331 Zagovarjanje pri dreh slovenskih književnikih Milko Matičetov V našem razmeroma mladem umfitnem slovstvu se spet in spet uveljavljajo osebnosti, ki so zrasle na vasi. Duhovni obraz kmečkega človeka se v delih umetnikov s podeželja seveda zrcali zelo različno. Pri tem odločajo poleg čisto 0'sebnih avtorjevih izkušenj in nagnjenj tudi zunanje okoliščine, a pr. doma in v svetu veljavni literarni tokovi, tako ali drugače usmerjieno zani- manje dobe in podobno. Če bi strnili vsa — tudi medsebojno nasprotna — pričevanja književnikov o življenju slovenskega človeka na vasi, bi dobili pisano, a v celoti vendar skladno podobo. Neki pisec je namreč bolj epsko- široko zagrabil zunanje dogajanje, drugi je ljubeče posvetil v najskritejše kotičke, tretjemu je morda pri srcu sožitje kmeta z naravo, četrti v temnih barvah riše strasti, pomanjkanje, socialne zaostritve, medtem koi peti že išče odrešilne poti iz stisk, ne da bi obupaval 0'b gospodarskem ali duhovnem propadanju. Kar je pa kdo hote ali nehote izkrivil, bi v luči drugih skrbnejših podatkov samo ob sebi zbledelo. Etno'graf, ki mu je predmet raziskavanja ljudsko življenje v vseh mogočih pojavih, bi bil na krivi poti, če bi odklanjal pričevanja knjjiževnikov. Nekri- tično sicer ne gre sprejemati vse od kraja, kar je kdo kdaj napisal, v splošnem pa smemo mirno reči, da je v književnih delih manj izmišljenega, kakor se nam navadno zdi. Če pomislimo', kako se celo znanstveniki včasih motijo pri razlagi raznih pojavov, bomo umetnikom tem laže spregledali podobne pomote, večkrat pa jim bomo morali biti hvaležni za spoznanja, do katerih so prišli z umetniško intuicijo. Pri vsej obilici dragocenega gradiva nas sistematično etnografsko ekscerpiranje domače književnosti še čaka v celoti. V naslednjem bi rad pokazal, kako sta dva naša književnika — Dragotin Kette in France Bevk — vključila v svoj umetniški tekst etnografsko sila zanimiv pojav — z a g o v a r j a n ji e. 1. Dragotin Kette Kot zadnji izmed Kettejevih podlistkov v »Slovencu« je 1. in 3. maja 1897 izšel spis z naslovom Zakaj in k a k o s e m z a g o v a r J! a 1 strup staremu Š i m O' n c i. Z jedrom te »slike«, ki je najbrž avtobiografskai, se moramo spoznati pobliže. Malček Nine (= Kette),i ki se je v trdi očetovi šoli ravno naučil brati, gre nekega dne z materjo v vas k Simonovim. Tam »se je pričelo čevrljanjp in klepetanje, prav po stari navadi«. Sedeli so pri ognjišču. Kar pristoka zdajci stari ŠimOnca v vežo. Držal se je še bolj sklju- čeno kakor sicer, a neprenehoma vzdihoval: »Ajej3, ajeja!« ^ Za uradno ime Karel so med zahodnimi Slovenci pogoste oblike Nino, Nini. Nine, Ninče ipd., ki nam jih je posredoval Trst. Oblika Tine ali Tinček (po podatkih J. iRibarića, gl. c^. 5 v uvodu k ZD^) se mi zdi sumljiva in bi jo bilo treba preve- riti med morda še živimi Kettejevimi vrstniki v Zagorju. 332 Milko Matičetov »Za božjo voJjo, kaj ti je?« začela je vpraševati prestrašena Šimonka. Ali on ni slišal. Le za trebuh se je držal in neprenehoma jecal: »Ajeja, ajeja!« in skoraj butnil skozi vrata v sobo ter legel na skrinjo^, venomer vzdihujoč: »Ajeja, ajeja!« »Kaj ti je, kaj ti je?« tarnala je starka, sklonivši se čezenj, ali cd njega ni odgovora. (...) »Nič glasu ne da od sebe,« zdihovala je venomer. Čez nekaj časa je iprihite:Ia iz sobe vsa bleda in prepadena ter dejala z votlim glasom: »Slišite, nekaj je zagodrnjal, nekaji takega kakor ,strup' je rekel. Slišite, kaj če ga je kak gad pičil. Zagovarjati treba. Pa kdo bi zagovarjal? Jaz ne znam brati... Slišite, kaj če bi vaš Nine?« Meni je kar srce obstalo, tako sem se ustrašil. Kaj, jaz naj za- govarjam? Kaj pa je to zagovarjati? .. . Ali ni to nekaj s hudobnim duhom v zvezi? ... Joj, joj, jaz pa že ne, da bi me vzel... Take in enake misli so mi hipoma šinile skozi glavo. Moji materi se je to še nekako smešno zdelo. »1 no, pa naj gre,« so dejali. »Ju, ju,« začel sem tuliti, »jaz že ne, da me vzame ...« »Kdo te bo vzel?« vprašali so Šimonka, a ko soi končno uganili, koga mislim, začeli so me tolažiti: »Jej, Ninče, nikar se ne boj, saj^ ni nič hudega. Ti boš samo lepo pred očetom bral na listku, kar bo gori zapisano', pa se ti ne bo nič hudega zgodilo. I, saj smo mé zraven.« Te besede so me nekoliko potolažile. Vzlic temu sem strahoma pri- čakoval tistega listka. Mati so šli ponj prav noter na dno v skrinji, Jčjer so ga imeli shranjenega v podolgasti škatlici v molitveniku. (...) »Na,« so deijali mati, prišedši iz sobe, »vidiš, Nine, tu je zagovor. Ti pojdi lepoi počasi pred očeta in beri pred njim na glas to molitev. A Bog obvaruj se smejati, ker potem bi zagovor ne imel nobene veljave. Veš! No, zdaj pa pojdi, Ninče!« To se mi je roka tresla, ko sem jemal listek (...). »No, pojdi, pojdi, Ninče!« dejali so zopet mati in me potisnili skozi vrata v sobo. Notri je bila polutema, kajti mati so zagrnili okna, da bi me kdoi ne motil pri tem imenitnem opravilu. (...) Počasi, počasi sem lezel proti bolniku na skrinji. Stari Šimonca se mi ni že več zdel stari Šimonca; ne, kdo dmgi, tuj, neznan človek leži tamle kakor mrtev. Miren je, niti ne gane se, a hrope tako težko, težko. (...) Tako le na pol gleda skozi trepalnice in strmi v strop. (...) Sklenil sem, ne pogledati nikamor in jel šepetati zagovor. »Zagovarjam te...« šepnil sem, a kakor da bi me nekaj udarilo po srcu. Zdelo se mi je, da se je zganil starec. Pogledam tja, on leži mirno in se ne gane. »Da ti nimaš nič opraviti pri tem človeku, bodi si...« Šimonca je za jecal, se prijel za trebuh in nagnil glavo proti meni. Solze so mi silile v oči, da sem komaj razločeval črke na papirju, čitajoč naprej. Zagovarjanje pri dveh slovenskih književnikih 333 »Gad ali gadinja, kača ali kačon, viper ali vipera, modras ali mo- drasica, zelenec ali zelenka in da imaš ti ta tvoj strup vzeti od tega človeka...« V tem se je stari šimonca nenadoma privzdignil, se obrnil proti meni, izbuljil oči, odprl usta, kakor bi me hotel. .. Toda jaz ga že nisem več videl. Zbežal sem iz sobe, kakor da bi me veter nesel, a v veži spustil se v silen Jok. (.. .y Po m.ojem imamo tu opisano resnično doživetje iz Kettejeve mladosti. Dogodek je postavljen v čas »okoli petnajstega majnika štiri in osemdese- tega leta«. Takrat je bil Kette osem let star in je živel v Zagorju na Pivki. Za hišno ime »Simonovi« ne vem, če je pravo.^ Hiša sama je zelo skrbno opisana zunaj in znotraj; pisec je pač imel živo pred očmi stvarno podobo hiše kpkega soseda ali sorodnika, kjer se je v zgodnji mladosti rad mudil in mu jie bilo vse dobro poznano. Podatki o Šimonkinem molitveniku (zgoraj smoi jih izpustili) so tako natančni, da je urednik ZD mogel po njih določiti, katera knjiga je to bila. Prav tako stvarno in zanesljivo pa je vsaji do' neke meje tudi Kettejevo poročilo o zagovarjanju. Predvsem pritegne pažnjo listek, ki so ga imeli shranjenega v škatlici v molitveniku na dnu skrinje. Podobne listke z zagovori jie mogoče najti tu in tam na deželi še danes. Tudi načm spravljanja se ujema z dejanskim stanjem. Vendar gre tu še za nekaj:: ali je Kette 1897 navajal besedilo zagovora, ki naj bi ga bil bral 1884, po spominu? To je skoraj izključeno. Med pisanjem črtice »Zakaj in kako sem zagovarjal...« je moral imeti pri roki vsaj prepis zagovora, če ne izvirnega listka. Na vprašanje, kje naji bi bil dobil gornji zagovor, pa moramo odgovoriti, da pri sorodnikih ali znancih v Zagorj^i, v Košani, v Trnovem, na Premu ali kje drugje — vendar samo na zahodnih slovenskih tleh. Drugod je namreč zagovor s temi oblikami (kačon, vipera) težko mogoč. Kette svoje predloge verjetno ni izčrpal do kraja. Iz nje je vzel samo toi, kar se mu je zdelo (z estetskega stališča) najprimernejše za objavo. Kljub temu pa bi bil Štrekelj leta 1904 brez dvoma sprejel tudi ta odlomek v svojo zbirko med obredne pesmi, da mu ni ušel. Ko bomo pristopili k izdaji dodatkov k Štreklju, ga ne bomo smeli prezreti. V štrekljevi zbirki je Kettejevemu odlomku zagovora najbližja »beseda« iz Podkmcev (SNP III 5169). Ta tolminski zagovor, ki ga je zapisal Gregor- čičev bratranec Šimen Gregorčič ml, a iztresel »Iz potne torbe« Fran Erjavec leta 1883, je obširnejši in popolnejši od Kettejevega notranjskega, vendar se oba delno krijeta.. 2 KETTE. Zbrano delo, II. Uredil Fr. Koblar. DZS, Ljubljana 1949, str. 52—60. — Iz K. črtice sem tu posnel samo, kar se mi je zdelo bistveno v zvezi z zagovarjanjem. Kjer je kaj izpuščenega, stoji (...). Zagovor je tu nalašč v pol- krepkem tisku. ä Neka Šimonovka je omenjena tudi v avtobiografski črtici »O smrti očetovi«i. Toda K. oče je umrl v Košani, zagovarjanje pa naj bi se bilo vršilo v Zagorju — v hiši št. 114 (?). 334 Milko Matičetov Kette, notranjski Kras: Gregorčič, Podkrnci: Zagovarjam te, da ti nimaš nič opraviti pri tem človeku, bodi si gad ali gadinja, kača ali kač on, viper ali vipera, modras ali modrasica, zelenec ali zelenka in da ti imaš ta tvoj strup vzeti od tega človeka .. . Ti (črv) ne smeš nič škodovati Temu človeku ... [v. 28—29] Bodi kača ali kačon, [v. il] Bodi vipera ali viper, [v. 12] Bodi zelen ali zelena... [v. 19] Ti imaš svoj strup nase vzeti... [v. 2i] Toda etnoigraf se pri zagovarjanju seveda ne more zadovoljiti samo z zagovomo formuloi. Prav tako ga bo zanimalo, s čim si zagovornik še pomaga, ali in kdaj morda dodaja tradicionalnemu zagovoru navadne ali liturgične molitve, ali besede spremlja z znaki in dejanji, ali ima pri roki kake predmete, itn. V Kettejevem prizoru pa vsega tegai pogrešamo. 2. France Bevk Pri Vodnikovi dt-užbi v Ljubljani je leta 1936 izšlai Bevkova povest Srebrniki. Avtor je vanjo spretno vpletel zagovarjanje, ki zavzema skoraj celo trinajsto poglavje. Takole nam ga je podal: Marjanca je žela travo ob njivi blizu potoka. Nevede je stopila na modrasa, ki jo je pičil v golo nogo. Kriknila je in oidskočila, nato ga je presekala s srpom. Rana je bila neznatna, komaj vidna, kakor dia se je zbodla s trnom. Od rane je tekel po nogi tenek curek krvi, ki se je nad členkom strdil v rdečo jagodoi. Marjanca je utrgala trpotov list ob stezi, z njim obrisala kri in ga vrgla proč. Nato je usekala enoletno' leskovko, nabodla nanjoi oba dela modrasa in ju je obesila v grm. Žela, je dalje. Noga p je od trenutka do trenutka huje bolela. Zdelo se ji je, da' ji zateka. (...) Micka, (hči) je poklicala očeta, ki je kosil v senožeti nad hišo. (...) »Če ne bo odnehalo, bo treba panati,« je menil Jeram (oče, Tone) tehtno. In ni odnehalo. (...) Marjanca je stiskala zobe in stokala, zdaj pa zdaj je silila v nezavest. »Pojdem,« se je odločil Tone. »Pojdem!« (...) Starega Robarja, h kateremu je bil namenjen, je našel ob poti; O'bračal je zagrabek in vlekel dim iz polžka, ki mu je tičal med zobmi. »Hitro z menoj!« mu je zaklical Tone strastno, kO' jie pomislil na ženin izgubl^ni pogled, ki ga je ob odhodu spremljal sko'zi vrata. »Kaj se je zgodilo?« Ko' je izvedel, da je Jeramka v nevarnosti, je ugasnil polžka in ga . potisnil v žep. »Počakaj me, takoj se vrnem.« Zagovarjanje pri dveh slovenskih književnikih 335 ¦ (...) Ko se je sosed vrnil, sta krenila v hrib. (...) Dospela sta. Marjanca je imela velike, zmedene oä, ki so nečesa iskale pod stropom. Zdaj pa zdaj je v bolečini spačila obraz. Noga ji je počivala na blazini. Bila je gola, zatečena, goreča in je trepetala v drobnih tresljajih. »Ali boli?« jo je vprašal Robar. Marjanca je prikimala. »Kmalu bo cdleglo',« je rekel odvažno in se je odkril. Segel je v žep in privlekel iz njega malo, v kožnat papir vezano knjižico, konec tanke voščenke in za bob svinca. Prižgal je voščenko in se okrenil do bolnice, ki je bila videti mirnejša. »Marjanca, ali veruješ v p a n a n j e ?« jo' je vprašal. »Veru je m,« mu je odgovorila vdano. Stari Robar je po'kleknil k postelji in ji položil košček svinca na rano. V levici je držal svečico', a v desnici malo knjižico, ki jo' je odprl. »Pripravi kos kruha!« se je ozrl na Toneta. »Ali je na ognjišču kaj ognja?« »Je,« mu je odgovoril Jeram. »Tu je kruh.« Robar je naredil križ nad Marjančino nogo, nato je začel moliti iz knjižice. Trudil se je, da je položil v glas dobršno mero grozotne svečanosti. »Oh, ti sveti Mager! Oh, ti sveti Maric! Oh, ti sveti Štefan! Strup, odkoder si prišel, tako daleč pojdi nazaj! Nuj, strup, od Marjance pojenjuj!« Nato je rekel Maijanci: »Z mol i pet očenašev in pet češčenamarij ter aposto'lsko vero, tudi jaz bom molil na tiho.« Svečane minute tihe molitve so trajale zelo dolgo. Nato je starec vzel kos kruha in govoril vanj: »Moj Bog oče, Bog sin in Bog sveti Duh! Strup, zarotim te,« je uprl oster pogled v nogo, ki ni mirovala zaradi bolečine, »da greš na ta kruh, a s tega kruha pojdi v modrasa, v imenu Boga očeta, Boga sina in Boga svetega Duha in v imenu svetega Šempasa.« Napravil je tri križe, nato |e trikrat pl ji unii na kruh in ga je podal Tonetu. »N e s i ga n a o g en i !« Tone je ubogal. Kruh se je zvil v plamenih in počrnel. Stari Robar je bral dalje, glas se mu je nekoliko- spremenil, ni bil več tako ro'teč. »Tam stoji sveta gora, na ti gori stoji sveti stan, na tem stanu stoji sveti Šempas in sveti meč v rokah drži. Prišla je k njemu Mati božja in je prinesla na rokah usmiljenega Jezusa in je rekla: Zakaj ne pomagaš temu človeku, tej Marjanci?« Zmolila sta apostolsko vero, glasno, besedo za besedo. Robar se je dvignil, u pihnil svečo, vzel svinec z rane in dejal: 336 Milko Matičetov »Če hočeta Bog in sveti Šempas, pomagalo ti bo.« Prinesli so mu žganja in kruha. (.. .)* Razlika med Kettejevim in Bevkovim zagovarjanjem je očitna. Tam smo videli preplašenega dečka, ki je po naključju moral sprejeti čudno vlogo, medtem ko tu nastopa star, izkušen, poklicni zagovornik: svoje delo opravlja samozavestnoi, po vseh predpisih nenavadne oorti, ki je sam v njej mojster. Po podatkih, ki so mi jih dali zagovorniki v Beneški Sloveniji (pred vojno), v slovenski Istri in na Dolenjskem (po vojni), morem reči, da je Bevkov opis zagovarjanja etnoigraisko popolnoma zanesljiv. Pregled slovenske lite- rature o tem predmetu' bi celo pokazal, da nam po strokovni plati do zdaj menda nihče ni predstavil zagovarjanja tako živo in izčrpno, čeprav vemo, da so dobri opisi podlaga vsakemu nadaljnjemu razpravljanju. Kdor ve, kako težko je pridobiti si zaupanje zagovornika in pripraviti ga. do tega, da ti razkrije svoje skrivnosti, najbrž ugiblje, od kod je France Bevk tako dobro poučen. Delen odgovor na to beremo že v njegovih »Začu- denih očeh«, ki so izšle v Ljubljanskem zvonu istega leta kot »Srebrniki«. Vsak dvom pa mora koinčno odpasti, odkar je pisatelj; sam tudi ustno potrdil, da je v starem Robarju upodobil svojega deda Jakoba. In takrat, ko je to povedal, je z lepo kulturno gesto daroval Etnografskemu muzeju v Ljubljani svojevrstni corpus delicti — »v kožnat papir vezano knjižicoi«," zagovorni priročnik Jakoba Bevka (glej prepis v Dodatku). V zgoraj navedenem odstavku iz povesti »Srebrniki« imamo zagovoma dejanja, ki jih izrecno predpisuje naša knjižica: moli 5 očenašev, 5 češčena- marij in vero, reci na kruh »Moj Bog...«, pljuni trikrat na kruh; križanje čez rano je nakazano kar sredi besedila s -(-; nazadnje se moli apostolska vera. Tik pred tem pa je v knjižici navodilo —¦ edino, ki ga Bevk ni vnesel v povest: »poprijemlji tako* dolgo, kakor hiho zakonska žena za svojim možem gre«.' Pač pa so v povesti dejanja in celo predmeti, ki o njih knjižica molči, a kljub temu spadajo k zagovarjanju. Kot otrok je Bevk imel večkrat priložnost opazovati deda in mu je včasih celo »asistiral«: držal je svečico (če je ni držal bolnik sam ali njegov zastopnik) ali pa odnašal kruh na ogenj. 4 F. BEVK, Srebrniki; str. 35—38. Zagovor sam je tudi tu natisnjen polkrepko; razprto pa so postavljena vsa tista mesta, kjer je govora o raznih zname- njih, dejanjih in predmetih, ki spadajo k zagovarjanju. ^ Glavno dovensko literaturo o zagovorih navaja Fr. KOTNIK, Sloven- ske starosvetnosti. Ljubljana 1943, str. 138—9. o »Tovariš« z dne 18. XI. 1949 je poročal o terenskem delu Etnografskega muzeja v Istri. Tam sem med drugim objavil posnetek naslovnega lista rokopisne knjižice, ki jo je etnografski ekipi daroval A. Bdčič iz Socerba. To je dalo tudi Fr. Bevku pobudo, da je odstopil knjižico svojega deda Etnografskemu muzeju, löjer se danes hrani v rokopisnem arhivu. ' Isto (meni trenutno nejasno) navodilo berem tudi v zagovorni knjigi nekega Antona Petriča iz 1.1640: »Jemli dol, dol, še bel hitru, kokar zakoinska žena za svojim možem gre.« Jezikovno in pravopisno se ta knjižica nagiblie proti sloven- skemu zahodu. Vendar je škoda, da dr. Nikolaj Omersa (ČZN XVII, 1922, str. 96—^100) ni smatral za potrebno povedati kaj v^č kot to, da je »slučajno« dobil v roke zanimivo zbirko. Kdo ve, kje se zdaj ta knjižica hrani? Zagovarjanje pri dveh slovenskih književnikih 337' Tudi svinca se pisatelj prav dobro spominja: košček je bil približno take velikosti kakor navadna carinska plomba. A še nekaj je bistvenega p'omena pri vsakem zagovarjanju, brez česar bi se pravi zagovornik sploh ne lotil »dela«: to je zaupanje, ki ga mora bolnik imeti v moč zagovora. Tudi na ta moment Bevk ni poizabil: »Marjanca, ali veruješ v pananje?« je vprašal stari Robar. »Verujem,« mu je odgovorila vdano. Glede samega zagovornega besedila je v Bevkovem primeru stvar čisto di-ugačna kakor pri Ketteju, saj imamo tu predlogoi: to je »velika pana«, št. [4] v dodatku. Predlogo jie pisatelji izkoristil v celoti, vendar tako, da ji je dal bolj knjiižnoi lice. Uredil je ločila in pravopisno izgladil nekatere narečne oblike, tujkoi »fertigaš« (prim. n. abfertigen) je po' smislu zamenjal s »poma- gaš«, a namesto kače je postavil modrasa. Deloma je tudi že poizkušal razrešiti temnoi meatoi »nuj strup od te N. stvari N. jemliij...« takole: »Nuji, strup, od Marjance pojenjuj!« Samo iz sorodnih mest v drugih zagovorih bi moigli izvedeti, če je BevkovZačudenih očeh«, ni, mi je prijazno postregel Fr. Bevk ustno. 12 To ime se je Jakoba prijelo, ko je dolga leta pasel vaške voli; po njem še danes pravijo Bevkovim v Zakojci »Volarjevi«. 13 Menda je bil doma iz Srednje vasi v Bohinju; klicali so ga na vse strani. Fr. Bevk mi pravi, da se je pri Volarjevih večkrat oglasil, ker sta si bila dobra z dedom Jakobom. Ta ga je včasih šel klicat tudi za druge. Kjer je bil kdo hudo bolan, so rekli: »Ce mu Cmar ne bo iximagal...« 1* Prosto po Bevkovih podatkih iz »Začud. oči«. 340 Milko Matičetov Da bi mu jo kočar mogel plačati, še misliti ni, iz samega človekoljubja pa zdravniki tudi niso lezli po tolminskih in cerkljanskih hribih. Stvarno gledano, dedu ni ostalo drugega, kakor zadnji obupni korak: »Po Čmarja! Če bi prav ne koristilo, škoditi ne mere! In če pride do najhujšega, si vsaj ne bomo mogli očitati, da nismo poizkusili vsega!« Tako ali podobno je bilo malone povsod tam, kjer so »panali«, »lečili«, »zagovarjali« ali kakor se že temu pravi v raznih krajih. Kdo pa je tega kriv? Zagovorniki ali revščina, ki je take stvari narekovala? Znanost je dolžna nepristransko pretresati »dobro« in »slabo«, svetle in temne strani v življenju naših očetov in dedov. 4. D ad a tek Zagovorna knjižica Jakoba Bevka je prišla v Etnografski muzej v Ljub- ljani 24. XI. 1949; daroval jo je France Bevk. Sestoji iz osmih nepaginiranih listov belega brezlesnega papirja (šest popisanih in dva nepopisana) in iz pergamentnega ovitka vel. 10,7 X 7,2. Knjižica je preprosto sešita. Pisana, je z navadnim črnilom, razen zagovora za prisad na koncu: ta je vijoličaste barve in jie prišel v knjižico kasneje kot ostali štirje zagovori. Vendar je vseh piet vpisala ista roka. France Bevk, ki je poznal rokopis svojega deda, potrjuje, da je knjižico pisal Jakob Bevk lastnoročno. Pisava je gajiica (glej facsimile na str. 341). Toda naj sledi prepis ad notam et litteram (strani sem označil v oklepaju). (1) Za Mramor [1.] Jest govarira jen terdno rečem vjmen S. trojce vjmen Boga očeta + in Sina +• in Bog S. duha +• vjmen Marije divice in S. šentjenša Bula Mramor Mramorka / (2) boditišna kati očeš jest te zagavarim desemoreš, pašit jest te zaratim dese moreš pašit jest zaratim skus samga živiga boga, skus samga Jesusa Kristusa deti moreš jejnet, nasaj / • (3) Od Vagne 12.] Sveta Santa Eia vskpreliva, voda teče koker se ta vsk od vade loč, tako hitro semoreš ogen lačit, od teh keršenih kosti jen keršeniga mesa, spad te keršene kože / (4) vjmen Boga očeta vjmen Boga Sinai vjmen Boga Duha / (5) T a m a 1 a p a n a « [3.] Strup jeste panam u mien boga+Očeta uimen boga+Sina v imen boga+Duha poidi poidi von N. jen poidi pad ta zelena skala če je melzna jemolsi / (6) 'V e 1 i k a p a n a [4.] Ohti S. Mager Ohti S. Maric ohti S. Stefan odkoder je perso, ta . strup, takoi deleč moreš nasaj jet nuji (ta)^'' strup odte N. stvvari N. jem- ¦ luj per te živini / (7) al pa per človeko Mali 5 oče: 5 čem. jen vira patem reci na ta kruh, moj Bog Oče + Bog Sin pa moj; Bog S. Duh Strup jest tebe zaratim de pojdi na ta kruh jen skus ta Kruh / 15 Ta je prečrtan. ; Zagovarjanje pri dveh slovenskih književnikih 341 (8) moreš jet vta kača u imen Bog oičeta + vimen Boga Sina + v imen Boga S. Duha jen vimen S. Šempasa sdej trikrat pluni vta kruh. / (9) patem reci Tam stai ena sveta gora na te gori staj en svet stau na timo stalo staij svet sem pas en svet mieč v rokah derži persia je knemo' Mati Božije je pernesla / (10) na rokah usmilenga Jesusa jen je rekla sakaj ti na fertigaš tiga Človeka al pa ta živina paprijemli tako dolga koker hitro zakonska žena za sajm Možem gre — Apastolska vira / (11) Za prisad [5.] Prisad jest tebe baram" od kod siti prišo ali si perso od Sonca ali cd lune aU 4 lementau mrak vada ali ogen. Čej kešen uržah, tega, tako more vset ta strup nase. uimen Boga Očeta / (12) üimen Boga Sina . uimen Boga Duha ./ Zagovorne formule bi bilo treba zdaj razvrstiti v verze, saj se da skoraj povsod razbrati prvotna vezana oblika. Toda to pot sem se moral omejiti samo na objavo izvirnika. Česar pa tu nisem mogel, storim ob drugi prilož- nosti v zvezi z raznimi objavljenimi in neobjavljenimi zagovornimi besedili, ki jih mislim obdelati posebej. 16 Prvotno sem mislil, da je oblika »baram« zašla sihn po pismeni poti, iz gorenjsko-koroških bukovniških tekstov. Toda Fr. Bevk pravi, da je v tolminskih govorih vsaj za njegove mladosti bila še živa. Na Grahovem je n. pr. večkrat slišal: 'Pobaraj ga! Ga je pobaral ipd. 342__France Bezlaj Résumé , LA CONJURATION CHEZ DEUX ÉCRIVAINS SLOVENES L'auteur nous montre la conjuration du venin de vipere, comme l'ont décrit dans leurs textes artistiques deux écrivains modernes Slovenes: Dragotin Kette dans son récit ^Comment j'ai conjuré le venin au vieux Šimonca^> (1897) et France Beok dans sa nouvelle «Les pieces d'argent» (1936). Ces deux écrivains ont puisé les données sur la conjuration chacun dans son village natal, situés l'un et Vautre dans la partie ouest de la Slovénie, dans l'ancienne Marche Julienne: Kette aux environs de Si. Pierre du Karst et Beok a Zakojca pres Cerkno (district de Tolmin). Dans les deux cas les formules de conjuration sont authentiques et chez Bevk les actes sont, en outre, présentés avec la plus grande fidélité. Le grand pere de Bevk, Jakob (1828—1922), était, en effet, un con- jurateur professionnel et notre écrivain l'a plusieurs fois observé, dans ses années d'enfance, pendant l'exercice de son «métier» peu ordinaire. Le conjurateur Jakob Bevk avait les te.xtes des conjurations dans un mince «grimoire» manuscrit. L'écrivain France Bevk fit présent de ce livret en 1949 au Musée ethnographique de Ljubljana. Les formules tirées de ce livret sont publiées dans V «Appendice» ad notam et litteram.