JANUAR
US 2. po raigl. 6.Q
17 P Arvton IS T Petra stol
19	S Kanut
20	t Fabijan in Božt.
21	P Neža	*
22	H V iti ren c
23	N 3. po razgl. €.35
24	P Timotej
25	T Spreob. sv. Pav.
26	S Polikarp
27	r Janez Kriz.
2S P Pavla	+
2« S Franč. Saleš. 30_N_4. go razg]. G. 31 P Peter, nol~§
PRVI SLOVENSKI LIST Vi AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!.
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
... ~ . i - i i fa
NAJSTAREJŠI INT NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST y ZDRUŽENIH DRŽAVAH . AMERIŠKIH.
štev. (no.) 20.
chicago, ill. petek, 28. januarja — friday, january 28, 1938
LETNIK (VOL). XLVII.
Kitajska poročila trdijo, da se je japonsko prodiranje posrečilo skoraj popolnoma ustaviti. — Zmage kitajskih čet na več točkah. — Na severozapadu se poslužujejo Kitajci "guerilla" bojevanja.
Šanghaj, Kitajska. — Iz kitajskega vojaškega poveljstva Pohajajo poročila, ki govore P znatnih uspehih, katere je ]melo njih vojaštvo, češ, da se i.6 ^aP°nsko prodiranje takore-popolnoma ustavilo ob počnem odporu Kitajcev. Na n*eh frontah so morali Japon-01 lla ta način stopiti v nekako Ofenzivo.
Na severni fronti, v Šantung provinci, je kitajska kavaleri-te obkolila japonsko garnizijo v mestu Tsining in razvil se j® srdit boj, s katerim pa so 'tajci dosegli toliko, da so Zaustavili japonsko prodiranj® proti jugu, proti mestu Su-ki je važno železniško ^'•žišče. Druga točka, pri ka-eri imajo Kitajci zaznamovati
Uspehe, je na južni fronti, pri ^sstu Wuhu, jugozapadno od j^ankinga. Tamkaj so pridobi-' nazaj po dolgi bitki mesto ^°hsien. Med tem pa se na-^l'otno poroča, da je japon-0 prodiranje severozapadno Nankinga doseglo mesto J^igpu, 100 milj daleč od ankiiiga; vendar se istočasno da so bili japonski napa-Pri 'tem mestu Odbiti. Zanimivo poročjlo o vojnih 0Peracijah prihaja iz severo-2aPadnega dela ozemlja, ki so ga Japonci doslej zasedli, >amreč iz provinc Suijan in ^ensi. Nikake redne bojne ronte nj tamkaj, marveč Ki-so se pričeli posluževati Pozvanega "guerilla" bojema, ki obstoji v tem,da ma-e c®te„ skrite po gorovjih, iz VaJajo presenetljive napade 113 nasprotnika in se nato zo-jPet hitro umaknejo. Ta način /j>Jevanja je po goratih in Tzdnatih krajih zelo uspešen n bo gotovo delal Japoncem Preglavic, kakor pa, ako k' imeli nasprotnika pred se-v bojni fronti. Kitajci trdi-J0> da se je podvzela splošna jeziva s takim "guerilla" °Jevanjem v omenjenih dveh j°vincah, katere namen je, a Prisilijo Japonce, da bodo držati tamkaj močno ,.rmado, s čimer bodo oslab-
IJe:
ne njih druge fronte.
k^ezplodno čvekanje v senatu
k Washington,- D. C. — Te-°m celega sedanjega zasedali nima senat pokazati še norega konstruktivnega uspe-4> marveč zapravlja čžis life ?ar tednov z brezpomembnim panjem. Kmalu po otvorit-'♦Zasedanja je bil namreč tavljen znani predlog proti 'nČanju. Senatorji iz južnih ,^av so temu predlogu z vso nasprotni in, ker se boje,
a bi utegnil kljub njihovi o-Poz"
*ciji biti vendar sprejet, so Poslužili takozvanega "fili-Usterja", namreč da govore govore brez prenehanja in e Puste zagovornikom predlo-«a do besede, ter tudi noben ruSi predlog ne more priti a dnevni red. Ko je klepetajo trajalo že celih 16 dni, se 2adnji torek nekaj senator-
JAPONSKA EKSPANZIJA
Japonci si znali pridobiti zemljo na Filipinih.
Washington, D. C. — Kakor so znali Japonci na tajen in skrit način razširjati svoj vpliv v zadnjih desetletjih ši-rom Daljnjega vzhoda, se pričakuje, da bo opisano v poročilu, ki ga bo predložil predsedniku Rooseveltu ameriški komisar na Filipinskih otokih, P. V. McNutt. Mož se je namreč bavil z raziskovanjem glede naseljevanja Japoncev na teh otokih in prihodnji mesec se vrne v Washington. Kakor se ugotavlja, lastujejo tamkaj Japonci 150,000 akrov najboljše zemlje za pridelovanje konoplje, in zanimivo bo izvedeti, kako so prišli do te zemlje, kljub strogim zakonom proti tujezemcem.
- -o-
ZDRAVNIK OBSOJA DEBELE MOŠKE London, Anglija. — Znani angleški zdravnik, 76 letni dr. L. Williams,je pri nekem zborovanju pretekli torek podal izjavo, ki ni prav nič laskava za debele moške. Dejal je namreč, da so moški, ki jim pri 50 letih zraste trebuh, tega sami krivi, in sicer vsled tega, ker se pri jedi in pijači ne znajo premagovati. Glede žensk pa je zdravnik povda-ril,da je stvar popolnoma drugačna, češ, da so starejše debele ženske bolj pomilovanja kakor obsojanja >vredne. Pri njih namreč debelost ni posledica čezmernega uživanja, marveč jo povzroči delovanje žlez. Vendar pa tudi njim priporoča, naj se ne vdajajo preveč uživanju in naj si privoščijo čim največ svežega zraka.
-o-
AUTO SE ZALETEL V BUS Chicago, 111. — Dve ženski, sestri, stari 71 in 66 let, ste bili ubiti in sedem drugih oseb ranjenih ob siloviti koliziji, ki se je pripetila zadnji torek na križišču Cicero in Foster ave. Avto, ki ga je vozil mož ene ubitih žensk, je z naglico pri-vozil od severa po Cicero ave. in se ni ustavil pri signalni luči na križišču in tako se je v polnem diru zaletel v potniški bus, ki je prišel od zapada po Foster ave. Kolizija je bila tako silna, da je potisnila avto in bus na neko prazno loto. Obe ubiti ženski ste se vozili v avtomobilu, med ranjenimi pa sta oba voznika, busa in avtomobila.
jev odločilo za nabiranje podpisov, da napravijo temu brezplodnemu stanju konec in o-mejijo debato/ V dosego tega pa je potrebna dvetretjinska večina in je dvomljivo, ali jo bodo dobili. Južnjaki pa bodo s svojo metodo bržkone dosegli, da bo predlog proti lin-čanju spravljen z dnevnega reda.
NOV NAPAD NA KATOLIKE
Razpustitev mladinskih organizacij. — Obdavčenje cerkve.
Berlin, Nemčija. — Nazij-ska vlada je zadnje dni z novimi odredbami udarila po katoličanih. Tako se je ukazalo, da se morajo na Bavarskem, ki je najbolj katoliška pokrajina v celi Nemčiji, razpustiti vse katoliške mladinske organizacije. Kot pretvezo za to navajajo, da se je v teh organizacijah sistematično vežbala mladina za politično, protizakonito propagando, in celo, da so jo navajali naravnost k delu proti državi. — In še drugi ukšrep jima vlada |V načrtu, namreč obdavčenje cerkvenih organizacij in cerkvenega posestva, kar ima stopiti v veljavo s 1. aprilom; s tem bodo naziji šele prav pokazali, kako zelo so jim cerkve trn v peti.
LICENCO ŠT. 1 DOBIL KARDINAL
Chicago, 111. — Državna avtomobilska licenca št. 1. za leto 1938 je šla kardinalu Mundeleinu, kakor je zadnji torek objavil državni tajnik Hughes, Št. 2 je dobil bivši državni poslanec H. W. Austin in št. 3 bivši governer Emmer-son. — Ako torej vidite tablico s št. 1, lahko veste, da je to kardinalov avto.
-o-
NOVI SODNIK POTRJEN
Washington, D. C. — Se-natska zbornica je zadnji torek enoglasno, brez vsake o-pozicije, potlrdila imenovanje S Reeda sodnikom na vrhovnem sodišču. Novi sodnik je star 53 let in bo nastopil svojo službo bržkone prihodnji ponedeljek.
-o-
PISMONOŠI ZAHTEVAJO PROSTO VOŽNJO NA "L"
Chicago, 111. — Zastopniki tukajšnjih pismonošev so v torek vložili pri državni trgovski komisiji apel, da se jim vrne pravica proste vožnje po progah nadulične železnice, kakor so jo prej enkrat imeli.
nenavadna severna luč
New York, N. Y. — Nenavaden pojav severne luči (aurora borealis) se je imel priliko opazovati v noči na zadnji torek izredno daleč proti jugu, namreč v Ameriki do Washingtona, d. C., v Evropi pa do Portugalske. Takega pojava že ni bilo par stoletij.
KMZEMSVETA
—	London, Anglija. — Min. predsednik Chamberlain je zadnji torek sprejel deputaci-jo delavstva, katera je zahtevala, naj Anglija upelje bolj strog bojkot proti Japonski, in sicer glede financ in municije. Deputacija ni prejela nobenega zagotovila.
—	Sidney, Avstralija. — To sredo je pričela Avstralija praznovanje 150. obletnice, kar so se prvi beli priseljenci naselili tukaj, in proslave bodo trajale cele tri mesece. Na predvečer proslave so se s tu-jezemskih bojnih ladij oddali v čast topovski str- li,
—	Montreal, Que. — Le z veliko težavo so preprečili, da ni požar uničil pred par dnevi samostan Notre Dame v tukajšnjem predmestju. 250 nun in učenk se je še pravočasno u-maknilo na varno.
-o-
"JUNAK" RAZOČARAL SVOJE DEKLE
Chicago, 111. — 20 letni Al-vin Nagel iz Berwyna je vzel svoje 17 letno dekle, Gertrude Sliska, zadnji torek, kakor je rekel, na obisk k nekim prijateljem. Ko sta prispela pred hišo, je pustil dekle v avtomobilu, sam pa je šel okrog hiše k zadnjim vratom. Kmalu pa ves upehan pridrvi nazaj in hitro odpelje; dejal je, da sta ga dva moža v temi napadla, ga oropala, na kar ga je eden zabodel ob strani in sta mu nato grozila, da mu bosta u-grabila dekle. On pa, dasi ranjen, je oba premlatil, samo, da obvaruje dekle. Gertrude ni bila malo ponosna na svojega "junaka". Njeno navdušenje pa se je hitro ohladilo, ko je policija ugotovila, da je vse skupaj izmišljeno in da si je fant sam zadal rano, da se postavi pred dekletom.
VAŽNA IZJAVA PREDSEDNIKA
Posledice začasnega zastoja v
gospodarstvu morajo nositi
tisti, ki so dobivali dobiček.
Washington, D. C. — Pri
tedenski konferenci, ki jo je imel s časnikarji pretekli torek, je predsednik Roosevelt podal važno izjavo, namreč, da bo morala industrija poskrbeti za to, da bodo dobivali delavci dovolj visoko plačo, drugače bo vlada prisiljena, da bo zvišala izdatke za preskrbovali je brezposelnih.
Predvsem je predsednik o-pozoril na nevarnost, da se v nekaterih podjetjih pripravljajo na to, da se uslužbencem zniža plača to zimo ali pomlad. S tem, je povdaril, bo industrija popolnoma premišljeno delovala na to, da se zniža kupna moč prebivalstva, in vladi ne bo preostajalo drugega kakor da od svoje strani z drugimi sredstvi poskrbi, da se bo ta kupna moč vzdržala na višini.
V svojem nadaljnjem poročilu o tem predmetu je predsednik jasno razložil, da industrija ni upravičena, zniževati plač delavstvu v svrho, da bo lahko znižala cene svojim produktom. Nasprotno, industrija bi morala sama gledati na to, da nastavi cene produktom tako, da bodo masam ljudstva dosegljivi, in enako, da bo ljudstvo imelo denar za njih nakup. To pomeni z drugimi besedami, da bodo morali voditelji industrije žrtvovati nekaj od svojega dobička, in glede tega je predsednik dejal: "Tisti, ki verujejo v do-bičkarski sistem, bodo morali priti do spoznanja, da kdor prejema dobiček tedaj, ko je biznes dober, bo prisiljen, nositi izgubo, kadar biznes začasno zastane," ter pripomnil, da je ravno tako nespametno, naložiti začasno izgubo na rame delavstva, kakor bi ga bilo na rame lastnikov bondov. Kdor znižuje plače, škoduje le samemu sebi in izvršuje nekakšen samoumor.
Iz Jugoslavije
Žalosten položaj viničarskih družin v Slovenskih goricah, ki v sedanji zimi stradajo in prezebajo. — Nesreča družinskega očeta, ki ga je povozila lokomotiva. —< Smrtna kosa, nezgode in nesreče.
-o-
Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec"!
STANOVANJSKE H IŠE NA FILIPINIH
Na filipinskem otoku Mindanao vodi posebna a meriška komisija preiskavo glede 15,000 Japoncev, ki so nastanjeni tamkaj. Njih kolonija obstoja 30 le t in baviio se v prvi vrsti s pridelovanjem konoplje. Gornja slika kaže stanovanjske hiše, v kakoršnih živ e tamkajšnji naseljenci.
Težave štajerskih viničarjev
Slovenske gorice, 5. jan. — Večkrat je že bilo poročano o položaju viničarskih družin v Slovenskih goricah, katerih položaj ni zavidanja vreden. Letošnja zima je prinesla tem številnim družinam, katerih število sega do 4000, veliko bedo v stradanju in prezeba-nju. Zadnje slabe letine so pač najhuje prizadejale uboge viničarske družine, posebno kmečke viničarske družine, ki jim ni zaslužek v vinogradu glavni dohodek, marveč morajo iskati pri posameznih kmetih koščke zemlje, kjer pose-jejo najpotrebnejše za življenje. To zemljo morajo družine z žuljavkn napornim delom odsluževati skozi vse leto, da jim nazadnje še ne 'preostaja časa, da bi pospravili svoj težko zaslužen pridelek pravočasno pod streho, marveč ga morajo puščati trohne-nju. Delo v vinogradih je tem ubogim družinam pač slabo plačano. Po večini pa kmečki viničarji z delom v vinogradih odslužujejo skromno stanovanje. Žalosten je pogled v sedanjem času po hribovskih viničarskih kočah.
Ob pogledu na to mizerno stanje se človek, ki ima količkaj socialnega čuta, zdrzne nad življenjem ubogih družin v sedanjem času. Po viničarskih hribovskih naselbinah, kjer sedaj vlada hud mraz, morajo uboge družine bdeti v mrzlih stanovanjih, v stradanju, ki ga prehudo občuti u-boga viničarska mladina, ki nima obleke za šolo v mrzlih dneh. Viničarji so v sedanjih dneh brez zaslužka, ko bi ga bili najbolj potrebni. Zaradi slabe letine nimajo mnoge družine že dolgo kruha. Celo krompirja, ki je glavna hrana, primanjkuje, ker ga je velik del uničilo jesensko stalno deževje. Zelo .žalostno je pri mnogih viničarjih,ki bodo imeli slab furež (koline) tako da zopet ne bo potrebnih živil skozi leto za pozimi sestradane družine. Velike težave imajo viničarji s kurivom. Če si hočejo preskrbeti vsaj najpotrebnejše kurivo, morajo po gozdovih izkopavati štore in sedaj v mrazu pobirati hosto. Imamo mnogo kmetov, ki viničarskih stanovanj in hlevov ne popravljajo in jih puščajo v razpad. Uboga edjna viničar-jeva kravica mora hudo pre-zebovati in se prehladi. Dogodili so se že primeri, da je v mrzli zimi žival zmrznila.
Takšen je položaj kmečkih viničarjev.
-o-
Pod kolesi lokomotive
Maribor, 8. jan. — Danes dopoldne ob četrt na deset se je na mariborskem koroškem kolodvoru pripetila strahovita nesreča, pri kateri je zgubil življenje 46 letni Kari Bauk-
man, ki je bil pri železnici u-služben kot svetilničar. Pri o-pravljanju svoje službe na ku-rilniških tirih ga je zagrabil premikalni stroj ter ga vrgel pod svoja kolesa, ki so mu popolnoma razmesarila gornji del trupa, Baukman je pri priči obležal mrtev.
Na kraj nesreče je takoj prihitela komisija, ki je odredila, da se truplo prepelje na pc.brežko pokopališče. Baukman zapušča ženo in tri majhne otročiče, s katerimi sočustvujejo vsi pokojnikovi poklicni tovariši in znanci.
Baukman je med svojimi tovariši in znanci slovel kot mož poštenjak ter je zato užival tudi velik ugled.
-o-
Dve nesreči
V tovarni Metalne delniške družbe v Gaberju pri Celju je padel v vrelo žvepleno kislino in se nevarno opekel po vsem telesu delavec Andjič Veličko. — V Cinkaami v felju je iste-» ga dne zagrabil stroj za levo roko 34 letnega delavca Lovro Eš iz Spodnje Hudinje pri Celju. — Oba so morali oddati v celjsko bolnico.
-o-
Smrtna kosa
, V Ljubljani je umrla Fra-i nja Podbregar, stara 83 iet. —. V Mariboru je umrla Marija Kravos, soproga trgovca. — Na Jesenicah je umrla Ana Zvezda.
-o-
Svojevrsten jubilej
Neopaženo in tiho je pred kratkim obhajal 50 letnicq svojega dela v tovarni za klej Jožef Herfort, ki stanuje v Mostah na Zaloški cesti. V tovarno je vstopil že koncem leta 1887, kjer je bil za sodar-ja. In od tistega dne je v tovarni vestno in natančno delal sode in kadi.
-o-
Nesreča pri delu
Pibernikov mesarski pomočnik v Velenju si je pri rezanju mesa po neprevidnosti zagnal v trebuh velik mesarski nož in se tako močno ranil, da so izstopila čreva. Takoj je bil odpeljan v bolnico.
-o-
Smrtna nesreča
Pri spravljanju hlodov iz gozda se je smrtno ponesrečil posestnik Ivan Nemanič iz Bo-žakovega pri Metliki. Ko so razžagali črešnjev hlod mu je spodrsnilo in hlod je padel nanj. Nemanič je izdihnil v nekaj minutah. Star je bil 63 let.	...... j
-o-
Drzen vlom
Krojaški mojster Srečko Satler je nekega jutra, ko je stopil v svojo delavnico opazil, da je imel tatinski obisk. Tatovi so mu odnesli iz pro-dajalnice za 12,000 dinarjev, najfinejšega blaga.
Stran 2
'amerikahski slovenec
Petek, 28. januarja 1938
=S
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891«
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina •
.$5.00 . 2.50 . 1.50
Za celo leto_____________
Za pol leta _______________
Za četrt leta_____________
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto__________$6.00
Za pol leta_______3.00
Za četrt leta____________1.75
Posamezna številka_____________ 3c
The first and the Oldest Slovene Neivspaper in America. Established 1891«
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday!.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription;
For one year --
For half a year___
For three months___
.$5.00 _ 2.50 . 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year_____ _$6.00
For half a year_____3.00
For three months___1.75
Single copy_______________ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti daposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879,	»
Brez naslova
Država Illinois ima na dnevnem redu nečedno afero. V uradu kjer upravljajo in kontrolirajo prodajni davek so prišle na dan stvari, ki kažejo, da nekateri uradniki delajo čisto po svojem. Mi smo že večkrat zapisali, da bi bilo treba za vsakim javnim čuvarjem, še posebnega čuvarja, da bi nanj pazil, pa bi najbrže še ne držalo.
V vseh javnih uradih bi morala vladati morala poštenosti. Da je ta tekom zadnjih dvajset let tako hudo izginila marsikje, se ima ta dežela zahvaliti prohibiciji. V času te je graftanje cvetelo na vseh koncih in krajih. Predstavniki oblasti so marsikje po mesteh vse dežele uganjali stvari, ki so bile v zasmeh celemu svetu. Policaji so imeli nalogo čuvati, da bi se prohibicija izvajala. Ti pa so marsikje pobirali okrog točilnic prispevke in kadar so višji prišli okrog na preiskave, so vse točilnice policaji sami v naprej obvestili, da so pijačo in prepovedano blago poskrili. V nekih krajih so policaji sami ustanovili celo žga-nj-arne, kuhali žganje in istega razpečavali. V nekem kongresnem distriktu je celo poslanec sam bil lastnik takega podjetja, a v kongresu je vsaki pot glasoval za pro-hibicijb. Čudne reči so se že dogajale na tem puklastem svetu!	.)
Prohibicija sama je bila največja neumnost za to deželo in je mi ne zagovarjamo. Ampak, na kar bi radi pokazali je to, da kadar je kaka postava uzakonjena, mora biti res veljavna za vse enako, ne pa da se ista upravlja po načelih podkupovanja in grafta. Kadar postanejo javni uradniki nemoralni v eni zadevi, postanejo prej ali slej tudi v drugih. In tako se posledice čutijo potem tudi v drugih slučajih, kjer bi morala vladati stroga poštenost in pravičnost.
Demokracija in svoboda je na svetu res najlepša reč. Ampak demokracija in svoboda sta kakor dve zelo deli-katni stvarci, kakor dve steklenici iz tankega in občutljivega stekla. Daj jih v roke nerodnežem, ali pa nepazljivim otrokom, in ne bote dolgo celi. Prava demokracija in svoboda je le za zrele in premišljene ljudi. Nezrele mase, se pa v njenih mejah ne znajo vdomaeiti in povzroče same pravcato anarhijo.
Ne dolgo tega je poročal senatskemu odseku za delo in trgovino kapitan neke ameriške ladije in je povedal, da kar je vlada dovolila ladijskemu osobju, da se je organiziralo po principih CIO, je na ladiji izginila vsa disciplina. Kapitan pripoveduje, da moštvo je neposlušno, ob prostem času se meša med potnike, približujejo se nekateri celo ženskam, natakarji oznanjajo potnikom in gostom celo komunistične nauke ter premnogi se udeležujejo hazardnih iger z potniki, sploh vsa disciplina je izginila in anarhija nastaja. V takih razmerah je kapitan brez vsake moči.
To poročilo je razlog, ki pove, zakaj se tujezemski par-niki vedno bolj polnijo, na ameriških pa promet pada. Na parnikih mora biti stroga disciplina. Kapitan je poveljnik in mora imeti diktatorsko oblast — seveda pravično! Kjer tega ni, na takem parniku je anarhija.
Ali se splača biti zločinec? Nikakor ne! Tudi če bi ne bilo nobene kazni za to, ne! Dosti velika kazen za vsakega je že samo težka in huda vest, da ima nad seboj zločin. Saj ga že ta preganja skozi vse življenje in kakor vera nas uči, čaka vsakega za greh kazen tudi onstran tega življenja. Ne, ne, zločin se ne splača in koncem konca nobena krivična reč se ne splača. Vsi ljudje to vedo. Pa vendar vse polno zločinov je okrog nas. Lansko leto je bil ugrabljen (kidnnpan) veljak Ross, za katerega so izplačali odkupnino $50,000. Nečloveški zločinec ga ni izpustil na svobodo, marveč ga je enostavno ubil. Mislil je, da se je znebil odgovornosti. Ali se je je? Vozaril se je sem in tja od morja do morja, skušal je ugasiti pekočo vest z razkošnim življenjem. Ali jo je? In končno je padel v past, kakor padejo vsi zločinci prej ali slej. Grozna početja, ki jih je uganjal, so odkrili. In zdaj? Kaj ga čaka? Električni stolec. Ali se splača biti zločinec? Danes najbrže ve, da -;e bil velik norec, ko se je lotil zločinstva. Zlo-
čin se ne splača v nobenem slučaju. Tudi če odneseš tajnost v grob s tega sveta — mimo večnega Sodnika ne gre z tajnostjo nihče. Zločin je krivica in krivica se ne splača nikomur in nikdar!

m

ks^^ —.■•■-• -—- - - • -
RAZNE VESTI IZ SLOVENSKEGA RIMA
Joliet, 111.
Dne 12. januarja je po kratki bolezni za vedno zatisnila svoje trudne oči Mrs. Uršula Vesel, vdova po pok. Leopoldu Vesel-u, v starosti 57 let. Umrla je na svojem domu na 843 Broadway St. Za njo žalujejo tri hčere in štirje sinovi in sicer Mrs. Michael Papesh in Helen v Jolietu, Mrs Mary Shiffer v La Grange, 111., Leopold, Edward, Albert in Leonard, vsi v Jolietu ter dve sestri Mrs. Theresa Petan in Mrs. Helen Sekola v Jolietu. Poleg teh zapušča še enega brata in tri sestre v stari domovini. Pokopana je bila iz cerkve sv. Jožefa na slovensko pokopališče, dne 14. jan. — Dne 14. januarja je nenadoma preminula Mrs. Catherine Skof na 1259 Hickory St., vdova po že pokojnem Johnu Škofu ter skrbna mati svojim štirim otrokom sinovoma Johnu in Bernardu ter hčeram Josephine in Catherine. Njen pogreb je bil v ponedeljek 17. jan. iz cerkve sv. Jožefa na slovensko pokopališče.
Dne 5. jan. je minilo 14 let, odkar je umrl naš bivši priljubljeni organist, pevovodja ter igrovodja g/ Martin Cvenk, ki je bil tačas v službi na slovenski fari sv. Štefana v Chi-cago, 111. — Dne 18. jan. je minilo dve leti odkar je v Jolietu umrla priljubljena č. sestra Ferdinanda Stalzer v 69 letu njene starosti in v 47 letu samostanskega . življenja, katerega je večino preživela tukaj med nami v Jolietu. — Dne 22. januarja je minilo 74 let, odkar je bil rojen pokojni č. g. Rev. Father F. J. Šuštar šič, prVi župnik naše slovenske cerkve sv. Jožefa in oče slovenskega bratstva v Ameriki ter začetnik več drugih slovenskih aktivnosti. Umrl je 24. marca leta 1911 v1 stari domovini. — Molimo za te blage duše ranjkih — Oče naš...
Dne 18 jan. je nagloma zbolela gdč. Anne Živetz, najmlajša hčerka rojaka Franka Živetz na Oakland Ave. in učenka St. Francis kolegija. Bila je takoj pripeljana v bolnišnico sv. Jožefa ter tudi takoj operirana na slepiču. — Iz St. Ambrože kolegija v Davenport, Iowa, je te dni prišlo spoi-očilo, da leži v tamoš-nji Mercy bolnišnici težko bolan za pljučnico Louis Martin-cich, sin tukaj splošno znanega Mr. Louis Martincicha. Mladi Louis Martincich je bil tukaj znan kot eden med najboljšimi basket-ball igralci Catholic High basketball team.
On je bil tudi splošno znan delavec na društvenem in narodnem polju ter eden popu larnih delegatov na zadnji mladinski konvenciji JSKJ. v Ely, Minn. Gotovo bo ostale delegate zanimalo vedeti o njegovem stanju ter mu bodo kot dobri tovariši želeli skorajšnjega okrevanja.
Pretekli teden pri volitvi odbora dr. Najsv. Imena za leto 1938 pri fari sv. Jožefa v sosednji naselbini Rockdale, so bili izvoljeni v odbor trije Slovenci in sicer Joseph Sterle podpredsednik, John Uremo-vich tajnik in Joseph Maren-tič za blagajnika.
Dne 16. jan. so bili tukaj Dr. L. F. Kompare, Joseph Zabkar in John Papesh iz; Waukegana in sicer kot člani keglarske skupine, ki je tekmovala z jolietsko skupino, na kateri so tudi trije Slovenci, in sicer Frank Ramota, John Horvat in Joseph Zulich. Naši so zmagali in domenili so se, da v par tednih gredo naši v Waukegan. — Kakšno srečo bodo imeli naši fantje tam, bomo pa že še izvedeli. Za sedaj opomnim samo to, da so tudi "Vrhnicani" dobri keg-ljavci, pa četudi včasih padejo.
Na veselici starega in novega leta, katera je bila prirejena od tukajšnjih združenih društev in zvez pod Zvezo slovenskih društev, je bilo prav luštno in je imenitno uspela, četudi so bile ta večer veselice vsepovsod. Udeležba, je bila prav lepa. Oseba, ki nam je predstavljala staro leto je bil Mr. John Papesh,ml., z Broadway St. član dr. sv. Cirila in Metoda št. 8, KSKJ.; deklica, ki je predstavljala novo leto in je staro leto tako imenitno odpodila s primernimi besedami in se je imenovala "Gdč. 1938" je pa bila Eileen Ferkol, ljubka hčerka Mr. in Mrs. Frank Ferkol z Center St.' Ona je članica dr. sv. Genovefe št. 108, KSKJ. To je bil zopet en vesel večer.
Večkrat se poroča, kako i;i kakšne težave imamo pri urejevanju na industrialnem in življenjskem polju tukaj pri nas v Jolietu. Kljub temu smo v preteklem letu prav lepo napredovali, če za drugo ne, vsaj za eno veliko važno institucijo, ali kakor že hočete to imenovati. — Mesto Joliet je namreč plačalo vse zaostale dolgove, plačalo tudi vse delavce. Bilo je veliko popravil in poleg vseh izplačil, je ostal še denar v blagajni. Prva direktna korist za davkoplačevalce je znižanje 20'/ davka na vodo in 6c na vsakih
$100.00 davčne vrednosti na mestni davek. Tako gospodarstvo človeka razveseli in mu da korajžo, da bolj z veseljem plača svoj davek ako le more. Zato čast tako izvrstni mestni vladi!
Kakor imamo prvovrstno vodstvo v naši mestni hiši, tako ga imamo tudi pri naši fari sv. Jožefa, ki je tudi pravilno plačala na vse svoje obveznosti ter dokončala leto 1937 v čistem. Seveda, kakor so meščani sodelovali s svojim županom in odborniki, tako so tudi farani pridno sodelovali s č. g. župnikom in čč. gg. pomočniki. Zaupnico zaslužijo vsi. Le tako naprej!
Trgovino z grocerijo in mesnico, katero je več let lastoval in vodil naš rojak John Pas-dertz na vogalu Center in Hutchins Strs. je te dni prevzel rojak John Ažman. Poslopje, ki je eno najlepših na našem hribu še lastuje Mr. Pasdertz. — Ker ima Mr. Ažman precej skušenj radi svojega večletnega službovanja v trgovini in ker je prijazen in postrežljiv, se pričakuje, da bo odjemalcem gotovo rade volje in z veseljem postregel in da bo imel uspeh. Taka jc naša želja.
V	nedeljo 30. jan., bo naš slavni predsednik Franklin Delano Roosevelt slavi,! svoj rojstni dan. Dajmo ga vsi pozdraviti z vzklikom "Jiappy Birthday!"
John L. Živetz, Jr.
■-o--
VELIKA VESELICA
Chicago, 111.
Tukajšnje društvo sv. Štefana št. 1, KSKJ. priredi v soboto 29. januarja zvečer v šolski dvorani sv. Štefana na Cermak Rk. in So. Wolcott Ave., (prej Lincoln), svojo običajno zimsko veselico. Vsi člani in članice ste zlasti prijazno povabljeni, da se gotovo udeležite. Enako vabimo tudi vsa ostala društva v naselbini, da se udeležite te veselice, kakor tudi cenjeno občinstvo. Vabljeni ste tudi prijatelji iz okolice, da nas posetite. — Foysova godba bo skrbela za zabavne polke in valčke. — K obilni udeležbi, kjer bote vsestransko prijazno postrežni u-Ijudno vabi
Odbor.
-o-
V	SNEŽENEM ZAMETU
Canon City, Colo.
Predno bo moj dopis zagledal beli dan, če ga sploh bo, bo mesec po božičnih praznikih gotovo že davno minil, pa bom vseeno nekaj napisal. Morda Pa bo le katerega rojaka zanimalo, kar bom tukaj le opisal.
Dne 23. decembra lanskega leta sem se podal k svoji družini, ki žive v Crested Butte, Colo. Mesto je oddaljeno od Canon Cityja kakih .170 milj, toda če potuješ z vlakom, te vzame del j časa, kot če potuješ v Chicago. Omenim pa, da je v tem kraju jako zanima vožnja. — Dne 24. decembra ob 4. uri zjutraj smo bili že v Salida, Colo. Bilo je jasno in mesec je svetil, pa .ie kmalu zapadel droban sneg in pobe-
lil tla. Seveda, za take praznike kot je božič, mora tudi narava sama poskrbeti za olepšavo. V Salida smo se že ob sedmih zjutraj spravili na ozkotirno železnico, da nas popelje do Gunnisna, Colo, toda lokomotiva ni bila sposobna da bi potegnila vse do 8:30 dopoldne. Nekako okolu 11 jure smo pa le dospeli do Gunnisna. Vožnja je prav zanimiva. Železnica se vije kot kača gori v hrib. Ko smo dospeli že daleč v hribe, se nam je odprl krasen razgled. Tisoče in tisoče vitkih smrečic, ki so bile tako lepo okrašene z belim snegom. Doli v Canon City je pa sonce lilo svoje žarke, da se je vse lesketalo, kot da je vsa Kolorada v samem srebru.
Pregovor pravi, da ni treba hvaliti vremena pred večerom in to se je tudi sedaj pokazalo da je resnično. Kmalu popoldne tistega dne ko smo nadaljevali vožnjo v hribe, kjer je bilo tudi več snega — kake štiri inče, smo videli tudi cele j čete lahkih srnic, ki so iskale hrane prav tik ob železnici. — Do vrha hriba še ni bilo preveč snega, toda ko smo prišli I na drugo stran, ga je bilo že več; in v dolini proti Gunnisnu zopet le kake dve inči. Ko smo prišli v Gunnison, je že po malem snežilo. Nisem si pa mislil, da bom že čez par ur v takem sneženem metežu, v ka-koršnem še nisem bil svoje življenje. — Okolu 12:30 smo zapustili Gunnison. Neka žena iz Crested Butte mi je povedala, da je tam' pri njih štiri čevlje snega, pa ji skoro nisem verjel, toda voznik busa je rekel, da ga je pet do šest čevljev. Tako nadaljujemo vožnjo kakih 15 milj. Snega ni bilo več kot štiri inče in tako sem se obrnil k sopotnici ter ji rekel, da ljudje več govore kot je res. Ona se pa samo malo nasmehne in pravi: Ta hujše šele pride. Še smo rinili kako miljo naprej, in že smo zarinili v velik val snega. Voznik je delal kolikor je mogel da je spravil vozilo na tir. Snežilo je pa tako, kot bi moko stresal iz vreč, da je moral voznik skoro vsako minuto hoditi čistit sprednje okno, da je videl kod voziti. Le s težavo smo rinili naprej. Kake štirikrat smo se dobro zagnali naprej, petič je pa odreklo. Voznik se je trudil na vse načine, toda ni bilo mogoče da bi spravil vozilo v pogon. Morali smo čakati več kot eno uro, da je prišla pomoč, da so vozilo od-kopali in ga zopet spravili v pogon. Takrat smo bili oddaljeni še eno miljo od mesta in začelo se je že mračiti. Sveti večer je že objemal zemljo, jaz pa nisem vedel, ali ga bom moral obhajati v hiši ali v tem snegu. — Bilo nas je 18 potnikov po večini mladi ljudje, ki so se vračali k svojcem v Cre-stecl Butte, kakor jaz. Nekaj časa je bilo na vozilu kratko-časno in mladina je postala posebno razigrana. Začeli so deli i razne sladkorčke in kekse ter vsakovrstno pijačo. — Dobro, sem pomislil, nekaj časa bi še šlo, tudi tako, pa dol-
go ne. Mladina je v svoji razigranosti rekla, da jo bomo sedaj kar pes mahnili proti Crested Butte. Meni je pa bilo tako, da sem se že par krat F°" kesal, da sem se odpravil na pot. Pa sem se spomnil na Mrs. Ušeničnik, da ko bi bila ona tukaj z nami, bi nas prav gotovo rešila tega mučnega položaja, kajti ona ima veii-ko lešnikov, bi jih kar pod kolesa nasuli, pa bi šlo naprej. Ko sem tako premišljeval, je že prišla pomoč. Izkobacali smo se iz tistega sneženega vala in okrog 5 ure na sveti večer dospeli v Crested Butte. Bilo je mnogo veselja za vse. Na postaji me je pričakal moj sin in me spravil domov. Potem smo pa imeli najveselejše božične praznike. Lepo zakurjene sobe, božično drevesce in vseh drugih dobrot. Četudi sem bil ves zmučen, sem vseeno šel k polnočnici, kjer sem slišal krasno petje. Zlasti se mi je pa dopadel novi zvon, ki so ga dobili ravno pred božičem. — Tako je torej bilo, ko smo se vozili skozi sneženi vihar. — Hvala vsem dobrim prijateljem za vse, kar so storili za me.
Anton Dreme'.
IGRA NARAVE
Nekoliko severneje od Avstralije leži otok Nova Gvineja, znan pp številnih ognjeniških izbruhih, ki se ponavljajo skoro leto za letom. Tako so se tudi lansk0 leto kar vrstili konec maja h1 v ' začetku junija, tako da je ognje-niški pepel naravnost zatemnil sonce nad glavnim mestom Ra* bol in še daleč po okolici. Srečno naključje pa je hotelo, da je ravno v tem času začel padati silovit dež, ki je ves ognjeniški Pe* pel stolkel na zemljo in jo ctoleC naokoli spremenil v najrodovi1-' nejše poljane. Tamkajšnji domačini niso bili malo presenečeni nad tem nenavadnim poj0' vom, ko je bil v kratkem čaSJ? odet v bujno cvetje in zelen.ie kraj, o katerem bi pred tem blagodejnim ognjeniškim izbruhofl1 lahko rekli vse prej, kakor iP' da je rodoviten. Čudna igra narave v krajih, kjer ljudje žive v neprestanem strahu, kdaj bo njim prišla smrt na obisk naravnost iz ognjeniških žrel.
Oglasi v "Amer. Slovencu
imajo vsikdar uspeh!
DENARNE POŠIIJATVE
odpravljamo po dnevnem kurzO in so dostavljene prejemnikom
brez vsakega odbitka na do:n potom pošte. Včeraj so bile «2"
še cene:	
V Jugoslavijo:	
Za:	Din:
$ 2.55 ...	.. 100
$ 5.00 ...	... 200
$ 7.20 ...	.. 200
$10.00 ...	.. 420
$11.65 ...	.. 500
$23.00 ...	..1000
V Italijo:
Za: $ 6.50 $ 12.25 $ 30.00
Lir: 100 200 500
$ 57.00 ....1000 $112.50 ....2000 $lo7.50 ....3000
Pri večjih svotah poseben pop"st Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite ................$ S-75
Za $10.00 pošljite ................$10.85
Za $25.00 pošljite ................$26.00
Vsa pisma pošljite na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
"TARZAN NA RAZISKOVANJU"
(45)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgai' Ricc BlllTOUgltS
napotili doli k reki oni. Prepričana
"Mi bi se lahkr in hodili za njenim seui, da bi prej ali slej naleteli na domačine. Pri njih bi že potem na kak način izvedeli kod bi najprej prišli do ivrope.i kili bivališč. Toda, bojim se, da bi vsi ne zmogli dolgega in težavnega .potovanja," rv.c ja|ic.
"Kaj ne, ljuba moja, ti misliš mene," reče prince/a Sborov; "toda, kar se mene tiče, vedi, da sem krepka in va-| na hoje. Navadno sem hodilo celo miljo vsako jutro." — "Saj lahko napravimo nosila," pripomni prim Sborov. "Brown in Tib.b.s bi potem na po-to.V4ii.iu lahko nojila pritju-fo."
"Kdo bo pa tebe nosil?" je zanič-ljivo pripomnil llrown. — "To jc posrečena ideja," vzklikne princeza. "Saj lahko napravimo večja nosila, na katerih bi jaz in princ lahko oba sedela." — Drown je bil že na tem, da se glasno zahrphota, pa ga jc Jane važno pogledala, nato začela razlagati:
"Glede nosil je nemogoče, kajti dva moška ne moreta nosrti • tolike teže skozi džunglo.", "Toda," ugovarja priuceza; "mar naj ostanem tukaj celo življenje?" — "Yi bote vsi ostali tukaj," pojasnjuje Jane; "skozi džunglo greni jaz lahko hitreje kot katerikoli mnuil vas. Šla buun in poiskala- po-
za vsako katoliško družino, da jo ima za slučaj, kadar je treba klicati k bolnikom duhovnika.
Slika predstavlja takozvani "SICK CALL OUTFIT", ki se rabi kadar se kliče; duhovnika.
Vsa priprava je ze'.o praktična. Predstavlja lep križ, kadar se ne rabi, ki ga lahko obesite na steno. Narejen z orehovega lesa. Meri 10 palcev. Križ je vdelan, kakor pokrovček, in se odpre, nakar je v znotraj prostor, oz. luknja, kamor se vtakne križ, na vsako stran pa kot svečnika, kamor vtaknete sveče.
Zraven; dobite 2 sveča, pripravno stekleničko za blagoslovljeno vodo, bel prtič in bato ter
zraven tiskan list z vsemi navo-	jr jg*
diii, kako se rabi in spravlja. Se-	8«
stav je zelo praktičen za vsako	y*,;	hffl
hišo.' Kadar se pa ne rabi pa
pravi kras kot lep križ za vsako \	./'■:.-jj®,
katoliško hišo. Stane s poštni- \' ^^Swf^-®'->•'' no vred	V
SICK CALL OUTFIT" druge oblike
V lepi skrinjici, pokrito z umetnim usnjem, lepo okrašeno s svilo znotraj. Križec z orehovega lesa in zraven dva prta, dva krožnika, svečki in vsa oprema, kakor jo vidite na sliki.
Zelo pripravno za vsako katoliško hišo. Kadar se ne rabi se lepo zavije in zloži v skrinjico, isto pa spravi na suh kraj :n traja leta in leta.
Naročnini jc vedno prid jati zraven potrebni znesek v Money Ordru, ali čeku in isto poslati na:
1819 West Cermak Road Chicago, Illinois
Knjigarna Amerikanski Slovenec
v
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Vstanovljena 29. novembra 1514.
§ v Zedinje^ih Državah	I nI j P* 111 Inkorp. v drž. Illinois
S Severne Amerike.	JUlItl, Ul. 14. maja 1915.
Kaše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR:
L	_ -
s Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Jolict, 111.
podpredsednik: Joseph Klepec, 903 Woodruff Rd., Joliet, 111. jj 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. | Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. $ blagajnik: John Petrič, 1004 N. Broadway St., Joliet, 111. | Duhovni vodja: Rev. Anzelm Murn, Willard, Wis. « Načelnik publikacijske propagande DSD.: Rev. Aleksander Urankar, | . OFM., 1852 VV. 22nd Place, Chicago, 111.
S Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 452 N. Chicago St., Jolie't, 111.
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Joseph L. Drasler, 1025 Wadsworth Ave., North .Chicago, 111. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111.
POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, III. John Nemanich, 650 N. Hickory St., Chicago, 111.
Predsednik Atletičnega odseka: John Rolih, 528 Bluff St., Joliet, Illinois.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Ch.cago, 111.
ft Po dne 1. januarja je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam,
S	ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bol-
8	niških podpor v znesku $165,396.00.	\
ft Sprejema se člane in članice od 16. do 55. leta. V mladinski odde-
X	l€,< ya od rojstva do 16. leta.
| Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. Izdajajo se raz-|	"čue certifikati "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty K	*ear Endowment". Vsaki ccrtifikat nosi denarno vrednost, tudi Centi	tralua bolniška podpora. Družba sv. Družine 100% solventna. S Rojaki(inje)! Pristopite v njeno sredo.
y Za nadaljna pojasnila se obrnite na Glavni Urad — 301 Lime St.,
ft	J°liet, Illinois.	X
S
NA VAČAH PRED 3000 LET1
Kakor že nekaj let, tako je tu-dl v letu 1935, v polletju, prišel 'la Vače znameniti profesor rojak (jr yaiter Šmid, zaslužni 1&ziskovalec naše zemlje, da s 1X)ttiočjo podpore kr. banske uprave in trgovske zbornice v J ubij an i z metodičnim razisko-^anjem grobov starih našel j en-Cey najde novih virov živi jen j-šeg in navad takratnih pre-^'valcev teh krajev. V prijetnem jan ju v gostoljubni gostil-£°?p. Zarnika na Vačah, kjer . SP- profesor vsako leto stanu-
IP
,' 'e dal sledeče zanimive po-CaUte na razpolago:
Veneti so najstarejši narod, lv°tna njih domovina je sever-^ <*el Male Azije, o katerih je k Snano, da so naseljevali naše aJe. Venetski narod je sestaja 12 5 plemen, od katerih so tain* 2Van' prišli v naše kraje , a 800 pr. Kr. r. iz Balkanske-ve ^oka preko ogrske niža-^a Štajersko, Ruše, Maribor, e Je do reke Save. Odtod so se naseljevali po višjih le-Prišli so nekako leta 600 j • Kr. r. na sedanje Vače, kjer hit prvotno le 16 primitivni h!šic brez pritiklin. Le ti ve-8ki liiri so se naseljevali po v v kraje v višinskih legah ^vodju reke Save (Sveta Go-j ' Vače, Polšnik, Pnimskovo, ^Vor.ie, Št. Vid, Stična, Prežga-Janče) medtem fto so tako l ani Panonski Iliri prebivali v
ceafh 0d St- Vida 1)roti Beli
' kJei' se nahajajo
•nam,
»lav.
tudi
er>ita stara grobišča. Njih
fp 1no središče je bilo današnje ebnje — praetorium Latobi-ter Kr 1
so se okoli leta 400 pr.
t .. r- Pomešali s keltskimi La-c°bici.
Veneti so imeli staro kulturo,
80 miroljuben narod, pečali se s trgovino, železarstvom, 1 ^ch poslih pa so skoro popol-nia zanemarjali vojskovodje. dato so okoli 400 pr. Kr. r. pro-Kelti venetske Ilire ? 'nlkoto Podjarmili ter jim za-^Podovali. — Kelti so bili vi-bi]jG	močni, belopolti,
nad
Leta 129 pr. Kr. r. so pričeli Rimljani prodirati v naše kraje, posrečilo se jim pa je šele leta 35 pr. Kr. r. podjarmiti te keltske Ilire. V tem času je padel tudi velik trgovski pomen naselij okoli Vač. Na vprašanje, odkod pride beseda Vače, meni gosp. profesor dr. Šmid, da pride ta beseda od "vaditi iz jame — vadci", ker so okoli Vač "vadili" razne rude iz zemlje, je pa ta beseda kavkaškega porekla.
Grobišča, katerih je okoli Vač v izobilju, so različna; v nekaterih je našel lončene žare, katere so takratni prebivalci sami žga-li, barvali pa na ta način, da so v peč nanosili smrekovih in borovih vej, da so lonci očrneli. V teh žarah se nahaja pepel umrlih, katere so sežigali do let 500 —100 pr. Kr. r., šele po letu 400 pr. Kr. r. so pričeli mrtvece pokopavati. — Tem pokopanim truplom so dajali zraven v grob žare s pepelom iz domačega ognjišča, kot simbol središča rodbinskega kraja — vsega takratnega dogajanja — ki je bilo nekako svetišče družine. Doslej je gosp. profesor okoli Vač odkopal okoli 50 grobov, od teh letos 16, od katerih je najbolj zanimiv oni na "Lestini", ki je bil vsekan v živo skalo. Pod cerkvico na Slemškem na "Apnem" so odkopali večje grobišče, bila je to nekaka grobinska grobnica, kjer so poleg rodbinskih članov pokopavali tudi hlapce in dekle. Našel je tudi okostnjak brez glave, ter domneva, da je bil tu pokopan obglavljen suženj, katerega so poleg gospodarja pokopali, da mu služi na drugem svetu. V tem grobišču je izkopal zajetno žaro, v kateri jc bilo več okraskov, med drugim patinira-na zapestnica na 3 obroče, ki so
umetno izcizelirani ter povezani z železno žico. Našel je tudi čol-ničasto fibulo, ki pa je bila že "flikana" z železnim platelcem. V mnogih grobovih je našel tu-; di jantarske orgljice, s katerimi so v tistih davnih časih kot "zlato iz severnih krajev" prekup-čevali, nosili so jantar iz Konigs-berga, Jottlandije, Danske, preko Francije, Italije v naše kraje, odtod pa naprej v zameno za drugo blago. V počrnelih prstenih žarah, ki so bile okrašene in nekatere od njih imele tudi ročaje, je našel še pepela in nekaj kosti. Te črepinje žar je poslal v ljubljanski muzej, kjer jih bodo spravili zopet skupaj in zli-mali, ter tako spravili v prvotno stanje.
Po Kristusovem rojstvu so pričele Vače pešati, trgovina se je usmerila po drugih, lažje dostopnih potih, podnebje se je ohladilo, prebivalci so se odselili v kraje z milejšim podnebjem, številne kužne epidemije so itak maloštevilni rod tod okoli še bolj decimirale.
Na Cvetežu, med Vačami in Sveto Goro so pred leti našli v zemlji zakopan "jatagan-meč", ter lepo izcizeliranega kozoroga. Na Verneku nasproti Kresnicam je bil tempelj vodnega boga Neptuna, nasproti Hrastnika pa tempelj rečne boginje" Adsal-lute (keltsko ime), tu so brodar-ji darovali, če so srečno prebrodili tamošnje divje čeri, ajdovo zrno. Tudi so se brodarji zaobljubili, če so čeri srečno prebrodili, da pripeljejo nazaj grede tako zvani zaobljubljeni kamen, katerega so nalomili v Podpeči pri Vrhniki.
Gosp. profesor Šmid je 1. 1935 kopal tudi pri Mokronogu, na Križnem vrhu nad Sv\ Križem, kjer je odkopal pradavno bivališče, dolgo 7 ni, široko 3.5 m. Ta hiša je stala na kamnitem podstavku, zgrajena pa je bila iz lesa. Našel je tu ostanke posod iz tako zvane "Hallstattske" dobe, prvega stoletja pr. Kr. r., dalje mnogo žlindre, kar zopet dokazuje, da so se ti davni prebivalci v teh krajih zelo močno
so
nekaki graščaki-bojari lj ^Podložnimi Iliri. Kelti so bi-
Jeviti, nestalnega bivališča, Pa so na vseh koncih in kra-
ki
S^ožali samostojne države, j tem ko sami niso bili zmožni ]„ V stanu, si ustanoviti svojo j0 državno skupnost. — Bi-
Port'v 10 ocivratno- dti ''i živeli J>lav-i imi Pi8animi zakoni, za si« ° "pravljali tudi voja-lla	Keltski vpliv jc bil
CJ* v 1. stoletju pr. Kr. r.
Med prvimi, ki so S. Reedu čestitali k njegovemu imenovanju na mesto v vrhovnem sodišču, jc bila njegova žena. Gornja slika je bila vzeta ob tem tre-notku. Mrs. Reed je izobražena ženska in je znana delavka na vzgojnem in socialnem polju.
hiša na tleh bivše Kranjske bistveno razlikuje od noriške na bivšem Štajerskem, kjer jo gosp. profesor raziskal 22 hiš, ki pa so bile v mnogih slučajih oddeljene v dva prostora, v prostor kjer je bilo domače ognjišče in prostor, kjer so počivali.
Vse te prazgodovinske najdbe po naših krajih pa dokazujejo, da so kulturna ostalina venet-skih in panonskih Ilirov (ime-
novani tudi Japodi), ki so se pozneje po letu 604 pr. Kr. r., ko so prvič prišli na naša tla Kelti, pričeli mešati s tem narodom. — Središče prvih je bil stari Metullum — Motnik, najimenitnejše središče Japodcev, kjer se je vršila odločilna bitka med Rimljani in Japodci. Središče panonskih Ilirov pa je bilo na Dolenjskem, Trebnje, Praeto-r i um-L atobicum.
domačini živeli lepo brezskrbno in mirno življenje ter šteli preko milijona ljudi. Belokožci pa so jim prepovedali "kavo", jih mesto nje nalivali 2 žganjem, ki je povzročil nasilja, pokolja in izumiranja, tako da je danes samo še 45.000 domačinov. To je delo civilizacije!
--o-
DVA ZGLEDA HVALEŽNOSTI
Hvaležnost je menda lastnost, v kateri se bolj odlikujejo živali kot ljudje. Vendar imamo tudi nekaj lepih zgledov človeške hvaležnosti. * ■ Leta 1834 je prišel v neko ribiško naselbino v Ameriki pro-testantovski pastor Wiseman. Ker je imel zelo pičlo plačo, so ga njegovi verniki kljub svojim slabim razmeram velikodušno podpirali. Lansko leto pa, čez več kot sto let, je poslal vnuk onega pastorja, ki je svojim potomcem zabičal, naj se, kadar jim bo sreča v življenju mila, spomnijo svojih dobrotnikov,
bi si moral rešiti čast aii zapustiti življenje, zp katero nisi več sposoben, prav kakor se dogaja borba za vodstvo črede pvi raznih divjih živalih.
Omikanci so se borili z meči, sabljami, pištolami, suroveži z noži ali podobnim priročnim orožjem. Tako sta se nekoč dva kmeta dvobojevala s sekiro in lopato, ter se tako obdelala, da so oba pripeljali v bolnico. V kanadskih gozdovih imajo drvarji dvoboje s sekirami iz tolike bližine, da imata borca desni nogi zvezani skupaj.
Najimenitnejši boj pa sta imela dva mesarja v Monako-vem, ki sta se pol ure obdelava-la s kitami klobas, dokler nista spoznala, da sta se dosti krepko postavila za čast in temeljito pregnala vsako sramoto.
-o-
POŠTEN TAT Na tem svetu nimamo samo nekoliko poštenih ljudi, temveč tudi nekoliko poštenih tatov.
L. 1925. je trgovcu Delia Vec-občini par tisoč dolarjev, ki naj i chia iz Vicenze izginilo 280 lir.
se porazdele med njene najrevnejše prebivalce.
Drug tak zgled hvaležnosti je neki Fergusson iz Anglije, ki se
Neki neznanec mu je iz blagajne ukradel ves izkupiček enega dne. Trgovec je stvar tedaj ovadil policiji, pa uspeha ni bilo nobe-
je 1. 1876 z nekaterimi potniki nega. Delia Vecchia je med tem rešil iz razbite ladje. Po deset- i že davno pozabil na to tavvino,
RAZNE ZANIMIVOSTI
GORILNI PLIN
V premogovnem rudniku v Whitehavenu v Angliji so rudarji, ki so takrat uporabljali vse bolj preproste svetilke kakor danes, nenadoma začutili in zavohali neki doslej neznani plin, ki se je ob svetilkah vžgal in povzročil precejšnjo zmedo. Ko pa so videli, da ni nobene nevarnosti, da plin čisto krotko in mirno gori samo v debelosti pol metra, so začeli gasiti. Toda plin se je vedno znova vžigal.
Da bi se ga dodobra znebili, so ga napeljali po posebnih ceveh iz rudnika na prosto. Ko-
maj pa je cev s plinom zagleda-bavili z železarstvom. Gosp. pro- la beli dan, se je plin kar sam
fesor je bil tudi na Selu pri Šumperku, kjer je na Starem gradu izkopal dve stari hiši in eno topilnico železa. Tu je našel raziskovalec zelo stare posode z lepimi okraski ter kamenito sekiro. Topilnica je bila praktično vmeščena v skalnata tla, kjer je našel kose litega železja in železne odpadke. Hiši sta bili zgrajeni na sličen način kot one na Zgornji Kroni pri Vačah, kjer so uporabljali kraške skale za temeljne podstavke. Kopal je tudi pri Meniški vasi, na tako zvanem Cvingerju; tu je odkopal štiri hiše, od katerih je bila ena posebno velika. V tej hiši je bil tudi oddeljen prostor za ležišča, kar pri nobenih drugih hišah ni še našel, le te so imele po en sam prostor z domačim ognjiščem v sredi. Gosp. profesor Šmid je doslej odkopal in raziskal 16 prazgodovinskih hiš na Vačah, 2 na Kuščarju, 1 v Šmi-helu pri Postojni, 4 v Meniški vasi, 3 na Selu pri Šumperku. Vse te najdbe nudijo dovolj zbranih dokazov, da je prebivališče prazgodovinskih Ilirov poznalo le en sam prostor, kjer se je odigravalo vse družinsko življenje in dogajanje, ter je bilo to ognjišče nekak svet prostor do-
tične družine. — Zato se ilirska __________•
od sebe zopet vžgal in s svojim lepim plamenom privabil množico radovednežev. Zapiski, ki poročajo o tem nenavadnem dogodku, pravijo, da je ognjeni zu-belj koncu cevi gorel neprenehoma dve leti in devet mesecev. Tako se je plin razodel ljudem in jim pokazal svojo pomembnost.
"PRVI" IN "ZADNJI"
Po izgubljeni bitki ob Berezi-ni je Napoleon na begu pred Rusi in njihovo zimo dne 3. decembra 1812 prenočil v Molo-de'cznovem, v gradu grofa Opin-skega. Ker pa v gradu že več let n i nihče stanoval, tie bilo to prenočišče cesarju in spremstvu kaj neprijetno. Napoleon je tistih nekaj ur, preden je odrinil dalje, prebil zavit v kožuh na zofi, ki so jo bili primaknili h kaminu. Ta soba je postala zgodovinsko važna; po Napoleonovem odhodu so našli na stenj nad kaminom s svinčnikom napisan podpis: "Napoleon Prvi".
Čez nekaj dni pa je v istem gradu in isti sobi prenočil ruski general Kutuzov, po čigar odhodu so našli poleg Napoleonovih besed še pripis: "in Zadnji!"
-o-
KAVA NI KAVA
Na Novih Hebridih, otočju v Tihem oceanu, imajo domačini neko posebno pijačo, ki jo delajo iz neke vrste poprove rastline, in jo imenujejo "kava". Njihova kava ima skoraj iste učinke bla-žerie zaspanosti, skrajne sreče in zadovoljnošti in pozabljenja vseh skrbi, težav in nadlog, kakor opij. Vendar pa "kava" nima tako strašnih posledic za zdravje. Še mnogo nedolžnejša je menda kot alkohol. — Preden so prišli na otoke večji oddelki belokožeev, zlasti Angležev, so
dnevni blodnji po morju se je Fergusson spustil v morje z vzklikom: "Zbogom! Umiram od žeje!" Clough pa ga je potegnil nazaj v čoln in mu dal zadnje kapljice vode iz svoje čutare. Drugi dan jih je našla in naložila neka ladja ter spravila na varno.
Clough je že ostarel ter v precejšnji bedi preživljal zadnje dni svojega življenja v Avstraliji. Nekega dne pa nenadoma dobi 1000 funtov, katere mu je zapustil njegov nekdanji reše-nec Fergusson.
ČUDEN DVOBOJ
Ljudje neprestano hočejo u-veljavljati svojo vzvišenost med ostalim stvarstvom, pa se vendar v mnogih stvareh ne. morejo dvigniti nad živali. Samo reci komu kako besedo preveč, pa se takoj začne repencia, kot kak petelin. Če bi živel nekaj desetletij prej, bi te povabil na dvoboj in s sabljo ali s sarnokiviom
ko je pred nedavnim v svoji pisemski omarici našel zavitek s 300 lirami. Pismo je bilo žigosano v Padovi, denarju priložene vrstice pa so stvar obrazložile tako-le:
"Priloženo boste našli 300 lir, ki so Vaša last. Oseba, ki Vam jih je vzela pred desetimi ali dvanajstimi leti, misli, da je od-»icsla tedaj 270 lir. Dodala je šd nekaj, da bi vse poravnala. Rada bi Vam Oiia ukradeni denar vrnila že prej, pa ni bilo mogoče. Upa, da ji boste velikodušno odpustili pregrešek."
-o-
'Širite amer. slovenca"
poizvedba Louis Gruden, 918 Webster ave., Chicago, bi rad izvedel, kje je Stephen Somrak, doma
iz vasi Logarje, fara Vel. Lašče, Dolenjsko. Kdor kaj ve o njem, naj blagovoli sporočiti na gornji naslov, ali pa naj se on sam oglasi.
POHIŠTVO NA F ROD A J
Kdor bi rad kupil poceni pohištvo in skoraj novo plinsko peč, naj se oglasi na 1311 No. Center St., Joliet, 111.
Naročite si Mohorjeve knjige za leto 1938Ž
EHHfflB
Za leto 1939 bodo izšle sledeče knjige:
1. KOLEDAR za leto 1939; 2. Večernice: "IZUM";
3. "ČUDA NARAVE" s slikami; 4. "ŠEST SVETIH UR", molitvea knjiga;
5.	ZGODOVINA SLOV. NARODA; 15 snopič;
6.	ŽIVLJENJE SVETNIKOV, 13. snopič.
Vseh šest knjig stane zdaj v naprej naročenih Kdor želi imeti molitpenik "ŠEST SVETIH UR" vezan, doplača 25c.; z vezanim molitvenikom stanejo knjige
S1L&S
so
KNJIGE BODO DOSTAVLJENE NAROČNIKOM PRIHODNJO JESEN
Naročila bomo sprejemali do dne 5. marca 1638.
Naročija pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
Petek, 28. januarja 19-38	_ _'AMF-RTKANSK.i Sl.OVF.NEC'______________ stran 5
t
Ml

■>« i

jamerikanski slovenec
« ...	■ .. i ii	.1	...
pm,fclr, 28. farmarja 1938
"Dušica

V—
S
ROMAN
Spisala B. Orczy Prevedel Paulua
Blakeney je stal sredi sobe, z rokami v prostornih žepih svojih jahalnih hlač, miren in dobrovoljen, malomaren. Prav nič mu ni bilo videti, da je pred malo časom
ves podivjal.
Stopil je bliže k drobni, suhljati postavi svojega zmage gotovega nasprotnika, ki je moral gledati visoko gori k orjaškemu Angležu, in dejal:
"Oh — ah — da! Skoraj bi bil pozabil! O neki pogodbi ste govorili — ? O mojem deležu -? Da — ?
Mene torej potrebujete? Bi me radi imeli v svojih pariških ječah —? Povem vam, gospod, pijani vojaki se mi sicer gabijo, toda niti najmanj ne bodo razburjali moje ravnodušnosti!"
Čisto prepričan sem o tem, gospod Percy ! Pa ponavljam vam, kar sem pravkar povedal tule tudi gospe Blakeney, — ne želim smrti takega nedosežnega gospoda kakor §te vi!"
"Čudno, gospod —!" je odgovoril Percy, z zbadljivim posmehom. "Jaz pa tako zelo želim vašo smrt —! Precej manj golazni bi bilo na svetu —!
Pa oprostite! Spet sem vas motil. Ali bi bili tako prijazni, pa bi nadaljevali —!"
Chauvelin ni trenil na žalitev. Hladen je ostal vkljub Percy je vemu izzivaj očemu obnašanju.
Dragoceno izkustvo si je pridobil. Videl je, da se njegov nasprotnik vklj-ib vsemu vendarle ne zna premagovati, da se pod njegovo malomarnostjo skriva mnogo, česar noče pokazati, da je njegova malomarnost torej le krinka.
In to izkustvo je sklenil brž porabiti za svoje namene.
"Govoril bom kratko," je dejal in skušal posnemati ponarejeno hladno obnašanje nasprotnikovo. "Ali nočete sesti —? Pomenila se bova stvarno in mirno, kakor se spodobi za ljudi, ki živijo v velikem svetu. Kar se mene tiče, — jaz se vedno najbolje počutim za pisalno mizo, polno papirjev —. Nisem atlet, gospod Percy, in rajši služim svoji domovini s peresom ko pa s pestjo."
Stopil je k mizi in sedel zadovoljno na stol, kjer je pred prihodom Percyjevem sanjal o svojih načrtih. Ah, tako blizu je bil njihovemu uresničenju —!
"Ah," je začel Chauvelin in zadovoljno vzdihnil, "vidim da se začenjava razumeti ! Vedno sem pravil, kako škoda je, da se midva, vi, gospod Percy, in jaz — pa nikdar ne moreva sporazumeti o nekih gotovih rečeh! Pa hvala Bogu, sedaj mislim sva blizu sporazuma, bolj blizu ko kedaj poprej.
Predvsem bi vas rad na tole opozoril. Namreč glede gospe Blakeney.
Verjemite mi, tisto kar sem vam prej pravil, da bo namreč zaprta v tempeljskih ječah v Parizu, to ni moje delo —! Moji tovariši so si vse to izmislili. Zaman sem se trudil in ugovarjal zoper take stroge in neusmiljene odredbe.
Pa veste, ukrepi te vrste so se prav izvrstno obnesli pri Mariji Antoinetti. So namreč temeljito štrli njeno ošabnost in nedostopnost. Zato so moji tovariši prepričani, da bi koristili tudi v našem slučaju ter naučili 'Dušico' primerne skrom-
nosti in ponižnosti. In — ne zamerite mi, gospod Percy Blakeney, — tega mnenja se držim tudi jaz in zato sem nazadnje odnehal s svojim ugovarjanjem ter pristal na te četudi stroge odredbe —."
Umolknil je za trenutek, očividno zadovoljen s svojim govorom, zadovoljen prav posebno, da se mu ni tresel glas in da je govoril lepo mirno in hladno.
Pa tudi zanimalo ga je, kak vtis je napravil njegov lepi, izbrani, sicer nekoliko dolgi govor na gospoda Percyja, ki je ves čas čudno mirno sedel v svojem naslonjaču.
Pripravljal se je pravkar, da učinkovito nadaljuje in je krčevito iskal primernih besed, da bi tem bolje izrazil svoje misli, — ko ga neprijetno iznenadi čuden glas, ki se prav nič ni ujemal z njegovim slavnostnim razpoloženjem.
Glasno in zateglo smrčanje je namreč prav tistikrat zadonelo po mračni sobi.
Nevoljen je porinil v stran svečo, ki mu je zapirala pogled na Percyja — in glej, njegov ljuti nasprotnik je spal, — ni bilo nobenega dvoma, spal je, miroljubno in zadovoljno kakor bi daleč naokoli ne bilo nobenega Chauvelina.
Chauvelinu je ušla nepotrpežljiva kletvica — ni imel navade da bi bil sicer klel, trdo je udaril s pestjo po mizi, da je svečnik odskočil.
Gospod Percy je odprl eno oko.
"Oh — ah —! Oprostite, tisočkrat prosim, oprostite!" Prijetno je zazehal —. "Tako strašno sem utrujen in vaš predgovor je bil nekam dolg — grdo to, vem, grdo je, če človek zaspi med pridigo! — pa ves dan nisem niti očeta zatisnil —.
Prosim nadaljujte, gospod Chauvelin! Kako ste že dejali — ?"
"Ali me hočete poslušati?" je vprašal Chauvelin nepotrpežljivo. "Ali pa naj pokličem stražo in se več ne pogajam z vami —"
"Čisto kakor pač želite, gospod!" je dejal Blakeney, zazehal, udobno poravnal svoje dolge noge pod mizo, vtaknil roke v široke žepe svojih jahalnih hlač in se očividno pripravljal na novo izdatno spanje.
Chauvelin ga je gledal in ni vedel, kaj bi z njim počel.
Jezila ga je Percyjeva malomarnost, prepričan je bil, da je narejena in koprnel je nepotrpežljivosti, da bi mu brž ko brž obrazložil svojo dobro premišljeno pogodbo.
Toda hotel je da bi ga nasprotnik vprašal, boječe ali pa radovedno, on pa da bi mu s primerno odločnostjo in strogostjo narekoval pogoje za svobodo. Sam bi bil rad kazal brezbrižnost in ravnodušnost, njegov nasprotnik pa bi naj bil nepotr-pežljiv, nervozen, v strahu —.
Pa spet mu je Percy zmešal načrte.
Trenutek bi naj bil resen in veTik, tako si ga je zamislil. Toda nagajivi Anglež ga je izpremenil v komičen prizor, osmešil nasprotnika in vkljub vsem pripravam in vsej njegovi prevdarnosti storil prav to, kar je najmanj pričakoval.
Za trenutek je premišljeval Chauvelin, pa hitro si je izmislil nekaj novega.
(Dalje prih.)
I
zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se!
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
Columbia plošče
2509G-F—Treba ni moje ljubce plavšati,
Ko ptičica ta mala, poj. M.Udovič in J.Lavše 75c
25097-FDekle to mi povej,
Pastir, bariton, A. Šubelj..................................75c
25099-F—Zvedel sem nekaj novega,
Micka, ženski duet, Udovič in Lavše................75c
25102—Morje	adrijansko, pevsko društvo Zora, Ciciban, bariton Ant. Šubelj................................75c
25103—Moj	očka ima konjička dva,
Urno stopaj; Spehek in sin, harmonike................75c
25104—F—Gozdič	je že zelen, Po gorah je ivje, petje Udovič in Lavše........75c
25107—Dobro	jutro, ljubca moja, Ko dan se zaznava, žensko petje, duet................75c
25108—Od	kje si dekle ti doma, valček,
Zgaga polka, Lovšn, harmonika..........................75c
25109—Je	pa davi slanca padla,
Pojmo na Štajersko, A. Šubelj in A. Madic........75c
25110—Ljubca,	kod si hodila,	♦
Čez tri gore, petje, A. Šubelj in A. Madic..........75c
25112—Oh, uraže bije, duet,
Narodne pesmi, M. Udovč in J. Lauše................-75c
25114-F—Dekleta	v kmečki brivnici,
Pridi sveti Martin, Adrija in Dajčman..........75c
25115-F—Jest	pa eno ljubco imam,
Imam dekle v Tirolah, Udovich in Lauše........75c
25116—Dobro	srečo za kravo rdečo,
Živela je ena deklica, Adrija-Dajčman................75c
25117—Selško	veselje,
Ljubca je videla, ženski duet................................75c
25126—Vetrček	po zraku gre,
Kaj sem prislužil, Udovich in Lauše....................75c
25127—Brez	cvenka in brez soli,
Predpustna, kom. scene, Adrija, Hojer trio........75c
25130—Velikonočna,
1. in 2. del, duet, moški in ženski gl.......................75c
25131—Lovska,
Kdor hoče furman bit, ženski duet ....................75c
25132-F—Na	morju, 1. in 2. del,
pojejo pevci Adrije, igra Hoyer trio....................75c
25133-F—Prodana	nevesta,
Oj dobro jutro junfrca......................................75c
25135-F—Večerni valček,
Hopsasa polka, Hoyer Trio................................75c
25137—F—Tam	kjer lunica, narodna, Vičar tenor, Škrjanček, narodna, Vičar tenor....................75c
25138—Vesela	Urška, valček,
Ribenčan Urban, polka, Hoyer Trio....................75c
25139—Kadar	boš ti vandrat šu ..., duet,
Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič........75c-1
25142—Jest	pa za eno deklico vem,..........
Spomin, duet, pojeta gdčni. Udovich in Laushe 75c
25143—Samo	Tebe ljubim, valček,
Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio..........75c
25144—Pojmo	veseli zdravičko,
Hišica pri cest' stoji, poj. gdč.Udovič-Lovše—75c
25145—Štajerska,
Vesela Micka, komada na harmonko ................75c
25146—Tirolska	koračnica,
tSari Peter, dva krasna komada........................75c
er
Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo.
Naročilom priložite potrebn znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na
KNJIGARNA AMER. SLOVENEC
Pisano polje
J. M. Trunk
1849 West Cermak Road.
Chicago, Illinois
Antisemitizem.
(Konec)
Roko na prsa, fantje, ako ste pošteni. Kaj boste vi opre-rirali zoper mene, duhovnika, katoliškega duhovnika, s tistim "otroci enega Očeta"? To jaz prav dobro vem, in se pri vsem mojem antisemitizmu tega tudi strogo držim, da je vest mirna ko ribje oko. Ampak vi, kaj pa vi? Ali priznate tega nebeškega Očeta? Ali verujete v tega Očeta, in ga smatrate, kakor ga smatram jaz, za stvarnika človeškega rodu? Ako v Moskvi to izvejo, bo suša. Saj vas še prijatelj Molek hudo štokne pod nos, ko klečite pred Leninom, pa nočete z Leninovim "verskim strupom" na dan, in zavijate brumno oči, ko vidite zapisano o "otroci enega Očeta".
Opetovano sem poudaril, da je antisemitizem v mnogih slučajih krivičen. Naravnost smešno je, če trdite, da jaz "vcepljam hitlerjanski antisemitizem med Slovence." Hitler odklanja Krista, ker je Jud, meni je Krist ali bi vsaj moral biti predmet najvišje ljubezni, dasi je Jud.
Ko se je pred leti na Poljskem pojavil hud antisemitizem, morda krivičen in neopravičen antisemitizem v golih pogromih, so se Judje zatekli za pomoč h kardinalu I-Ilondu. Prav. Kardinal Hlond ni odklonil pomoči, ampak resno je opozoril zastopnike tudi na krivdo vsaj mnogih Judov, ki posebno v strupenih spisih in časnikih teptajo ljudsko moralo, in vodijo poljski narod v moralno močvirje. Tu je tudi vir mojega antisemitizma.
Ako se povsod dviga antise-j mitizem, bo v mnogih slučajih neopravičen, in je vsake obsodbe vreden, ampak vsaj jaz dobro poznam judovski značaj. Tudi med Judi se najde mnogo poštenih ljudi. Splošno pa je tako-le: Kadar se Jud čuti slabega, recimo, vidi, da je v manjšini, je in more biti vrlo pohleven; kadar pa vidi, da je na konju, je do skrajnosti nesramen in predrzen.
Ko je prišlo v Nemčiji do republike, so se nemški Judje čutili kako v raju in postali predrzni. Dvignil se je Hitlei*, zdaj je mnogo krivic, ampak lastne judovske krivde Judje ne bodo priznali, to je jasno.
Ob času, ko je v stari Av striji cvetel liberalizem, je bila judovska pšenica v klasju, in judovska nesramnost brez mej. Le en slučaj naj zadostuje. Ta judovski liberalizem je bil pri vsi moči posebno na Koroškem, ko je nastopil škof Kabn. Kot škof se je moral postaviti zoper ta liberalizem. Naslonil se je na Slovence, ker
nemški Korošci so bili vsi v tem judovsko liberalnem taboru, v duhu so še dandanes, dasi se solzijo po Hitleru. Ali je bil škof Kahn prevelik prijatelj Slovencev, kakor trdijo Nemci, o tem imajo Slovenci svoje mnenje, pa je skušal biti pravičen, kolikor j? mogel-Borba na Koroškem je odjeknila tudi na Dunaju, lder je vsa tedanje Avstrija zaje' mala modrost in navodila iz judovskega lista "Neue F1'®'6 Presse". In ta judovski list je v svesti svoje neomejene Judovske moči zapisal (18S3, Nr-6733): "Ein Bischof tat ein gemaesteter Hercules, der inl heiligen Schweise sein Domi'ie plaerrt, und die Fettschwarten
ueber die Stola quellen." denfrechheit.
--o-
SVETIŠČE POTEPUHOV
Na najvišji točki Pariza, & zloglasnem Montmartru, središču pariškega "podzemlja", zj31' rališča mednarodnega zlocfl1* stva, stoji krasna bela cerkev zgrajena v vzhodnem slogu, P0" svečena Presv. Srcu Jezusov^ mu in namenjena v prvi vrst1 ubogim, zapuščenim, v dušni1,1 telesni bedi tavajočim množicam, ki imajo vsako nedeljo ol) 8 izključno pravico udeležiti se sv. maše. Ob tej priliki je cerkev vedno nabito polna in P0' božnost nobenih vernikov ni tako popolna, kakor pobožnos teh zapuščenih, premrlih in osU" šenih človeških bitij.
širite amer. slovfnca"
DR. J. E. URSICH
ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Rezidenoni telefon: La Grange 3966
Uradni telefon: Canal 4918
PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
PIJTE SLOVEČE
MONARCH PIVO......
na vaših partijah, društvenih veselicah in piknikih, katerega vam pripelje
VAŠ ROJAK
JOHN&KOCHEVAR
West Side Distributor of MONARCH BEER
2215 West 23rd St. Tel. CANal 6177 Chicago, 111.
PRODAM
80 akrov farmo s poslop' jem, hiša, hlev, kokošnjak še več poslopij. 65 akrov V°. plugom, drugo je pašnik, slovenski naselbini v Michig8' nu. Cena $1,300; ,v gotovi«' $600, preostanek po dogo?0' ru. Imam tudi več farm v W meno za hiše v Chicagi. ^
Dalje prodam hišo s ŠeS stanovanji; tri stanovanja P"
štiri sobe, tri po pet sob.
k
opeke zidana; centralna ku1' java. Najemnina po $155 ^ mesec. — Jordan, 2622 S®* Harding ave., Chicago,
Tel. LAWndale 7182.
Ill-
ROJAKI SLOVENCI!
Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne port-bite, da imate oa razpolago lastne** rojak«.
Postavljam in izdelujem vse nagrobne spomenike t vseh nase * binah d*žave Illinois. Cene zmeraj delo jamčeno, postrežba solidna- » priporočam t
Kadarkoli nameravate kupiti & grobni spominski kamen, pišite 0 podpisanega za vsa pojasnila in * cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSE« 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 2 - 4787
I
rjurnuJ
oboje
"DRUŽINSKA"
ali pa "BLASNIKOVA"
za leto 1938
imamo še vedno v zalogi. Obe U go zelo zanimive. — Stanejo fM vsaka s poštnino amo
25 centov
Naroča se jih od:
Knjigama AMER. SLOVENEC I
1849 West Cermak Road, H CHICAGO, ILL.