NEKAJ O VODNIH RAZMERAH NA KOCEVSKEM POLJU (z 9 slikami v besedilu) SUR LA HYDROGRAPHIE DU POLJE DE KOČEVJE (avec 9 figures en texte) DUŠAN NOVAK (Geološki zavod v Ljubljani) Uvod Kočevsko polje postaja pomembno predvsem zaradi naraščajoče potrebe po vodi. Naraščajo naselja, razvijajo se nekatere veje industrije, preskrba z vodo pa potrebam novejšega ča:sa ne more zadostiti. Z druge strani je območje Ko- čevskega polja in Dolenjskega krasa pomembno zaradi menjavanja globokega in plitvega krasa, kjer se drži podzemeljska voda ponekod le nekaj metrov pod površjem, pomembno je tudi zaradi izdatnejših izvirov kraških podzemeljskih voda, predvsem ob Krki in Kolpi, ki jih napaja in so važni kot viri za preskrbo s pitno in industrijsko vodo. Ti izviri zbirajo vodo z obravnavanega ozemlja. V nekaterih odsekih je razvodnica med posameznimi porečji še nedoločena, neznan je pa bil njen potek ter režim podzemeljske vode ob različnih stanjih vode. Kakovosti podzemeljske vode škodujejo razni činitelji, med njimi velika dela na površju in onesnažene površinske vode. Voda je na kraškem svetu dra- gocena in jo moramo, predvsem na površju, ohraniti čisto, da ne onesnažimo že tako redkih izvirov, ki se pojavljajo na obrobju kraških masivov in so čisti le še na videz (D. No v a k , 1969). Zato je potrebno, da poznamo zaledje izvirov in njihove lastnosti, da bi jih mogli zavarovati pred onesnaženjem. Pričujoči prispevek je nastal ob študiju regionalnih h1drogeoloških razmer na krasu, kasneje pa je bil dopolnjen s podrobnejšim študijem na samem Kočevskem polju. Pri terenskem delu je sodelovala jamarska sekcija PD »Železnifar« iz Ljubljane, omeniti pa je predvsem njene člane A. Kranj c a, T. Jančigaj a in I. žit k a. Kratek pregled dosedanjih raziskovanj Kot prvega raziskovalca Kočevskega polja bi kazalo omeniti J. V. V a 1 v a - s o r j a, ki je že leta 1689 poročal o željnskih jamah pni Kočevju in o izviru Bilpi, ki jo je ponazoril s sliko. Pridružil se je domnevam, da pri.teka njena voda iz Rinže pri Kočevju. Poznejši opisovalci kraških razmer na Kočevskem so C. De s c hm a n n (1862, 1866), E. Graf (1882) in S. S c h w a 1 b a (1887). Med pomembnejšimi deli iz prvega desetletja našega stoletja bi omenili poročilo o vodnih razmerah na Dolenjskem L. W a a gena (1914). Manj kot na Notranjskem je na Dolenj- skem raziskoval W. P utic k (1892, F. Jen k o 1959). Na tem območju za- sledimo tudi dejavnost A. E. F o r ste r j a (1922). Z geološkimi vprašanji &o se ukvarjali kasneje še M. Salopek, J. Žurga (1930), F. Uršič, H. Prot- zen in Ivan Simonič (1939). 24 Acta carsologica 369 4 Acta carsologica VI, 1974 H. P r o t zen (1932} je obdelal v glavnem terciarno kadunjo in deloma z novimi najdbami in podatki popravil dotedanje mnenje o starosti apnenca in dolomita. H. P r o t z en (1932) in F. U r š i č (1932) sta na podlagi fosilne favne sklepala, da je v okolici Kočevja zastopana cenomanska in turonska stopnja zgornje krede. C. Germ o v še k (1953} je na obrobju Kočevskega Roga ugotovil več krednih sin- klinal v katerih jedru so bili odloženi zgornjekredni klastični sedimenti, ter jih je prišteval v senonsko stopnjo. Ta trditev je bila kasneje potrjena tudi s fosili (M. P 1 e - niča r, 1965). Z geomorfologijo tega območja so se ukvarjali J. Rus (1921, 1926}, A. Me 1 i k (1931, 1959), C. N a g od e (1931), E. L e h m a n n (1933) in I. S i m o n i č (1939), kot povzema v novejšem času A. Kranj c (1972). M. P leni čar je l. 1956 napisal ob- sežnejše poročilo o geoloških in hidrogeoloških razmerah na Dolenjskem. V tem po- ročilu je zajel vse do takrat dostopne podatke. V letih 1961-1965 je bila ponovno izdelana geološka karta, list Ribnica, ki pa zajema le severni del obravnavanega ozemlja (S. Buser , 1965). O krasu na Dolenjskem je bilo napisano že mnogo krajših sestavkov (E. P r e t - ne r, 1954} in notic. Kljub temu je to ozemlje speleološko še vedno dokaj slabo poznano. Podzemeljski pojavi iz okolice Kočevja so v starejši literaturi sicer često opisani, npr. A. P i s c h e k (1873), W. P uti c k (1892), R. W en edikte r (1930) in F. Uršič (1939) itd., deloma pa so v seznamih Uršiča, K odri č a in Do 1 ar j a, ki so vsi v rokopisu. Več je podatkov v katastru Inštituta za raziskovanje krasa, ki je črpal iz dognanj Jamarske. sekcije PD »železničar« in Jamarskih enot iz Kočevja in Ribnice. Novejša literatura nam nudi več podatkov. Pomembni so prispevki M. Raztresena o karakteristiki kraških objektov na Kočevskem (1961), D. No - v a k o ve ugotovitve v Breznih pri Treh križih (1962), kjer so bili vidni sledovi odtekanja podzemeljske Rinže ob visoki vodi, N. C a dež e ve o odtekanju vode iz željnskih jam (1963) in raziskave A. Kranj c a (1968, 1969, 1972), ki jih naj ta sestavek dopolni. Samo v območju, ki ga zajema priložena karta (sl. l.) je v Arhivu Inštituta za raziskovanje krasa SAZU zabeleženih okoli 30 kraških jam, brezen ali izvirov. Splošne značilnosti raziskanega ozemlja Orografija in geomorfologija Kočevsko polje je nadaljevanje velikega kraškega podolja med Notranjsko in Dolenjsko. Ribniško podolje se prek nizkih vzpetin podaljšuje proti jugo- vzhodu na Kočevsko polje. Od severozahoda proti jugovzhodu usmerjena dinar- ska zasnova je vidna že na prvi pogled. Proti jugovzhodu se znižuje tudi dno podolja. Pri Ložinah je na severozahodni strani dno polja v nadm. višini 473 do 480 m, ob Rinži v osrednjem delu pa v višini 460 m nad morjem. Kotlina leži med strmimi pobočji Stojne na zahodu in položnimi bregovi Male gore in Roga na severni in vzhodni strani. Dno Kočevskega polja je razgibano in rodovitno. Pust in zakrasel je le svet Šahna med Cvišlerji in Mozljem v nadaljevanju polja proti jugovzhodu. Polje se konča na jugu pri Mozlju odkoder se podolje samo v dinarski smeri še nadaljuje proti Kolpi. Na to se opira domneva, da je nekdaj 370 LEGENDA, ~at 2 1~-~-~1„ 3 ~•J 4 ~K,,-KJ 5 ~K:"~K; 6 ~Jf,JJ 7 8 9 10 "' o • '\l 1i '\' 12 a ,_ 13 /a\ 1' 't' 15 " 16I=:;> 17 ,, • C? Sl. l. Hidrogeološka skica območja Kočevskega polja NANOS REK IN POTOKOV RDEt.A IN RJAVA GLINA, DROBEN KREMENOV PROD, PESEK BEL RADIOLITNI APNENEC SIV BITUMINOZEN APNENEC Z VLO/KI BITUMINOZNEGA DOLOHIT.A TENNOSIV BJrUNINOZEN APNENEC Z POREOKIMI VLOŽKI BHUHINOZNEGA DOLOHHA BEL APNENEC V MENJAVI Z ZRNATIH OOLOHITOH PERIODftNO HOf!fLO VODNJAK KAL IZVIR ~/ • 1 1/s IZVIR DO 0,1 1/s POŽfRALNIK JAMA JAMA Z VODO lAJCTJE fl'O STAREH SMER PODZEHELJSKEGA ODTOKA PRELOH ZAJETJE 6 Acta carsologica VI, 1974 s Kočevskega polja po površju odtekala h Kolpi reka, in sicer približno vzdolž pasu najnižjega sveta mimo vasi Ferderb in Ferdrenk (A. Me 1 i k 1931, 1959). Glede na stopnjo zakraselosti je A. K r a n j c (1972) ozemlje razdelil v sle- deče kategorije: l. Nekraško območje Šibja in osrednjega pliocenskega bazena s površinskim odtokom. 2. Površinsko in podzemeljsko malo zakraseli svet ob površinski Rinži. 3. Površinsko zelo zakraseli Šahen, ki pa je podzemeljsko razmeroma slabo prevotljen; v njem prevladuje plitev vertikalni odtok vode. 4. Površinsko malo zakraselo območje v višinah med 500-520 m; v pod- zemlju je ta svet zelo prevotljen. Značilno je plitvo vertikalno in horbontalno odtekanje vode. 5. Močno zakraselo ozemlje Velike in Male gore z globokim vertikalnim odtekanjem vode. Na tem območju so se razvili različni tipi površja od erozijskega na ne- prepustnem svetu do izrazito kraškega. Hidrografija Na Kočevskem polju je glavni vodni tok Rinža, ki jo napajajo izpod Stojne pritekajoče vode. Ponikuje že v Kočevju. Njene ponikve in požiralniki se vrste tja do Crnega potoka in Mozlja. Pomembnejša stalna površinska potoka sta še Rudniški in Željnski potok, ki odtekata od rudnika proti Šalki vasi in ponikujeta v željnske jame. Rinžo napajajo še manjša močila z južnega dela terciarnega območja pri Mlakah. Podrobnejši opis sledi v naslednjih poglavjih. Hidrogeološke razmere Litološki in stratigrafski opis kamnin Najstarejše kamnine, ki grade ožje območje Kočevskega polja, so kredni sedi- menti. Spodnjo kredo zastopajo apnenci in dolomiti, ki jim slede rekvienijski in ploščasti apnenci. Za zgornjo kredo so značilni radiolitni in hipuritni apnenci. Pri Željnah omenjata F. Urši č (1932) in M. P 1 eni čar (1960, 1965) v belem apnencu najdbe zgornjekrednih fosilov. A. No s a n (1958) omenja, da so v kamnolomih našli školjke rodov Chara in preseke rudistov, ki dokazujejo zgornjekredno starost ap- nencev. Jugovzhodno od Stare Cerkve leže na turonskem apnencu beli zrnati apnenci, ki se pričenjajo v spodnjem delu z apnenčevimi brečami. Kredni apnenci grade osrednji del Kočevskega polja, medtem ko se bolj zahodno pojavlja v Stojni debelozrnat temen dolomit in na njem temnosiv jedrnat, neskladovit in deloma ooliten apnenec. Sega tja do Mestnega vrha. Pri Dolgi vasi izdanja v pod- nožju Stojne že bituminozen dolomit. Oba lahko prištevamo juri. V podlagi Stojne je najti tudi ozke vložke glinastih skrilavcev in peščenjakov (l. S i m on i č , 1939), ki so za razvoj vodnih razmer dokaj pomembni. 372 Dušan Novak, Nekaj o vodnih razmerah na Kočevskem polju 7 Južni del obrobja v območju črnega potoka in Mozlja je zgrajen iz zgornje-- triadnega dolomita (C. Germ o v še k, 1961), ki se v pasu vleče še dalje proti jugovzhodu in prehaja globlje v jurske plasti. Iz zgornjekrednih apnencev in dolo- mitov je zgrajen večji del kočevske Male in Velike gore. V območju, ki ga grade apnenci in dolomiti je odtok podzemeljski; voda odteka po kraških podzemeljskih poteh. Na krednih apnencih leže pri Šalki vasi terciarni sedimenti. V terciaru je nastalo na prostoru Kočevskega polja jezero, kjer so se odlagali premogovni sloji, ki so med seboj ločeni z vložki glin in laporjev. A. Bud n ar - Tre gub o v (1961) je ugo- tovila srednjepliocensko starost teh plasti. Krovnina premogovih plasti so raznobarvne gline, ki prehajajo v pesek in droben prod z vložki laporja (A. No s a n, 1958). Na ostanke teh sedimentov naletimo mnogokje na širokem področju, kar dokazuje, da je jezero v končni fazi imelo zelo velik obseg. V zgornjem delu krednih plasti naletimo še na druge klastične sedimente. Laporje in breče so našli v krpah v Logu, pri Kunčah, pri Grintovcu itd. Prištevamo jih zgornji kredi, deloma pa na podlagi fosilov že eocenu (C. Germ o v še k, 1953, M. P 1 eni čar, 1965). Padavinska voda odteka z območja teh plasti po površju. Kvartar zastopajo preperine in naplavine ob Rinži, pretežno so to gline in meljaste gline. V Kočevju je teh sedimentov ponekod celo nekaj metrov na debelo. Sem bi lahko prištevali še blato, odloženo v območju Željnskih jam. Tektonika Polje je sinklinalno zasnovano ob prelomih, ki potekajo vzdolž Stojne, Male gore in Roga. Tektonske linije so dinarsko usmerjene. Ob robu Stojne poteka prelom, vzdolž katerega se je dvignil zahodni del ozemlja. Tudi skozi premogovno kadunjo poteka močan prelom, važen za nastanek s terciarnimi sedimenti zapolnjene depresije (A. No s a n, 1958). Ob tem prelomu segajo neprepustne plasti v globino, kjer ločijo podzemeljske vode porečij Krke in Kolpe. Vzdolž Male gore in nižjega dela Roga nahajamo manjši tektonski jarek, ki je del Roga ločil od glavne grude. Pogostni so tudi prečni prelomi, predvsem v smereh N-S, ki so pomembni kot pretrte cone, ob katerih odtekajo podzemeljske vode. Vodne razmere v podrobnostih Glavni vodni tok je Rinža, ki izvira v Mrtvicah pri Ložinah. Vendar ti izviri delujejo le ob višjem stanju vode. Ob povodnji priteka do požiralnikov pod Jasnico in okoli nje tudi površinska Rakitnica, nakar odteka z vodami Ribnice in Bistrice po Zadnji Rinži. Tako se pridružijo vodam Kočevskega polja in s tem porečju Ko1pe, kolikor ne .izginejo v požiralnike v strugi že v območju Ložin. Glavni stalni izviri Rinže so izviri pod Stojno, Reberski studenec in Obrh, ki je zajet za vodovod, M. Obrh, periodi,čni Zajčjak, zajeti izvir pri Treh lipah, občasni izvir pri Sv. Frančišku, zajeti Livoldski studenec in nekaj izvirov na obrobju polja pri Zajčjem polju in Crnem potoku. Crni potok ponikne pod mlinom v vasi Crni potok (glej tudi A. Kranj c, 1972). Glavne vode Rinže izvirajo ob prelomu, ki poteka na jugozahodnem kraju polja. Ob tem prelomu pa je tudi prvi požiralnik pod Kočevjem. Ze tudi v Prednji Rinži, ki jo napajajo 373 8 Acta carsologica VI, 1974 periodični izviri pri Ložinah, so požiralniki. Doslej nam še ni znano, kam od- vajajo podzemeljsko vodo požiralniki v Prednji in Zadnji Rinži, katerega izmed izvirov napajajo in kje se podzemeljska voda izogne terciarni pregraji. Rinža ponikne kmalu za mestom in teče ob visoki vodi po površju mimo Dolge vasi tja do črnega potoka in Mozlja. Odtod poteka proti Kolpi značilna suha dolina. Ta velja za sled terciarnega površinskega toka Rinže. Ob strugi je vrsta požiralnikov pri Dolgi vasi, pri Livoldu, pod Mozljem in pod Rogatim Hribom. V območju nad izviri Rinže je bilo odkritih nekaj manj.ših, manj po- membnih kraških jam. Kat. št.: 2872 - Jam a na d Rosen brun n o m Lega: 2200 m NW od Kočevja, 300 m SW od zajetja pri Treh lipah, 800 m W od D. Mahovnika. Nadm. višina: ok. 510 m. Globina brezna: 33 m. Raziskal in opisal: J. K. Kočevje, 1968. Kot. št.: 3151 - Odkop a no b rez no Lega: 2300 m NW od Kočevja, 400 m W od zajetja pri Treh lipah, 1 km od D. Ma- hovnika. Globina: 12 m. Opis: J. K. Kočevje, 1968. Kat. št.: 3152 - ž a b ni c a Lega: 2400 mod Kočevja, 900 m W od D. Mahovnika. Nad. višina: 500 m. Globina: 31 m, dolžina ok. 45 m. Razširjene razpoke. Opis: J. K. Kočevje, 1968. Kat. št.: 3331 - B r e z n o p r i M a r o f u Lega: 1 km W od Kočevja. Nadm. višina: 477 m. Opis: brezno, globoko 28 m. Izmera: J. K. Kočevje, 1969. Kat. št.: 89 - M e r e š 1 o h Lega: 900 m SE od Kočevja, pri znamenju Sv. Frančiška. Nadm. višina: 465 m. Opis: star požiralnik, rahlo proti jugu zavijajoč vodni rov, dolg ok. 100 m. Opis in raziskave: 1927, P ret ne r ; 1928, Kenk ; skica; 1930, Kenk; 1936, P ret ne r; 1960, JSPDŽ; načrt; 1962, P ret ne r, Bo 1 e; 1967, J. K. Kočevje. Ljudje se še spominjajo, kako so dijaki v času pred prvo svetovno vojno s hiper- manganom barvali vodo v tej jami. Obarvana voda se je pojavila v Dolgi vasi (ver- jetno v bruhalniku Kessel). Odtekanje podzemeljske Rinže proti Kolpi je dokazalo barvanje leta 1956. S tem je bilo tudi ugotovljeno, da je kraški podzemeljski odtok obdržal smer predkraškega površinskega odtoka. Podzemeljska Rinža odteka po apnencu skozi Šahen in vzdolž prelomne cone do Mozlja, nakar preide v manj prepustni dolomit, po katerem teče do izvira Bilpa. Visoka voda odteka skozi šahen in od 374 Dušan Novak, Nekaj o vodnih razmerah na Kočevskem polju 9 Livolda dalje po stiku apnenca z dolomitom proti Kobilji jami in v v1sJ1 coni verjetno deloma tudi proti Kotnici pri žagi ob Kolpi. Leta 1956 se je pol ure po za,četku barvanja pojavila obarvana voda v bližnji vrtači, imenovani Koruzar- jeva jama, po 24 urah pa v Jami v Šahnu, kjer teče rpodzemeljski potok okoli 20 m pod površjem. Na izviru Bilpi se je pojavila po 43 in pol dneh. Dolgo po- tovanje na le 17 km zračne razdalje je posledica sušnega obdobja in upadajočega vodnega stanja, pa tudi manj prepustnega ozemlja. Nagel upad koncentracije v zelo ra,zvlečenem valu obarvanja je povzročilo nenadno deževje v začetku jeseni (Iz poročila N. čad e že ve v arhivu HMZ). V Šahnu je podzemeljski tok razmeroma plitev. V Jami v Šahnu je okoli 20 m pod površjem (M. Raztresen, 1961). V Breznu pri Treh križih je bila odkrita visoka voda v globini okoli 60 m (D. No v a k, 1962). Ob izredno visoki vodi se vse razpoke ob Rinži napolnijo z vodo skoraj do površja. Šahen je napolnjen z vodo (Golobja jama), Rinža sama pa teče po površju do črnega potoka in pod Mozelj. Kat. št.: 535 - Jama v š ah n u Lega: 1900 m SE od Kočevja, 1700 m SES od Šalke vasi. Nadm. višina: 465 m. Dolžina okoli 70 m. Opis in načrti: 1937, A. še r k o; skica; 1958, JSPD Železničar; načrt; 1962, Enakomerno proti podzemeljskemu jezeru nagnjena votlina. Globina ok. 30 m, P ret ne r, B o 1 e ; 1969, P ret ne r, B o 1 e ; 1968, J. K. Kočevje, načrt. Kat. št.: 2051 - Brezno v šah n u Lega: 1500 m ESE od Kočevja. Nadm. višina: 471 m. Raziskano: 1956, JS PDŽ. Kat.št.:3149-Brezno pri štantu Lega: 3000 m SE od Kočevja, 1500 m SW od Cvišlerjev, 1,5 km NE od Dolge vasi. Nadm. višina: 476 m. Globina 26 m, dolžina 12 m. Takoj za vhodnim breznom pridemo v dvorano. Na dnu blato in voda. Opis: J. K. Kočevje, 1968. Terciarni sedimenti premogovnega bazena so za podzemeljske vo