tesno sodelovalne vsega obrtništva za zboljšanje obsitolječih razmer nas bo moglo priveslti boljšim časom nasproti lin le utrdiiltev hotenja do spoštovanja z alkanov in zakonikih predipi-»v mam bo moglo zatreti viso nelegalno razpasenosit, (ki tako bremeni naš sitan.
Sodelovali pa nismo le pri slk)up'šči-nah 'združenj1, sodelovali simo vsepovsod, kjerkoli' je bila i>ofcrebma in upravičena naša navzočnost dn kjerkoft so se obhavnavala vprašanja, ki zadevajo našo bit. Pa vsa ta naiša prizadevanja niso vselej rodila zaželenega uspeha, ker naša skupna sila je (bila na škgdo palše skupne stvari cepljena in baš ta videz (je marsikdaj sprečajval večje ugodjnosti. Vendar je prišla doba pomir-jenlja, ko .je za nami ono pereče vprašanje, M nas je v maraičeim skupnem razdvajalo, da smo bili potem visi sku-
paj oškodovani. Prepričam sem in upam, da ibo delo okrožnega odlbora razblinilo tuidi vse begajoče predsodke in bo vodilo k skupnosti in solidarnosti obrtništva, mviildevaijočega zigoli en glavni Cilj — obrtniški blagor.
Ker ‘tajništva nismo imeli, zato sem vezan podati sam poročilo o dosedanjem delovanjlu Pripravljalnega Okrožnega odbora. Vse glavno delo se 1® sukalo olkoli medlseboilnega obvešlčavamja in ludelleževanja Občnih zborov združenj, kjer smo dajali .nasvete On navodila. Občine zbore nam (je javilo med dose-daji 39 vršečimi se, 38 združenj. Od teli sem >se jih udeležil osebno 17. kaikor ^am že uvodoma omenil, ostalim pa so prisbsillvaVali raizini gospodje člani uprave odbora. OopiisOv in poročil smo prejeli v času od zadlnlje seje pa do danes 69, odpoLsIlallir simo jih pa 42. Važna so
če delo odbora, ugotoviti pa moram na žallosit, da so ndkatere zadruge malo-brižne in da .nam prepisov zapisnikov kljub vljudni .prošinOi, riiso poslale. H o je le njim na škodo! Na tem meisitu naj ugotovim, da se je .takoj po prvi seji Pripravljalnega odbora zglasilo Združenje grafičnih podtieltiji to je prijavilo svoj' pristop, Ikar kaže, da se združenje zaveda važnosti rte nove ustanove. V naff-p^iisrčnejlšijj .poslovnih zivezah smo bi-«« čas z Okrožnimi odboni v Celtju, Mariboru in Novem mestou in smo med seboj iamanjalli. marsikatere dobre misli in nasve/te^ Zbornica za trgoivilno, obrt in indusltriljo nas je .tuidi informirala o vseh važnejših vprašanjih, ki zadevajo olbrltiništivo in smo jii. stavili’ svoje predloge in mnenja. Nagla&ian naj, da sem se po želji zboirnice udeležil seisitan-.ka, na katerem se je razpravljalo ob priliki banovinskega in državnega proračuna o spretineimlbi zaikoma o državni trošarini na vino in žgance in da bo ob tej priliki Meresenlti iiz vrst gositallni-čaijjev naglasili važno poltrebo sodelo-vaiija osltalega obrtmištiva pri njjjihovih vprašanjih fc solidarnega podpiranja, utemeljujoč, da so vsi stanovi drug od drugega odvisni ih potrebni moraltne
mnertje igllede rubeži in prodaje zarubljenih predmeltov obrtnikov, g‘lede poostrenega izlteiuevaufja neposrednih davkov, 'zaplemlbe denarjia Obrtinilkov davkoplačevalcev v njihovih blagajnah in prosili, da se zavzame za omiUenlje iz-terjevalne pralkse.
To naj 'bo kratek pregled v dosedanje delo, ki pa se ni, moglo zaenkrat krep-kelje razvijati, ker še ni imelo prave in zaikonilte podlage, ki je bila dana š potrditvijo pravil.
Gospoda! Dovolite mi, da se pri te(j priliki dotaknem vprašanja obrtmiSkih 'teženj, v kolilkor so mi bila ta sporočena im sem jih imel priliko čulti na zborovanjih. Važno je zato, da bomo takoj
v	ipočetlku izmiali, usmeriti naše delo, da jjokažemo našim čllanicarn resen in odločen namen pravega zastopsitva, do
katerega se bodo lahko vselej z zaupanjem obračale.
•Da navajam po strokah!
Zidarski mojstri in studenčarji tnpe vslled' šušmansitiva. To su^ifriaiisltvo' je v item, da nekalteri mojlsitiri izposojujejo svojo firmo Rro^ včasih' naravnost malenkostni odlšlkiodlnihi. Treba je uvesti .konltrolo in prijavlijainje pomočnikov z učnimi spričevali in pomočnikov brez učnih izpričeval. Uvede naj se dalje ce-lotini siisitem prevzemajija del.
Mizarji zahtevajo odločno, naj se prepove industrijam njihove stiolke imeti vajejnice, češ, (ker je 'toliko in itoMko število mizarskih pomočnikov nezapoislle-'niih, pomaiilveč ravno veldno' boijl razširjene indusitrije. Nelojalna; konikurenca se naravnoslt bohoftno širi v vrsttaih mizar-jev^ :Miiizarislki> oibrltnilki vselej radi pokažejo sivoje solidlne izidellke na velese jurski razsitavi, kr tvori, naravnosit nujen; privesek celi razstavi, pa liim to ne bo mogoče, ker veleseifenuska uprava ne-upošltevajoč vedlno težje prilike v mizarski sitroki ne prisitane na znižanje najemnine razštavninr prostorom. Ker je vsaka razstava obrtniških izdelkov eminentno vaižnega ix>mena za ugled našega obrta, bomo morali pokrenatti korake, da. tudi .mjizarfri. ne jzositaifietio z raz.'sltave. Rubež orodja iim strojev in
previsoko odmerjena pndobnina jih bremene prav ifafco kaikor (tovariše drugih st rolk.
Kleparji in sobo-črkosiikarji. pleskarji in ličarji so med drugim na svojih zborovanjih tretirali vprašanje določitve razmerja vajencev in pomočnikov iter odimero naigrade vajencem. Znano je, Ida so se začele delavske zbornice živahno zanfmati za to vprašanje iin so stavile že svdje predloge, ipa so taki, da se jim bomo* moraffli upirati iin pravočasno' staviti svoje. Nikakor ne gre, da bi moral mojlsiter v prvih .dveh kih vajenca za delo nagraditi, 'ko je dokazano, daizguibii mojster z učenjem mnogo 'dragocenega časa. na-sproltno, da napravi vajenec v (teh dveh učniih iletiii Ituidi precej škode. Kalko pride rhojisiter do plačila, če vzameirm \ poštev, da je itreba šoloobiškiutiočega staršem vzdržalvat.
Težke so brige fotograiov, ki so utrpeli škoro na vsem zasUiužIku vsled šušmarstiva, ki je v njihovii! stroki z razvijajočim se amatensltlvonn naravnost neznosno razpaseno in ima danes že vsaka drogerija in fotomamu,faktura pravico izdelovati kopije, ki jih ama-iterjilnavadno dražje prodajiano. :ludi pOkratfinslka fotografija topi po amaterjih in nikakor ni prav, če se najdejo še društva, ki dajejo celo javne razpise v časopisje za odkup amaterskih pokrajinskih negativov. Kar se itiče portretne fotografije (mnenja sem za legitimacije) moram ugotoviti lepo zaslugo naše zbornice, ki se je krepko zavzela za naše tovari.še foitoigrafe. Pobiranje luksuznega davka (10 odstotkov od: fakturne vrednosti) na razglednice tfe nesmisel, zlašti iza pokrajinske, to služijo za povzidiigo ituljlskegii prometa. Smatram, da je potrebno napraviti primenrie ukrepe, da se iz Seznama luksuznih predmeltov črjtajo papir, kartton in raz-gllednice. Dalje sitiode naši fotografi rta sitališču, da Ife treba diferenairalti plače vajencem z ozirom na njih različne obrfii
Naši knjigovezi fn izdelovalci galan-terijskea blaga in kartdniažnega blaga
imajo primeromra isite itažnje. -kakor nekateri pripadniki drugih sitrok, namreč, da jim odvzamejo vse delo- in zaslužek razni javni zavodi, kaikor poboljševalni cx;, kaziuilllnice in dnugi, ko ise ilzldeliu-jeao melkaitera dela vtprav na (trigoviki način. V državnih izavodilh in kaznilnicah ter podobnem je treba na vsak način prepovedati dela, ki spadajo v delokrog prizadetih.
Združenje pietikev, eno nadmOaiiših naših zidnuženlii, prežiiivlja pravo katastrofo, ker pletilstvo kljub najrazličnejšim ilnitervencijam po zbornici in banski upravi kaikor po poslancih ni biUo vne-šeno v izaikon kot rokodelski Obut in ni priipozinano kot tak. 'Posledica tega je, da se vsepovsod, kjer manjka zaslužka, goji ple/tifeittvo po hišali kot domača in svobodna obrt ali industrija, ki izpodkopava temelje ireelnemu pletilstvu in usitvarja najjibolj umazan primer nelojalne lin umazane konkurence. StaJmo izrabljajo 't6 razne tvrdke in zastopstiva pletilnih sitroljev. ki dajdjo celo brezplačen pouk za odkupljeni sttroij. Da se torej obvaruje pletilska obrit pTed pro-pastjo, da se dvoigme kvaliteta, proiduk-cije, Ida Se prepreči, zapravlianje narod-nea pfemoženja s hiperprodukdtjb izdelkov, da bo imoaoče zaščiitittiii plelttfeki obntmiški sltan v socialnem in gospodarskem obsitoiju, da temu sltanu damo mož-
Filip
Pristou
SVETNIK ZBORNICE TOI IN PREDSEDNIK OKROŽNEGA ODBORA OBRTNIŠKIH ZDRUŽENJ V LJUBLJANI
poročila o Občnih zborih 'posameznih zadrug, ki odkrivajo odboru težrije posameznih strok im so direktive za bodo-
most 'Strokovne predizobrazbe iz po obrtnem zatonu predvideno usposobljenostjo, pokrendti moramo vse kotalke, da dolbi ta. panoga svojo zakonito podlago1 iin da Ibo priznana koit oibiit.
Koliko drugih teženj bi še lahko na-vedell, navaljam pa ite le za primer, da uividiite gospodje, kako vaižtne naloge nas čakajo pri vsem našem delu.
Odgovorna Ije naša nalaga pred oibiit-nišltvom, odgovorna pred nliiihavimi korporacijami, odgovorna pa tudi na podlagij ipraiviil. 'Mnogo dobre volje in resnega dela bo trelba, da foolmo v tej najtežji eni gaspoidlarskih razmer mogli doseči vlsail zadovoljivih uspehov, dokler ne pride do perttiuibacije sedanjih desolartinilh raizimer ta nam bo uglajena pot za delo.
Tovarištvo, iskrenost im medsebojno podpiranje naj' nam bodo osinovne <vrlli-ne, da ibo imello delo v harmoniji zaželeni uspeh v naš ponos, ugled Olkrož-jnega odlbora in dobrobit obrtniškega stanu.
Sloga in enakost pa na!j nas spremljajta povsod1 in s tem geslom in ponovnim pozdravom na vse Vas navzoče zaključujem svoje poročilo.
*
Po govoru, ki je bil sprejet z naj* toplejšim odobravanjem, je imenoval predsednik g. Pristou za zapisnikarja g. Martinčiča, za overovatelja pa gg. Urbasa in Primožiča.
V imenu občine je nato poželel no*
vi	organizaciji največjih uspehov g. dr. Rupnik, ki je poudarjal, kako važ* na je zlasti zato, ker je Okrožni odbor direktno podrejen ZTOI. Ker je član« stvo obligatorno, bo mogoče organi* zacijo izvesti do zadnje osebe, zato pa tudi obligatornost otvarja vrata največjii avtonomiji obrtništva. Ga* rancija za uspeh je pa tudi izkušeni organizator g. Filip Pristou, ki se mu gotovo posreči, da bo okrožni odbor uspešno deloval.
V imenu Zbornice TOI je govoril podpredsednik ZTOI g. Josip Rebek, ki je v obširnem in stvarnem govoru očrtal stremljenja vsega obrtništva za izpopolnitev svojih organizacij. Nani* zal je vse pomembnejše naloge okrož* nega odbora, tako v pogledu davčnih zadev, soeijalnih in drugih dajatev obrtništva, v šušmarstvu in njega za* tiranju. Povdar.il je važnost naloge, ki jo bode moral izvesti Okrožni odbor (O. O.) za strokovno naobrazbo obrt* nikov. V tem pravcu naj čim tesneje sodeluje z Zavodom za pospeševanje obrti pri Zbornici TOI. Veliko pažnjo bo moral O. O. posvečati izpopolnitvi strokovne sposobnosti obrtništva v pogledih na kalkulacijo, tudi pri vzgo* ji vajencev manjka obrtniku pojem prave pedagogike.
»Z oživotvorenjem kreditnega, pro* duktivnega in nabavnega zadružni* štva med obrtništvom, je vezana po* sebna panoga naloge OO«, je izvajal. »Tudi skrb za obrtni naraščaj ne sme biti zapostavljena in OO naj dvigne samozavest obrtnika ter medsebojno spoštovanje in odkritosrčno tovari* štvo. Druži naj nas stanovska zveza in razpleta naj se poštena ter zdrava konkurenca.«
Z zagotovilom vse podpore ZTOI je zaključil svoj lepo poročilo ob vse* splošnem in navdušenem odobravanju.
Podpredsednik okrožnega odbora g. Fran Iglič je poudarjal, naj obrtni* štvo na novo svojo organizacijo ne stavi nedosegljivih zahtev ter naj se vedno drži zakona in obširno razprav* ljal o težki nalogi Okrožnega odbora.
Ko se je predsednik g. Pristou za* hvalil govornikom, je prečital dekret ZTOI, ki so z njim v Okrožni odbor imenovani naslednji gg.: za predsed* nika Filip Pristou, za podpredsednika Fran Iglič, za člane uprave pa Franc Batjel, Miroslav Urbas, Ferdo Primo* žič, Ivan Bizjak, Jernej Hlebš, Anton Poljšak, Jernej Perdan, Avgust Mar* tinčič, vsi iz Ljubljane, ter Ivan Le* narčič iz Ponikev pri Dobrem polju, Ivan Mandeljc iz Kočevja, Marij Se* golin z Jesenic, Rok Berlič iz Št Vida pri Ljubljani, Tomo Homar iz Kamni* ka, Josip Šiška iz Kranja, Anton Pet* kovšek iz Logatca, Avgust Primožič iz Tržiča, Ivan Lotrič iz Škofje Loke ter Silvester Golmajer iz Ljubnega. Prav toliko je imenovanih namestni* kov, za člane nadzorstva so pa ime* novani gg.: Josip Sluga, Franc Repič in Angelo Battelino iz Ljubljane, Tvan Bajcar iz Zagorja, Ivan Šorli iz Gore* nje vasi nad Škofjo Loko, Tomaž Go* dec iz Bohinjske Bistrice in toliko na* mestnikov.
Po § 20 pravil ima ožja uprava Okrožnega odbora 10 članov, ki sta* nujejo v kraju, kjer ima Okrožni od* bor svoj sedež, v širši upravi je pa 20 članov. Služba članov Okrožnega od* bora je častna, pač pa dobijo zunanji člani povrnjene potne stroške. Na predlog podpredsednika g. Igliča je bil nato izvoljen soglasno za blagajnika gospod Miroslav Urbas, za tajnika pa g. Ferdo Primožič, za predsednika nadzorstvenega odbora pa g. Angelo Battelino.
Zborovalci so nato spremenili pra* vila v toliko, da traja funkcijska doba tri leta namesto enega. O nastavitvi pomožnega osobja se je razvila daljša debata. Za službo tajnika je prišlo 48 prošenj. Med prosilci so trije doktor* ji, en inženjer, 16 uradnikov in 3 urad* niče po poklicu, dva trgovca, dva obrtnika, 7 bančnih uradnikov, 2 re* zervna oficirja, 2 upokojena računska svetnika, 2 upokojena davčna nad* svetnika, upokojeni davčni kon* trolor, inšpektor fin. kontrole, en upokojeni računski revident in en upokojen nadsvetnik itd. Po končani debati je bil imenovan za tajnika g. Ciril Šubic, za pomožno moč pa gdč. Stresen. Sledila je debata o proraču* nu, ki izkazuje izdatkov 102.100 Din in 6600 Din primanjkljaja. Zlasti so zborovalci razpravljali o članarini. Uprava je predlagala letnih 15 Din za člana, kar je bilo tudi odobreno. Vsi govorniki pa so bili soglasnega mne* n j a, da bi se prispevki diferencirali tako, da bi trdnejši obrtniki plačevali več kakor šibkejši. Sklenjeno je bilo, da se prepusti združenjem, kako po* birajo članarino, samo da kvota zna* ša določeni znesek. Proračun je bil sprejet z vsemi glasovi razen enega glasu.
Pri raznoterostih so bili sprejeti predlogi g. Martinčiča glede obrtnega šolstva, predlog g. Ivana Bizjaka gle* de uredbe o številu vajencev v prime* ri s številom pomočnikov, predlog podpredsednika g. Igliča glede zatira* nja šušmarstva in glede omiljenja pra* kse pri iztirjevanju davčnih zaostan* kov, opustitve rubežni orodja in stro*
jev. Sprejet je bil soglasno tudi pred* log g. Mandeljca, naj se osnuje pose* ben odsek za proučitev vprašanja fa* kultativnega zavarovanja mojstrov. Sprejet je bil nadalje predlog g. Miro* slava Urbasa, da bi se davčna politika v državi usmerila v pravcu uvedbe eksistenčnega minimuma od najmanj 12.000 Din letno, predlog g. Batjela glede omiljenja prakse pri inšpekciji ciela, predlog g. Poljšaka glede izvrše* vanja obrtniških del v delavnicah mestne občine ljubljanske, predlog g. Ferda Primožiča glede potrebe uki* njenja zgradarine za obrtnike po manjših krajih, predlog g. Josipa Ši* ške glede imenika šušmarjev, predlog g. Lenarčiča glede potrebe pavšalira* nja pridobnine, nadalje podoben pred* log g. Perdana ter predlog g. Lotriča glede predavanj in izobrazbe obrtni* štva in obrtnega naraščaja. Nadalje je bil sprejet predlog g. Hlebša, naj se samoupravne doklade diferencira* jo, predlog g. Scgolina proti rokodel* skemu delu v zavodih in ustanovah državnih in samoupravnih edinic, predlog g. Urbasa glede znižanja obrestne mere in predlog g. Golma* jerja, da se z zakonom zajamči popol* na avtonomija okrožnih uradov za za* varovanje delavcev pod direktno kon* trolo banskih uprav.
Podpredsednik Zbornice za TOI g. Rebek je ob zaključku čestital Okrož* nemu odboru k velikemu delu, ki ga je izvršil v tako kratkem času. Po* udarjal je, da so boji zaradi ločenih in skupnih zbornic končani. Obrtni* štvo naj se pa zopet vrne složno k skupnemu delu. Okrožni odbor je prav za prav ločena zbornica, zato pa pozabimo nasprotstva in delajmo za napredek vsega stanu.
Celotno zborovanje je poteklo v najlepšem soglasju in prepričani smo, da združujejo to važno ustanovo možje, ki jim je složno delo za na* predele našega obrtništva najvišji cilj.
Tudi mi pozdravljamo to korpora* cijo ter iskreno želimo najboljšega in plodonosnega uspeha.
Uredništvo.
Ljubljanski občinski proračun
(Odločen nastop obrtniških zastopnik ov v občinski upravi v obrambo obrtnih pr avle.)
O	proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1933. je razpravljala preteklo isredo dne 19. aprilla t. 1. občin-slka uprava. Iz vsakega proračuna se ustvarja nova slika dela v občimi in upravičeno se med javnostjo pričakuje njegova razprava in tiudi naše obrtništvo je mnogo zainteresirano na razvoju tretje prestolnice.
iNaloga občinske upirave je, da ne posveča samo enostranske svoije pozornosti, pač pa mora biti v vsakoletnem proračunu zapopadeuo poleg lastnega gospodarskega vzdrževanja tudi vse, ki se inanaša na socialno skrb, znanost, kulturo iin zdravstvo.
Letošnji proračun predvideva 57 milijonov 826.606 Dim ilzdaitikov in ravno .tolilko dohodkov. Največji del dohodkov prihaja iz Občinskih davščin, taks in doMad in se nljiih odlmera ni bistveno izpretnenilla.
P,ri zanimivi razpravi v občinski seji so živo sodelovali tudi predstavniki obrltniištva. Poročilo tovariša Rebeka objavljamo na drugem mestu. Pirav tako odličen nastop je bil pa tudi ostaHih naših tovarišev, (kjer naj imenujemo ag. Urbasa, Zajca, Sterka. Lombarja. Pravilno 'je, da se tudi Ob t alkih prilikah čuje glas Obrtnika in da je baš on tlisiti konistrukltiivni elemeinlt, ki gradi im sodeluje pri 'tako važlniih upravah, ne poizahlija pa težnje svojega stanu.
Iz ponočila obč. sivet. Josipa Rebeka posnemamo nastopno:
I.	Splošen pogled na občinske davščine.
Pri obravnavi občinskega proračuna za 1. 1933. smatram potrebno, da pre-nnotriimo nekoliko tudi položaj inašfih gospodarskih slojev v pogledu na njih težnje do občine same kot talke.
Gospodarski sllolji našega mesta preživljajo v tej dObi najtežje čase. Kupna moč komzumeinita je padla na najnižjo stopnjo, zasilužek je pa talko malenkosten, če že smemo isteiga sploh kot zalslužek imenovati. Davčne in socialne dajatve so se pa v primeri _ s prejšnjimi leti izdatno dvignile. Res je, da izglleda, da je občinska uprava pri sestavi letošnjega proračuna posvečala veliko pažmjo. da ne bi nastopal!a z no-viimii bremeni, vendar so ti momenti
kolikor toliko navidezni, ko dobro vemo, da večji del javnih bremen, ki jih nosijo naši gospodarski sloji, niiti niso upoštevani v našem proračunu. Predloženi proračun sicer ne uvaja novih davščin, a breme mestne trošarine občuti le predvsem 'domač trgovec in dbrtaik.
Ne izključujem ugodnosti, ki jih črpa občima na račun te davščine, vendar višinski donos nekaterih tir osa rimskih positavlk mora biti tudi v skladu s konkurenčno sposobnostjo naših podjetij do drugih v državi.
Talko naj omenim trošarinsko po,-stavlko za uvoz cvetja in lepotičja, ki onemogoča našim trgovskim vrtnarjem vsako konkurenco. Zagreb in Beograd imata ta predmet dolkaj nižje tari-firan iin finančni odseik bo morali skrbeti za prihodnje leto, da zniiža to vsaj na polovico.
‘Omenil sem že, da nosi podjetnik največ socialnlih bremen in praiv je, da se s tega mesta spomnimo onega velikega soicialineiga čutas Iki ga ob vsaki priliki rad izkazuje naš obrtnik in trgovec do socialno šilblke&šeiga ih pomoči potrebnega občana. Nikakor pa ne gre napenjati lolk tudi na tej strani. Občima je poklicana, da zavrne take zahteve in uredi pravično razdelitev podpor. Hvalevredna je billa ustanovitev Pomožne akcije v Ljubljani, 'kjer z nalive/čljiim prispevkom sodeluje naša občina oib strani drugih karitativnih društev. Cilj te ustanove naj trajno obstoja za dobo večlie brezposelnosti. S prispevki na račun pribitka od zaposlenega osobja so pa naši gospodarski Ikroigi dokazali najivečje razumevanje važnosti te akcije. Je pa to tudi poslednja možnost v dajatvah, ki jo morajo utrpeti pri sedanji nepovolj-ni konjunkturi.
Kort indirektna davščina, ki pa- v obi.l-
nli meri posega v gospodarsko komjnmlk-tnro naše obriti in industrije, ja pa cena električnemu toku. Z zadovoljstvom ugotavljam, da je uprava elektrarne v preteklem letu pristala na molj predlog in pristopila k znižanju cene pogonskega toka tudi za malo obrt. Sicer videiz-nega uspeha za posameznega konzumen ta to ni, vendar podjetju pa to le prinaša občuten manjko.
Tako vidimo., da utrpi elektrarna pri zuiižaintliu pogonskega toka za malo Obrt, Hi zaenkrat zinaša samo 0.25 Din na Kwth 75.000 Din.
Za razsvetljavo pisarn im obratnih prostorov se je do lanskega leta zaračunaval tok po 6 Din za Kwth. Uspelo nam je tudi v tem pogllediu, da se je ta cena znižala kar za cel dlimar. Im tudi to znižanje doprimaša 450.000 Din manj dohodkov.
Poleg teh izpadov na dohodkih pa utrpi mestna elektrarna nad 340.000 Din manjšega donosa vsled pocenitve toka za cestno železnico, ki se je znižal od 1.30 na 0.90 Dim. Skupaj z znižanjem toka Narodnemu gledališču od 3 Din na
1	Dim Kwh v znesku 80.000 Din, pomeni to letnega itzpadka 945.000 Diin za elektrarno.
Žal, da se je na ceno električnega toka uvedla z lanskim letom banovinska trošarina 0.76 Din Kwlh, ki ugodni efekt v korist komizuimenta bistveno celo poslabša. Mestna elektrarna gubi na svojem donosu, konziumeinlt pa občuti podražitev.
Tudi tu se bo morala posvetiti najboljša vOtja iin z izdatnejšim znižanjem električnega toka dvigniti racionalizacijo naše obrti, trgovine in industrije.
Letos se ponovno uvaja diifeiremcija-oija občinskih doklad. Ta način odmere smatram za najbolj pravičnim in prosim slavni občinski sivet, da podpre gospoda župana v tej. upravičeni za.-, hltevi.
II.	Položaj obrti v občini.
Po stanju z dne 31. decembra 1931 je bilo v Ljubljani rokodelskih in prostih obrtov skupno 1744.
Trgovinskih Obrtov je bilo skupno 1698, koncesioniranih obrtov pa 652. Na tovarniški način izvrševanliih obrtov je bilo skupaj 44.
Z novimi obritnim zakonom, ki je stopil v veljavo dlne 9. marca 1932, predpisana revizija in nova iregistraoija vseh obrtov je iiizvršena in so v 6 novih registrih vpisani vsi prijavlljeni obrti v skupnem številu 4025, od teh odpade na trgovinske in ostale obrite 1864, na rokodelske 1676, na koncesiomirana pa 445.
Po posaimezmliih strokah je: trgovin z
mešanim, specerijskiim in kolorijaMm blagom 265, trgovin z manufakturo 57, z modnim blago«! 32, s konfekcijo 23, s čevlji 34, s kolesi in avtomobili 27, bra-njerij je 73, sejmarjev 70, 'trgovskih agentur 89, izdelovalcev pletenin 36, prevoznikov 70, knjigotržcev 22, soda-vičarjev 6, stavbnih podjetnikov 29, a ostalih trgovinskih in prostih obrtov pa 1021.
^ Brivcev je 80, čevljarjev 142, sobo-črkosilikafljev in pleskarjev 82, fotografov 37, kleparjev 38, ključavničarjev 37, krojačev, krznarjev, rOkavičarjev 147, krojačic 135, kovačev im podkovačev 116, mehanikov 42, mesarjev in klobasičarjev 139, mizarjev 47, modistk 48, pekov 40, slaščičarjev in medičarjav 32, Izdelovalcev perila 20, tesarjev ' 15, leileMtroinisIttalaitenjev 26, ziidarjetv 23. Stavbnih mojsitrov 30, vodovodnih in-stalateiijev 25, ostalih rokodelskih obrit ov je 490.
iNa tovarniški način izvrševanih obr-'itov je skupaj 50.
IPo novem obritnem zakonu je namreč razločevati le 4 .skupine obrtov, t. j.: 1. koncesijoniraine, 2. rokodelske oibrte, 3. Itrgovslke in ostale, t. j. vse proste in 4. liinlduistriijislke obrte. Razffike med tago-Ivimskitnii in prostimi obrti po starem zakonu novi obrtni zakon ne pozna več.
Po prehodnih določilih novega zakola je bilo izvesti revliizijo vseh obrtnih listov m koncesij, ter vse tista obrte, ki ise res izvršujejo, nanovo registrirati, ivse obrti, ki se ne izvršujejo več pa brisati. Zato je število obrltov v letu 11932. odnosno 1933 precej manljše od Iprajišnljeiga leta, keir je bilo veliko primerov, da so lastniki obrtli pomirili, se izselil, iz kakršnegakoli vzroka obrt opustili, odjavili pa ne. Talko se je .izbrisalo dosedaj 990 obrti. Izlbrisalo pa Se jih bo še nekaj nad 100.
Od januarja 1932 pa do današnjega dne je bilo nanovo itedattih pooblastil in dovolil skupmio 776.
K prejšnjim 37 obrtnim »družbam Sta prišlli. dve novi, t. j. Zveza inidustrij-cev iih Združba plenilcev.
'Od vseh 60.494 v leitu 1932. protokoli ranih spisov je. dobil obrtni oddelek 6037, do 19. aprila 1933 pa od 18.940 'Spiisoiv 2337 spisov.
Iiz tega poročila sledi, da ima naše mesitio lepo razvito in uspevajočo obrt. 'VisH-ed tega je potreba tudi, da občinska uprava posveča vso skrb za razvoj in proaperiteto naše trgovine, obrtli in im-
J KREDITNO DRUŠTVO
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE	!!
v.;:	:;
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem	;;
računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam	i;
*1	< ►
dustriije. Sveisiti si tei vzvišene naloge *3mo vstavili že 1 amisika leto v proračunu »nosek 50.000 Dim za obrtno pospeševanje, ki ije asital v celoti neizrabljen. iiucli ileitds imamo enaki aoasetk visita vil jem v proračunu ipod partijo 61. ‘X. poglavja. Želim, da se oba zneska zavarujeta edino namenom, katerim sita posvečena, tako, da ima tiudli domače obrtništvo finančno zagotovilo na skrbi občinske uprave za njega napredek in izobrazbo.
Za pospeševanje obrtnega nadaljevalnega šolstva je rezerviran znesek
130.000	Oin, s katerim podpira občina te važne šole, poleg tega pa mildi šolam še brezplačno najemnino, 'kurjavo in razsvetljavo. Priznati moramo veliko skrb in aiitrve občinske uprave do teh šol, vanidar obrtoonadalljevalino šolstvo v našem meisitu še zdaMka rti preskrb-' Ijeno tako kot bi moralo bitk
Predvsem nam manjka šolska zgradba, posvečena izključno namenom obrtnega šolstva. Mnogo se je govorilo že na tem mestu o te,j zgradbi, da celo lansko leto in predjamsko leto se je predvidevalo najdlje posebnega posojila v iznosu 200.000 Din, ki bi naj omogočilo vsaj delni početek tega prepotrebnega poslopja. Prostor za to zgradbo ima < občina že poleg sedanje sredirtje teh-niiške šole, potrebno je samo dviignlti ; aikciljo, da se zanfiimanlje h gradnji po-silOipija dvigmei. Občina mora v tem pogledu prednjačiti.
Letos se zgradi palača Trgovske akademije. S preselitvijo te šote v nove prostore ostanejo prostori, ki jih ie le-tta doisedaj poisedala proiStii in prav bi bilo, da se skuša angažirati iste za glavne panoge našega obrtinomadailje-valnega šolstva, ki bi si višaj delimo opomogli z izboljšanimi učlmimii prostori. Vzporedno’ s tem naj gre ipa akcija, ■okrepljena s sodelovanjem zainteresiranih faktorjev, tako banovine, kot 2bGrmiče TOI in obrtniških zdnužaruj, da pride oetotino obrtno nadaljevalno šolstvo pod skupno’ im lastno stireho, moderno/ urejenega učilišča.
Obrtniški vajeniški dom.
Skupaj s pomočjo banovine in Zbornice za TOI se je Ustanovil v Ljubljani Obrtniški vajeniški dom. Mieisitna občina je podprta to niovo socialno iinistitu-dijo našega obrtnega naraščaja z izdatno vsoto 35.000 Din. Poleg te vsote pa nudi tej ustanovii tudi brezplačno najemnino vseh prostorov, kurjavo, in ■razsvetljavo.
Šušmarstvo.
.'S skrbjo za razvoj naše obrti in trgo-viinei v mestu pa rase tudi odgovornost občine na .zakoniti zaščiti teh gospodarskih panog. 'Občina kot obrtna oblast prve stopnje miora storiti, vse, da se zaščiti legalna obrt in trgovina od neupravičenih izvrševalcev, ki daneis ob splošni gospodarski stagnaciji1 občutno .posegajo v obrt. Obrtnik in trgovec morata nositi vso težio davčnih bremen in soeidllnlih dajatev. Njlih nihče ne prezre, kadar je treba trkati na vrata dobrih src iin usmiljenja. Da bi se pa jih Izaščiitlo vsaj toliko, kolikor jih zakon brani, bi našli tudi pravo razumevanje, tia se nas upošteva. Žal pa vidimo baš (nasprotno,.
Obrtni odlsek olbčiinislka uprave je postal pravi anahronizem. Odvzete so mu vse možnosti uspešnega delovanja. Le rzasilišuje se ga še pri prošnjah za podelitev raznih vinotočev in buffetov. Pa Itiudi tu. ne zaležejo njegovi predlogi. iMiinno se pa gleda, kako prediramo se razvida krošnjarstvo in na veliko cvete išušmarstvo. Bač pa bo hitro zasledovan soliden podjetnik, če ima le nekoliko čelz čas odprt svoj lokal. Brez vsakih posebnih ovir, čeprav je strogo prepovedano, se sprehajajo ipo mestu irazni krošnjarji in razpečavajo pred očmi poklicnih činiteMev jn prodajajo svojo robo večkrat v občutno škodo neveščega kupca.
Ju Šmarja se, mirno pusti, da izvršuje pred očmi oblasti razna dela in na ovadbe se ga prav značilno zaslišuje. Lahko bi vam navedel mnogo primerov, omejim se samo na nekatere. Ta-
ko mi je znano,, da je prijavilo neko podjetje tovarniški obrat, dasi po obsegu mii imelo znakov tovarne, a prijavilo’ sa je le zaradi tega, ker je manjkala usposobljenost lastnika. Ker se je to poidljetje pričelo pečati tudi z raznimi rokodelskimi delt, je prizadeto obrtno združenje ovadilo doitičino podjetje zaradi neupravičenega izvrševanja dela. Lastnik je hitro’ vložil novo prijavo kot rokodelsko delavnico. Oblast je seveda tudi to prijavo sprejela, birez da bi zaslišala zdruižente. Tudi na to odločbo je sladila nova pritožba združenja. O tem opozarjani lastnik je nato hitro vložil novo prošnjo za podelitev tovarniške koncesije in je bila ta koncesija tudi res podeljena. Tako se je po oblasti,Lo v času 6 mesecev trikrat manijdlo, dast je bilo očitno, da obe prvi nista bili pravilno izstavljeni.
Gospoda! Talk način postopanja se ne more odobravati! Tu je treba korenitega izboljšanja. Alko se bo še nadalje tako prakticiralo, se upravičeno gubi zaupanje v oblast inl veljavnost zakonov. Ni čuda tedaj, da upravičeni obrtnik, ki dnevno vidi mmoigo takih slučajev, obupava nad svojo eksistenco. Vsak šuš-mar se pa razvija in .služi pred njegovimi očmi.
Ni pa še do,vel,j, da se rekrutirajo, šuš-martjii Iz brezposelnih, po večji del strokovno diskvalificiranih delovnih moči, šušmari se tudi v vrstah mestnih na-staviljemcev.
Ustvarili srnio .poklicno gasilstvo, čigar kader tvorijo povečini profesionalci, ki naj; bi v času nezaposlenosti vršili razna mala popravila pri mestnih zgradbah lin pisarnah. Ne ugovarjam temu namenu. Vendar nikakor ne gre, da poltem tak poklicni gasilec pride ter izvršuje razna rokodelska dela privatnim strankam, morda brez summje z uporabo mestnega orodja, da celo delavnice. Za ta primer je potrebno posvetiti nadzornim organom največjo pažnjo, in za vselej izatreti vsak poizkus neupravičenega izvrševanja del po mestnih uslužbencih, krivce pa občutno kaznovati.
V zvezi s tam predlagam gospodu županu in občinski upravi koit nosilki obrtne oblasti, da odredi vise potrebno, da se šušmarstvo kolikor mogoče vestno in strogo zasleduje, postopa po iza-komu na podane ovadbe, krivce pa občutno kaznuje brez vseh obzirov. Kr,o-šmjarertje po Ljubljalni pa brezpogojno prepove.
Obrtmi referat si mora ustvariti avtoriteto obrtlne policije in čim tesneje sodelovati s stanovskimi združenji. Pripominjam pa, da s temi izvajanji nimam niti najmanj namena škodovati komurkoli na ugledu in položaju.
III.	Dvig zaposlenosti z javnimi deli v občini.
V splošnem je potreba posvečati naj-večjo skrb, da se domače obrtnike in trgovce pred vsemi drugimi upošteva. Delov lasitimii režiji mi šet nikdar domaša-lo posebnih koristi javnim institucijam. Ta način 'izvrševanja tudi ni fer napram onim, ki nosijo glavlna bremena vseh dajatev v občini. Večkrat se pa tudi za njim skrivajo razne zlorabe, ki samo škodujejo občini in občanom.
Današnja ,gospodarska kriza sama dviga konkurenco med podjetniki in zato je tudi prav, da se njim nudli. zaslužek. Občina bo v svojo lastno, korist storila dobro, da se čim bolj poslužuje upravičenih domačih obrtnikov.
Clen 10. Naredbe o občinskem proračunu za 1. 1933. naj se dosledno izvaja, vendar is tem poudarkom, da se vsa rokodelska dela oddajajo posamič in samo strokovnjakom.
Seznam dobaviteljev mestni občini iz vrst trgovcev in obrtnikov naj se letno dopolmuje. Tudi naj ne odločuje ved-Inb najnižja ponudba, pač pa zdrava aritmetična sredina, pri čemer se je odirati na itd, da se more dobav udeleževati kolikor mogoče več solidnih oiseb, Jpni katerih se morajo uporabljati domače delovne moči, domači produkti in pri katerih so mezde osobtia socialno pravične.
Naši gospodarski sloji so pošteni in lahko trdilni, da z zaupanjem zro v naše gospodarstvo. Pod sedanjo upravo vidijo, da se je storilo mnogo za dvig zaposlenosti din okras našega mesta. Sleherni se zaveda, da brez bremen do občine ne more iziti, vendar vsled teiga itudi upravičeno pričakuje od nas, da smo pravični in da ga branimo. Naše dello mora Vsleld tega stremeti naprej in prav ima gospod župan, ki. pravi: »Dajmo zaslužka in zaposlitev našim obrtnikoim, trgovcem in delavcu, s tem se bo dvignila kupna moč in boljšalo se bo blagostanje občanov!« Pametne so te besede In naša dolžnost je, da v složnosti delamo za tem ciljem!
iH koncu naj se dotaknem še teženj mojega okraja. V preteklem letu se je zgradil zbiralni kanali med šentjakobskim mostom in tromostoivtjem. Uredila so se obrežja in baš sedaj se nahaja v
gradnji monumentalho stopnljiišče ipri Gerberju. Velike so te investicije, ki sicer bodo dobro služile v okras naše bele Ljubljane. Novi proračun ja ozko zasnovan. Mnogo teženj govori in kliče po izvršitvi. Tako predvsem zgraditev mostu čez Ljlubiljalnieo, pri Geirbeuju, ureditev Ribje ulice in naprava trotoair-jev ob nabrežju/. Pozab iti ne smemo na naš ponosni sivi Grad, ki kliče stvaritelja po preureditvi. Zavedamo se,. da vse to povzroča nove stroške in izdatke, a resno pričakujemo, da nam prihodnji proračun /zagotovi te glavne izvedbe.
Prosim gosoda župana in finančnega referenta, da podpreta vse te predloge in izjavljam se, da bom glasoval za proračun v zavesti, da je zopet ž njim storjeno veliko delo v korist in napredek naše bele Ljubtiatte!
Delovanje državne obrtne banke
Predlogi za ukinitev podružnice v Ljubljani. — »Familijarna banka«. — Zmanjšani dobiček kljub večji obrestni meri.
V	nedeljo se je vršila v Beogradu VI. letna skupščina Obrtne banke (kraljevine Jugoslavije, ki jo je vodil predsednik gosp. Milan Stojanovič. Iz podatkov, ki so bili predloženi občnemu zboru, je razvidno, da je bilo lani zaprošeno od Strani Obrtnikov za 89 milijonov dinarjev kreditov (1. 1931. za 104 milijone), odobrenih pa je bilo 51 milijonov dinarjev kreditov (1931 66.5). Za ljubljansko podružnico so iz poročila razvidni naslednji podatki:	zaprošenih	je	bilo	za 9.2
milijona dinarjev kreditov (1. 1931. za
7.1), odobrenih pa je bilo 5.2 milijona TL2). Kakor je iz gornjih številk razvidno, se je obseg kreditiranja v ljubljanski podružnici nekoliko povečal. Kakor leta 1931., je bilo budi lani pri ljubljanski podružnici največ kreditov odobrenih obrtnim kreditnim zadrugam.
Skupni plasman zavoda se je dvignil od 105.5 na 106.6 milijona dinarjev. Od tega odpade na podružnico v Ljubljani 5.8 milijona dinarjev nasproti 1.3 milijona dinarjev ob koncu leta 1931. Kakor je iz gornjih številk razvidno, se je plasman pri 'ljubljanski podružnici več ikakor početvoril. Od plasmana v ljubljanski podružnici odpade na manični portfelj 2.9 milijona dinarjev (L 1931.
1.1), na zadruge 2.6 milijona dinarjev
01.	1931. 0) in na tekoči račun 0.4 milijona dinarjev (1. 1931. 0.1).
Hranilne vloge so pri zavodu le za malenkost nazadovale, in sicer od 32.3 na 29.6 milijona dinarjev, kar pa je le v zvezi z dvigom naložb raznih fondov za zgraditev Obrtnega doma v Beogradu.
Čisti dobiček zavoda se je lani precej skrčil, in sicer predvsem zaradi večjih odpisov pri meničnem portfelju in pri vrednostnih papirjih. Zaradi tega se je uprava z uradmištvom odrekla tantijem za preteklo leto. Pri meničnem portfelju je bilo treba odpisati glede na neizterljive iztočene menice 2.7 milijona dinarjev (1. 1931. 0.6 milijona dinarjev), kar predstavlja 2.5% plasmana (1. 1931.
0.7%). Prt vrednostnih papirjih pa je bil potreben odlpis 1.2 milijona dinarjev. Skupaj je bilo odpisanih 3.9 milijona dinarjev. Zaradi teh znatnih odpisov se je seveda občutno skrčil čisti dobiček, ki znaša za preteklo leto 950.000 Din nasproti 3,170.000 dinarjev v 1. 1931.,
3,980.000	Din v 1. 1930. in 2,560.000 Din v 1. 1929. Centrala in posamezne podružnice izkazujejo za preteklo leto naslednji poslovni rezultat; (dobiček je označen s +, izguba z —):
1. 1932. l. 1931.
Din	Din
Centrala Beograd	+1	958.000	+ 3,048.000
Podružnica Zagreb	+	227.000	+	692.000
Podinuiž. Ljubljana	—	113.000	—	389.000
Podruž. Sarajevo	—/	152.000	—	182.000
Iz gornjih številk je razvidno, da je ljubljanska podružnica lansko poslovno leto zaključila sicer z izgubo, ki pa je seveda mnogo manjša nego v 1. 1931., ko je bila ustanovljena. Pokazalo se je, da se je deficit ljubljanske podružnice
v mnogo večji meri skrčil, nego deficit sarajevske podružnice, čeprav je bilo obratno predvideno, zakaj sarajevska podružnica je takoj začela poslovati s plasmanom od preko 6 milijonov dinarjev, dočim je bilo treba pri ljubljanski podružnici poslovanje pričeti skoro popolnoma iznova. Lani je imela ljubljanska podružnica že mnogo manj deficita nego sarajevska, čeprav je centrala v Beogradu pričakovala, da bo sarajevska podružnica že 1. 1931. poslovala brez izgube. Glede ljubljanske podružnice so pričakovali mnogo slabši razvoj, nego za sarajevsko.
V	debati ,se je na občnem zboru zlasti poudarjalo, da bi morala država polagoma vplačati preostali ostanek glavnice v višini 11 milijonov dinarjev, kakor je bilo to določeno ob ustanovitvi zavoda. Nadalje se je razvila debata o obeh pasivnih podružnicah v Sarajevu in Ljubljani in so nekateri govorniki zahtevali, da 'se ukinejo, češ da deficit teh podružnic zmanjšuje možnost izplačila dividende. Predsednik g. Stojanovič je nato odgovoril, da večina delničarjev žal po petih letih še ni razumela, da Obrtna banka nd’ bila ustanovljena za dosego čim večje dividende delničarjev. Podružnice niso bile ustanovljene zaradi dobička, temveč zato, da se preko njih izvrši kreditiranje obrtnikov. Delničar Milan Sto-jisavljevič je govoril proti previsokim upravnim stroškom, dočim je Bora Ko-stič pripomnil, da je Obrtna banka postala »familijarna banka« in bi 'bilo potrebno, da uprava poda ostavko. Pri glasovanju se je izkazalo, da večina odobrava poročilo, nakar so se izvršile volitve v upravni odbor.
J)o6ave in Cicitacijc
Komaradai pomorskega zraikoplovstva v Di voljah sprejema do 18. maja t. 1. ponudbe glede dobave ismihka, klobučevine, železnih spllimit, žebljev, žice, žag ■za 'kovino, moitvoizav držajev za piile, vijakov iit’d.
Oddaja zgradbe vojaških objektov se bo vršila potom oiferimih lioirtaoiij dlne 22. in 23. maja/1. i. pr.i iinženjenskein oddelku Komande savske diMzijisIke oblasti v Zagrebu Zgradba in zavarovanje industrijskega tira. Dne 12. maija t. 1. se bo vršila pri inžljenijeiisikem oddel. Komande sav-slke divizijske oblasti v Zagrebu ofeir-talha licitacija/glede oddaje zgradbe industrijskega! tirat dlne 13. maja pa glelde zavarovanja istega.
Oddaja zgradbe dvonadstropne stanovanjske hiše se bo .vršila potom oifert-•ne 'licitacije dne 5. maja t. L pri. gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubicami.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Obrtno nadaljevalno šolstvo v Ljubljani
Referat obč. svetnika Josipa Rebeka na diskusijskem večeru občinske uprave
dne 21. aprila 1933.
Obrtno nadaljevalno šolstvo v Ljubljani ima 72-letno zgodovino za seboj. Vedno se je po danih prilikah skušalo to važno oibrtiniško institucijo boljšati in baš v poslednji dobi se resno dela na tem predmetu s strani občinske uprave. Razvoj našega obrtništva v mestu je v povojni dobi velik in prav je, da se s tolikšno pažnjo skrbi za napredek obrtnega naraščaja.
1. Splošni pregled obrtno-nadaljevalne-ga šolstva.
V	Lijubljanli obstoji danes 8 obrtno nadaljevaMh šol in sicer:
1. Splošna obrtna nadaljevalna šola na Vrtači.
2. Strokovna obrtna nadaljevalna šola za brivce, frizerje iln lasničarje na meščainski šoli v 'Sp. šiški.
3. Strokovna nadaljevalna šola za mehan. in tehn. dbiiti na Ledini.
4. Strokovna obrtna nadaljevalna šola za stavbne obrti na Cojzovi cesti (šola na Graibnu).
5. Ženska strokovna nadaljevalna šola za umetne in oblač. obrti v Ljubljani pri Sv. Jakobu.
6. Obrtno nadaljevalna šola za umetne iin mošike oblačilne obrti na Prulah.
Poleg teh ,pravikar imenovanih šol, ki jih upravlja din vzdržuje šolski odbor za obrtno nadaljevalne šole v Ljubljani pod predsedstvom ljubljanskega župana, imaimo v Ljubljani še dve obrtno nadaljevalni šoli za vajence in sicer:
1. C&stilniČarsko obrtno nadaljevalno šolo, ki jo uporablja in vzdržuje zadruga hotelirjev, gostilničarjev In kavar-Jiarjev V LjUbljar*! iz doneskov mestnega načelstva od davščine na prenočišča tujcev (14.67%) in ki je nameščena v go.stitlniŽarskem domu na Prulah,
2. Strokovna obrtno, nadaljevalna šola za vajence grafičnih dbrttov, ki jo vzdržuje ih vodi organizacija tiskarnar-jev.
šolski odbor za obrtne nadaljevalne sole, kakor omenjeno, upravlja in vzdržuje 6 privo imenovan&h obrtno nadaljevalnih šol v Ljubljani in je na postavi novega obrtnega zakona (303) sestavljen na sledeči način: predsednik je predstojnik občine. člani odbora bo upravniki obrtno nadaljevalnih šol, dalje štirje predstavniki prisilnih združenj, dalje po eden predstavnik zbornica za TOI in Delavske zbornice ter šolski zdravnik.
Ta odbor upravlja obiitno nadaljevalne šolle predvsem v finančnem pogledu, pa tudi v disciplinarnih zadevah ter nadzoruje v otbeh ozirih te šole. Njegova glavna naloga je poskrbeti na podlagi letnega proračuna za zadostna finančna sredstva, ki so potrebna za vzdrževanje im uspevanje obrtno nadaljevalnih šofl.
Kako šolski odibor pridobiva ta sredstva in kaikšen je finančni položaj obrtno nadaljevalnega šolstva v Ljubljani, bom obravnaval kasneje.
V	sledečem hočem navesti nekatere števdilke, ki naj1 predočijo obseg obrtno nadaljevalnih šol v Ljubljani. V letu 1932-33 obiskuje 6 obrtno nadaljevalnih Sol v Ljubljani 1357 gojencev med njimi1 353 vajenk. Na vseh 6 zavodih skupaj poučuje 65 učnih moči. Vseh razredov skupaj je 54; od 1357 gojencev, ki obiskuje obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani, jih je 154 iiz ljubljanske okolice, ostali pa iz LJuibljane.
Pouk v šolah še vrši po dva popoldneva v tedinu in sicer vtsakdkrat Zdržema po 4 ure. šolsko leto traja od pričetka olktobra do konca aprila.
Z letošnjim šolskim letom je bila vpeljana v šole ikot obvezen predmet na postavi uredbe ministrstva tudi sokolska telovadba.
Posvetiti hočem nekoliko besed posameznim obrtno nadaljevalnim šolam v Ljubljani, pri čemur bom na kratko opifeal nljShov postanek, raavoj, dahaš-nje stanje in obseg, število gojencev,
učiteljstva in zraven še nekatere druge zanimivejše podatke. Prva te vrste šola je bila ustanovljena leta 1861. Šola je bila združena s sedanjo nižjo realko ljulbljansiko. Poučevalo se je Ob nedeljah in praznikih dopoldne prostoročno in geometrijsko risanje. Učni jezik je bil nemški.
Leta 1874. se je ustanovila za rokodelce z nižjo izobrazbo na sedanji mestni deški šol obrtna pripravljalnica, ki pa 'ni bila v zvezi z obrtno šdlo na realki. Enaka pripravljalnica je bila ustanovljena na 3. mestni deški osnovni šoli.
Leita 1883. se je obrtna nedeljska šola preosmovala v obrtino-nadailjevalno šolo z novim učnim načrtom in pravilnikom. Uvedli so se bolj praktični predmeti in pomnožilo število učnih ur, vslled tega se je poučevalo tuidi ob delavnikih zvečer.
Leta 1907. se je Obrtno nadaljevalna šola preosnovala v tem smislu, da so se Vse tri pripravljalnice združile z obrtno nadaljevalno šolo na realki. Učni jezik je bil deloma slovenski1, deloma nemški.
Leta 1909-10 se je obrtno-nadaljeval-na šola ponovno preosnovala in sicer v
4	strokovne nadaljevalne šole, ki obstojajo po tedanji delitvi tudi še danes. Tako so nastale v Ljubljani!:
Število učnih moči v imenovanih letih se je gibalo med 8 in 17, še lani jih je bilo 16, dočSm je bilo letos potrebnih samo 12 moči.
Število učencev od 220 do 390.
Na šoli so zastopane sledeče obrti: strojni ključavničarji, mehanikarji, elektrotehndlčarji, kovinski strugarji, livarji, navadni kovači, optilki in urarji, modellni mizarji, kolarji, inštalaterji, puškarji, kovinostiskači, brusači stekla, tehtničairji, kotlarji, pilarji, podkoVski kovači, bandažfeti, kirurgi, sodarji, ra-dio-monterji, kovači orodja, ortopedisti, litografski strojniki.
Učni uspehi so razmeroma ugodni. Poivoljni uspehi napranv nepov oljnim stoje približno v razmerju, kakor 10:1.
Razmerje učencev v Ljuibljani na-pram onim iz okolice je letos kakor 86: 81. Lani 111:77, leta 1930-31 29:131.
b)	Strokovna obrtno-nadaljevaliia šola za stavbne obrti na Grabnu.
Zgodovina šole je ista kot ona obrtno nadaljevalne šole za mehaničanske tehnične obrti.
Od leta 1921 dalje pa do danes obstoja 12 razredov na zavodu. Število učencev pa se giblje v letih 1920-32 med 350 in 400.
Na zavodu se poučujejo sledeči učni predmeti: računstvo, spiSje, geometrično risanje, projekoijsko risanje, strokovno risanje, kalkulacija, knjigovodstvo, tehnologija (kamen, les, kovine), Stavbarstvo in državoznanstvo.
I
i Itle&tna fnaniinica
CiudCjan&ka
V	Ljubljana, Prešernova ulica št. 3, s podružnico na Miklošičevi cesti št. 13, je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji.
Ima vlog nad 430,000.000 Din, rezervnih zakladov pa nad 10 milijonov dinarjev.
Za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek, za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje po pošti pa svoje položnice. Za vse vloge
jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem in davčno močjo.
Hranilnica kupuje in prodaja tudi devize in valute najkulantneje. Ta posel opravlja v svoji podružnici na Miklošičevi cesti. Telefon centrale št. 2016 in 2616, podružnice št. 2367, poštni čekovni račun centrale št. 10.533, podružnice št. 16.138.
Uradne ure za stranice so od 8—12
1. sitjrokovno nadaljevalna šola za mehansko tehnične oibrti na prvi mestni deški osnovni šoli na Ledini.
2. Strokovno nadaljevalna šola za stavbne Obrti na II. mestni' deški osnovni šoli na Grabnu.
3. iŠtrokovno nadaljevalna šola za umetne in oblačilne oibrti na bivši nemški deški osnovni šalil
4. Splošna obrtno nadaljevalna šola na III. mestni dešSki osnovni šoli.
S	tem je pa prenehala Obrtno nadaljevalna šdla na ljubljanski' realki’ in se preselila na imenovane mestne dešlke šole. Istočasno se je uveljavil nov pra-vtitallk in posameznim Obrtnim šOlam primeren uioni nalčrt. Upeljan je bil slovenski učni jezik in odpravljen večerni pouk.
a)	Strokovna nadaljevalna šola za mehanično tehnične obrti na Ledini.
Obrttao nadaljevalna šola na Ledini je redno poslovala od leta 1909 do 1914, ko je bil, kalkor povsod drugod pouk prekfflnljen do leta 1920. Pred vojno se je poučevalo v 3 razredih (6 oddelkov), 165 učencev.
število razredov od leta 1920 do 1932 se je gibalo med 8 in 15, letos .jih je 10.
Vsem cenjenim naročnikom! Da bo mogoče list redno izdajati, prosimo vse cen j. naročnike, da takoj poravnajo vso zaostalo naročnino..
Šola ima dva prva in dva druga razreda in pripravljalni razred, skupaj 5 razredov.
•	Število učencev se giblje od leta 1920-21 dalje pa do danes med 70 in 230 (največ leta 1928-29, 231), danes v šolskem letu 1932-33 jih je le 103.
Število učnih moči' je bilo 3—6, sedaj samo trije.
Poučuje se 8 predmetov in' sicer: učni jezik, pisanje, računstvo, obrtno spis-je, obrtno računstvo, obritna kalkulacija, obrtno knjigovodstvo, risanje.
Učni uspehi v posameznih letih so so-razmeroma ugodni. Lani je bilo 117 sposobnih, 6 nesposobnih. Leta 1930-31 106 slpobonih, 15 nesposobnih. L, 1929-30 165 sposobnih in 35 nesposobnih. L.
1928-29 175 sposobnih, 36 nesposobnih.
Število vajencev iz Ljubljane in okolice: letos 101 iz Ljubljane, 2 iz okolice, lani 118 iz Ljubljane, 5 iz okolice, leta 1930-31 113 iz Ljubljane, 8 iz okolice,
1929-30 187 iz Ljubljane in 12 iz okolice.
(Konec prihodnjič)..
č%\tnti&a samopomoč v &MCiani
Po strokah je bilo število gojencev približno sledeče:
stavbni ključavničarji .... 38%
stavbni mizarji .....................31%
zidarji .............................8%
pečarji .............................1%
dimnikarji................................1%
kleparji.................................15%
kamnoseki................................1%.
krovci ..............................
tesarji ..................................4%
Učni uspehi v letih od 1920-32 bi se mogli oceniti prilbližno takole (povprečno) odlično 2%, hvalevredno 20%, do-voljlno 30%, zadostno 40%, nezadostno 8% gojencev.
Razmerje med učenci iz Ljubljane in Okolice je v letu 1932-33 sledeče: od 344 Učencev 315 učencev iz Ljubljane in 29 učencev iz okolice.
c)	Splošna obrtno-nadaljevalna šola v Ljubljani na Vrtači.
Tudi pri' tej šoli so zgodovinski podatki isti kot pri arejšnjih dveh.
Splošna obrtna nadaljevalna šola na Vrtači ima sedaj le. gojence iz sledečih obrti': vrtmairji, slaščičarji, medičarji, peki, sodavičarji in mesarji.
Obrtniška samopomoč, reg. pom. blagajna v Ljubljani, mi je izplačala po smrti mojega soproga Graul Franca, mizarskega mojstra, pripadajočo posmrtnino hitro in ikulantno, zaradi česar je dolžnost, da se temu uglednemu in za obrtnike koristnemu društvu tem potom najprisrčneje zahvaljujem. Istočasno priporočam to, posebno v današnjih časih tako prekoristno in važno ustanovo, višem obrtnikom. Ljubljana, dne 20. aprila 1933. Graul Frančiška, vdova mizarskega mojstra, Ljubljana VII, Zg. šiška štev. 90.
Zahvala. Po smrti moje soproge mi je izplačala »Obrtniška samopomoč«, reg. pom. blagajna v Ljubljani, Beethovnova ulica 10, posmrtnino, za katero je bila zavarovana, točno in kulantno, za kar se ji tem potom najtopleje zahvaljujem in to socialno ustanovo vsakemu obrtniku zelo toplo priporočam. Ljubljana,, dne 10. aprila 1933. Sever Josip, kroj. mojster, Ljulbljana VII, Celovška c. 8.
Tovariši obrtniki. »Obrtniška samopomoč«, reg. pom. blagajna v Ljubljani, Beethovnova ull. št. 10 (palača Zbornice za TOI, pritličje, levo), sprejema vse obrtnike, nameščence Obrtnih podjetij in njihove svojce v pogrebnimslko zavarovanje pod zelo ugodnimi pogoji. Ustanova obstoja že od leta 1926 ter je do danes izplačala svojcem umrlih članov na pogrebninah že preko Din 700.000.	—
Priglasite takoj svoj pristop in priložite znamlko za Din 3.— za odgovor.
dl otgani$acij
Združenje mizarjev v Ljubljani vabi vise gg. moj&tre in pomočnike, naj se prijavijo za večerni tečaj za risanje. Če ee jih javi dovOljno število, se bo v kratkem itak tečaj 'ustanovil. Pouk bi' bil po možnosti breaplačen. Prijave je poslati na: g. Primožič Ferdo, predsednik, Trnovski pristan 4.
Pridobivajte našemu list« vedno nove naročnike!
OBRTNA BANKA V „
CENTRALA: KONGRESNI TRG 4	PODRUŽNICA:	LJUTOMER
Telefon St 2908
Račan pri poStnl hranilnici v Ljubljani St. 12.051
Telefon St. 2508
Daje kredite v obrtne dvrhe, pospežuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvritoje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno viSe
Glavni Id odgovorni urednik Lojze Hočevar. — Za lunam« »Obrtnega Veetaika« Josip Rebe*. — Ttatea Narodna tlakama. Pradotavadk Fr. Jeaertek. Vsi v Ljubljani.