M PRILOGA DOMOVINI Leto Vil. V Ljubljani, dne 16. julija 1931. 39. štev. NJ. Vel. kralj botruje malemu Dolenjcu Odlikovani člani ljubljanske Strelske družine L f/ * r* *m - V^jN^ V ^ »■ £ f # ? ff i . ;m & : - .....p r V nedeljo 5. t. m. Je doletela malo vaa Uršna sela Izredna čast In odlikovanje, ker je Nj. Vel. kralj sprejel kumstvo desetemu sinu posestnika Franca Zamide. Pri krstnem obredu Je zastopal Nj. Vel. :ralja komandant novomeške garnizije g. podpolkovnik Va-clav Dlc kumica pa je bila njegova gospa soproga. Kraljevemu namestniku so priredili slovesen sprejem. Krst je bil ob % 13. v topliškl farni cerkvi. G. podpolkovnik Dlc je Izročil očetu krščenca kot dar kralja-botra zlato verižico z masivnim zlatim križem, nov zlatnik in voščeno svečo, ovito s svileno državno trobojnico, Na sliki je kraljev zastopnik S svojo soprogo v krogu Zamidove družine. Ministrski predsednik na počitnicah Ministrski predsednik na letovišču v civilni obleki. Strelska družina v štorah pri Celju, ki se je v štirih mesecih prav lepo razvila pod vodstvom ustanovitelja in predsednika g. Jerneja Paullča, Ministrski predsednik general živkovič sa je mudil dalje časa v Bosni, kjer se je nastanil v Banji Vručici pri Tesliču. Zdravilišče je znano daleč na okrog in leži v idiličnem miru, tako da je za oddih kakor ustvarjeno. — General živkovič si pravega oddiha ni dosti privoščil. Tudi na teh počitnicah je redno opravljal svoje posle kot predsednik vlade in notranji minister, poleg tega pa neprestano obiskoval bližnjo in daljno okolico, inspiciral urade in se pri prebivalstvu samem informiral o njegovih željah in potrebah. — Pred dnevi se je ministrski predsednik zopet vrnil v Beograd, Ali bo šel še nazaj v Banjo Vručico, kakor zatrjujejo iz Tesliča, ali pa bo nadalnji del svojih počitnic prebil kje drugje, za enkrat še ni znano. Predsednikova vila v Banji Vručici. Zakonca Simon in Marija Javornik iz Čreš-njevca pri Slovenski Bistrici sta nedavno obhajala 54 letnico svojo poroke. Mož je dosegel 80, njegova žena pa 81 let starosti. Oba sta še čila in zdrava. Vso dolgo dobo svojega zakonskega življenja kmetujeta na lastni zemlji kjer sta odgojila in preskrbela sedmero otrok. Prvi Javni nastop Sokola v Zg. Šiški Krastf&ka sokclska župa zbrana v Tržiču S. t. m. Sokoli in velika množica med govorom br. živkoviča. oa zletu 21. junija. Pri nastopu vseh oddelkov na zletišču govori br. starešina dr. Mejak S svojim telovadnim nastopom 12. t. m. je viški Sokol pokazal uspeh svojega letošnjega dela v telovadnici. — Na obsežnem Pavličevem vrtu se je do pričetka javne telovadbe zbralo precej občinstva, seveda tudi iz Ljubljane. — Ob 16. je pričela telovadba s prostimi vajami za praški zlet katere je moški naraščaj izvedel z vzorno skladnostjo. Pravtako so izvedle članice 2 prosti vaji za zlet v Pragi. Igre moške in ženski dece so nad vse ugajale in vzbudile mnogo veselja in zabave. — Na zgornji sliki izvajajo člani proste vaje za praški zlet, na spodnji sliki pa je naraščajska vrsta pri izvajanju vzornih vaj na bradlji. Zlata poroka Vidov dan je to mlado sokolsko društvo pokazalo mnogobrojnemu občinstvu lepe uspehe svojega kratkega, a tem bolj agilnega delovanja. Kakor kaže že slika je treba Sokolom iz Zg. šiške le čestitati na krepkem razmahu in jim želimo čim več uspehov v bodoče Letni telovadni nastop Sokola Vič Prvi javni nastop šentviškega sokola Draviinjsko sokolsko okrožje v Konjicah Mlado sokolsko društvo v Št. Vidu pri Stični je imelo minulo nedeljo svoj prvi javni telovadni nastop, ki je vse posetnike prireditve v resnici presenetil. — Okoliškim društvom je nedeljski nastop šentviškega Sokola lahko za vzgled, kaj premore vztrajnost in sokol-ska požrtvovalnost tudi v takih krajih, ki do zadnjih časov ideji Sokolstva niso bil nič kaj naklonjeni. Nedavno je v najožjem krogu družine obhajal svojo 60 letnico g. Franc Žnideršič, pristna dolenjska korenina iz Leskovca pri Krškem. Deloval je kot podpredsednik gasilnega društva v Leskovcu, s tihim in uspešnim delom med narodom pa je mnogo pripomogel k podvigu napredne misli v okraju. Kot izboren konjerejec in poznavalec konj je bil izvoljen na odborniško mesto konjerejskega društva v Ljubljani. Z 12-letnim delom na mestu podpredsednika občinske hranilnice v Krškem in 6 letnim delom predsednika krajevnega šolskega sveta v Leskovcu si je pridobil zaupanje vsega ljudstva, še danes se jubilant udejstvuje kot predsednik dirkalnega društva v Krškem, odbornik dirkalnega društva v št. Jerneju kot, dolgoletni sodni izvedenec in cenilec, skozi 19 let neumorni občinski odbornik in skozi 13 let vodja zelene garde v Posavju. K njegovemu jubileju mu naj-iskrenejiie čestitamo. Organizacija dimnikarskih pomočnikov v Ljubljani proslavlja te dni svojo desetletnico. Organizacija je bila ustanovljena 17. julija 1921. V organizaciji so včlanjeni vsi ljubljanski dimnikarski pomočniki. Ustanovili so si jo, da si zaščitijo svoje pravice in se v njej izobražujejo. Organizacija je v tem letu pristopila v članstvo Narodno strokovne zveze Absolventi rudarske So!e v Celja Dne 8. avgusta bodo v Planini pri Rakeku odkrili spomenik skladatelju Vilharju pred njegovo rojstno hišo. Že pred tremi leti se je sestavil odbor za postavitev tega spomenika s predsednikom Blažonom, posestnikom iz Planine. Veliko zaslug pa ima tudi pokojni učitelj Benedik. Kar je nabranega denarja, so ga skoro vsega zbrali naši rojaKi v Ameriki in se je za to nabiralno akcijo posebno trudil planinski rojak Pogo-relec. — Spomenik bo iz bronastega poprsja v dvakratni naravni velikosti na podstavku iz kraškega kamna. Visok bo 4.40 m. — Na sliki je Koncem prejšnjega meseca so se na državni rudarski šoli v Celju enajstič vršili videti akad. kiparja zrelostni izpiti, šola je trajala dve leti in je dosegla izreden uspeh, ker so absolvirall vsi kandidati. Bilo jih je 15 in so 4 izmed njih prestali izpite z odličnim uspehom. Velik uspeh zaključka rudarske šole je treba oceniti in poudarjati še posebej zaradi tega, ker obiskujejo to šolo sami bivši rudniški delavci, ki imajo za seboj težka življenjska pota in se potem skozi dve leti z največjo vnemo posvečajo duševnemu delu ter obvladajo velik učni materijal. Absolventi so že odšli v službe in naj jih vedno spremlja rudarski pozdrav: Srečno, srečno in zdravo! Spomenik Miroslavu Vilharju Ivana Sajovica pri delu na ilovnatem po-prsju skladatelja Vil-harja. Ga Terezija Kantova Smrt priljubljenega delavskega veterana rodom iz Koroške Bele in po svojem možu zadnja oskrbnica škofjeloškega gradu je obhajala te dni svojo 90-letnico. V škofji Loki je preživela lepe čase. Ko so grad kupile nune, se je morala selitj. Ko je pokojni sin Albin v Kranju prevzel trgovino, je šla mati za njim. Pozneje po dolgih letih je hotela usoda, da je zapustila tudi Kranj in se preselila v Ljubljano, kjer živi sedaj pri svoji hčeiki ge. j'ran-chettijevi. — Navzlic visokim letom še vedno krepki ge. Rantovi še mnogo srečnih let! Nedavno so pokopali upokojenega rudarja g. Jakoba Zupana, ki je bil zaradi številne ln dobro odgojene družine v Trbovljah znana osebnost. Rodil se je leta 1859. v Pra-protnem kot sin malega posestnika. Po odsluženem vojaškem roku je gnalo mladega moža v svet, na slovanski jug. Delal je v Dolnji Tuzli, od tam je šel v Vojnič in potem v Vrdnik v Sremu. Delal je tudi v Zenici, potem pa kot kurjač na parobrodu na Dunavu. V Trbovlje se je preselil 1. 1891. in delal v rovu celih 35 let, nakar je stopil v pokoj, katerega pa ni dolgo užival. Na slovanskem jugu se je navzel slovanskih idej, katerim je ostal zvest do svoje smrti. V tem duhu je odgojil tudi svojo številno družino. Bil je dobrega srca in zdravega humorja, zaradi česar je bil splošno priljubljen. Dobremu možu, rudarju — trpinu, časten spomin! Jubilej vzornega gespedas^a Moderno kopališče v Kamniku so slovesno otvorili v nedeljo Važna gradbena dela v Ljubljani Smrt najstarejšega kranjskega šolnika V soboto 11. t. m. je preminul v Ljubljani g. Ivan Gantar, nadučitelj v pokoju. Bil je najstarejši učitelj bivše Kranjske, saj je izpolnil 16. V. 88 let. Rojen Je bil na Dobra-čevi pri Zireh. Dovršil je nekdanje idrijsko učiteljišče in se posvetil tedaj dokaj hudi in nehvaležni učiteljski službi. Služboval je le na štirik krajih. Prva služba mu je bila v Adlešičih ob Kolpi v Beli Krajini. Za tem je prišel v Belo cerkev v novomeškem okraju, kjer je Izkusil tudi še velike neprijetnosti. Od tod je prišel na Studenec v krškem okraju, kjer je ostal dolgo vrsto let, in nazadnje v Cerklje v istem okraju, kjer je stopil pred dobrimi 25 leti v pokoj. V svojem življenju je ostal pokojnik pristen žirovec. Četudi stare šole, je bil vedno naprednega mišljenja in v tem oziru nI klonil pred nikomer. Bil je naročnik vseh naprednih listov. V prejšnjih letih je bil vesel, dovtipen in šegav družabnik. Bolehal je kake dve leti in je nazadnje silno trpel, katerega trpljenja ga je rešila smrt. Možu trdnega značaja bodi ohranjen blag spomin! Tone Malej f Ob času, ko so naši Sokoli zopet merili moči v plemeniti tekmi, 15. t. m., je minulo leto, kar se je ponesrečil v Lu-xexnbourgu eden naših najboljših tekmovalcev, vrhunski telovadec, brat Tone Malej. Bratu, ki je daroval življenje v borbi za čast Sokolstva in slavo domovine, bratu Tonetu Maleju, večna slava! Zgoraj: Pogled na remizo od ljubljanske strani. Spodaj je remiza proti cesti z obema velikima železobetonskima strehama. V zvezi z razširjenjem tramvajskega omrežja grade tudi veliko remizo v Zgornji šiški, 700 m od mestne meje. Stara remiza je namreč premajhna, da bi mogla vzeti pod streho še nove vozove, ki jih je prišlo zaenkrat 10, ter bo njih število še vedno raslo. Remizo so pričeli graditi aprila, zgrajena bi pa morala biti že 15. junija. Delo se je nekoliko zavleklo, kar je razumljivo pri tako ogrommi zgradbi. Streho so pričeli fcetoniratl 20. junija ter bo te dni poslopje pod streho. Ob cesti so tudi postavili moderno upravno poslopje, enonadstropno hišo, v kateri je tudi stanovanje ravnatelja cestne železnice. Betoniranje velikega kanala pri kanalizaciji Rožne doline. enodnji del kanala v prvem betonskem stanju v Rožni dolini. Nove svetilnike je dobil ljubljanski Tivoli. Svetilniki stoje v ravni vrsti v vsej dolžini glavnega šeta-lišča in bodo ob večerni razsvetljavi v lep okras mesta.