Uhaja vsak četrtek velja s poStnina vred al. t Mariboru s poffi}tn>$ejn na dam ia celo leto 25 dte,
pol lela 12*30 dta., «etrt tete «'50 din. Izven Jogofifangfe 46 din. Naročnina s« po^e M upravnKtvo „$iow*-gtega Gospodama* v f^-nboru, Koroška cesta 5. List se doposUja do odpovedi. Naročnina se pfft-
Suje v naprej. Telefon »nlerurban 51.113.
Posamezna številka stane 1 din.
PoStnina plačana v gotovini. Ui
H
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
številka,
MARIBOR, dne 5 julija 1928
Je v Maribora, —:a ««»(a 815. Rokopisi se ne vrača)«. Uprav-n&fvo sprejema naročnino, inserale in reklamacija.
Gene insejato« p« dogovoru. Za veibafate oglase prljneren popust. NezSprl« reklamacije so pošlnine
p »osle. t ekovni «ičun pošlneg urada Ljubljena šf. 10.6
fetalen mterurban št. 11J.
57. letnik.
Kako se je izvršil napad na Paiiča.
Beograd, 27. junija.
Ko smo danes opoldne ob 1. uri šli poslanci iz parlamenta, smo bili neposredno priče atentata na Pašiča. Sel sem v družbi narodnih poslancev Bedjaniča, Kugov-nika in Vrečka mimo ministrstva gradjevin. Bili smo kakih 10—15 korakov od vhoda v dvorišče (vrt) narodne skupščine, ko slišimo za svojimi hrbti pasti več strelov. Prvi hip smo bili mnenja,, da je kdo izpalil strele iz samokresa za pse (Hundeschrecker), ali pa je kakemu kolesarju ali avtomobilu počilo kolo. Ko se obrnemo in skočimo iz obcestnega drevoreda na ulico Miloša Velikega, vidimo, da je nek moški izpred hiše finančnega ministrstva, torej z leve strani, streljal na nek osebni avtomobil (omnibus). Nastalo je veliko vrvenje in tekanje ljudi od vseh strani. Avto, ki je baš na izhodu iz parlamenta zaokrenil po ulici Miloša Velikega po strmini proti Teraziji, je takoj, ko je padel prvi strel, zaokrenil v naglem ovinku iz sredine ceste na desno proti voglu zgradbe ministrstva gradjevine. Sedaj smo še le videli, da v avtomobilu, ki je bil napaden, sedi sam ministrski predsednik Nikola Pašič. Avto je bil mahoma obkrožen od velike množice policajev in ljudi. Pritekel je glavni tajnik radikalne stranke dr. Janjič in je skupno z drugimi odprl avtomobil, Pašič je sedel v omnibusu, naslonjen s hrbtom ob zadnjo steno. Streli, koje je izpalil napadalec iz neposredne bližine na Pašičev avto, niso zadeli ne Pašiča, ne šoferja in ne žandarja, ki je sedel na vozu. Obe šipi na avtomobilu sta bili preluknjani. Deli razbite šipe so lahko ranili Pašiča na licu a na levi roki je en projektil lahko ranil Pašiča.
Ko je napadalec izpalil strele (meni se je zdelo, da jih je padlo sedem, a druga poročila trdijo, da je napadalec izprožil samo 4 naboje), je zbežal, kar so ga noge nesle po Bosanski ulici v smeri proti savskemu pristanišču. S tovarišem Bedjaničem sva videla točno, kako je nek moški, držeč revolver v roki tekel od kraja napada navzdol proti Savi. Nastal je silen krik, vpitje, vrvenje, kakor na razdraženem mravljišču. Za napadalcem so tekli najprvo neki mladi moški, nato pa cela tropa policajev in žandarjev. Iz vseh ulic so drli ljudje skupaj, kričali, povpraševali ali Pašič mrtev, ali ranjen, ali je napadalec prijet, kdo je.
Med tem, ko so ljudje drveli za atentatorjem, si je Pašič v avtomobilu obrisal z ruto obraz, ki je bil malo krvav od praske; drugi so ga pretipali, ali ima kako rano. Avto je bil mahoma obkoljen od kordona zborničnih žandarjev, poslancev in drugih pasantov. Nekateri so kričali: «Živijo Pašič!« Drugi so vpili: «Smrt atentatorju!« Značilno za Pašičevo naravo je dejstvo, da mož ni
bil posebno razburjen. Ko so ga okoli stoječi pozdrav-. ljali in mu čestitali, da je ostal pri življenju, je stari Ni-1 kola smehljajočega obraza odzdravljal s svojim klobu-kom.Bil sem tik avtomobila, ko se je Pašič odpeljal in sem natanko videl ves prizor po napadu. Na šipah se vidijo luknje od strelov, a spodnji vogel šipe je popolnoma zdrobljen. Atentator je slabo meril. Streljal je naravnost v okno in tako so vsi streli zadeli levo okno in sfrčali pri desnem na prosto, kjer so zadeli in lahko po-I škodovali eno žensko in enega moškega. Pašič se je ba-i je v momentu, ko je padel prvi strel, naglo sklonil. Tudi meni se zdi, da je po prvem strelu bil mal presledek in je torej verjetno, da si je Pašič rešil življenje samo s svojo mirnostjo. Pašičev šofer pripoveduje, da je takoj, ko je padel prvi strel, zabremzal avto in porinil avto nazaj ter ga preokrenil na desno. Pašič se je med klici «Živijo Pašič!«, točno ob 1.10 opoldne odpeljal na svoj dom.
Napadalca so na begu ujeli nekoliko nižje od spodnjega poslopja finančnega ministrstva v Bosanski ulici. Ljudska množica ga je tepla s pestmi in palicami. Žandarja, ki ga je hotel prijeti, je udaril po obrazu z revolverjem, da je bil orožnik takoj ves v krvi. Ljudje so atentatorja vrgli na tla in ga strahovito bili in pretepali. Nekateri so ga suvali s petami, drugi s palicami, tako da je bil ves v krvi. Z veliko težavo se je posrečilo policiji in detektivom, da so atentatorja oteli pred množico. Bil je tako zbit, cla ni mogel hoditi. Žandarji so ga prijeli in nesli v dvorišče narodne skupščine. Med potjo je množica več sto ljudi vpila: «Smrt atentatorju! Po-bijmo ga! Izročite nam ga, da ga ubijemo!« Komaj in komaj so žandarji zadržali naval ljudstva. Na dvorišču parlamenta so napadalca zvezali in ga vrgli v stari skup ščinski avtomobil. Vrata, ki vodijo v skupščino, je policija zaprla, da ljudje niso mogli udreti za napadalcem. Le s težavo sem se vrinil skozi vrata, da pobližje vidim, kako izgleda atentator. Ko sva s tovarišem Bedjaničem dospela na inesto, kjer so d-žali atentatorja, je bil avto že pripravljen,da ga odpelje na mestno policijo. Bedjanič skoči na stopnico avtomobila, a jaz pristopim tik ob avto. Na njem je ~ilo kakih šest žandarjev, ki so držali atentatorja k tlom. Napadalec je ležal v avtomobilu povprek, tako, da mu je bila glava ob desni strani avtomobila, a noge so mu štrlele čez levo steno v zrak. Kolikor sem mogel v naglici videti, je napadalec srednjevelik človek, shujšanega obraza, črnih las, elegantno oblečen. Nosil je fine rjave čevlje. Obleka mu je bila vsa okrvavljena, z nosa mu je tekla kri, v laseh je bila ena sama masa krvi, obraz ves stoičen. Ob 1.20 se je avto z atentatorjem in spremljevalci odpeljal na policijo. Mnogi, ki so stali ob vhodu v dvorišče skupščine in zunaj na ulici, so vpili: «Smrt atentatorju! Izročite nam ga!«
Na ulicah je nastalo takoj, ko se je zaznalo za atentat, veliko vrvenje. Razširile so se raznolike govorice, da
je Pašič mrlev itd. Ob 3. uri popoldne so že izšli listi v posebnih izdajah. Občinstvo se je trgalo za liste. Ostale podrobnosti o Pašičevem zdravstvenem stanju, podrobnosti o morilcu boste dobili iz drugih listov. Povdarjam samo to, da se po Beogradu resno govori, da je napadalec član Orjune. V hotelu «Petrograd« so se kmalu po napadu Orjunci, kakor pripovedujejo nekateri naši, ki so tam kosili, obnašali silno sumljivo. Štirje so pritekli v hotel in bili nekam izvanredno preplašeni.
Franjo Žebot.
Ali je naše gospodarstvo rentabilno.
Gospod Fr. Rudi, priznano eden najboljših našiht strokovnjakov, je napisal v eni zadnjih številk «Gospodarja« članek, ki je za naše gospodarstvo velevažen. On uči kmeta računati, katera panoga gospodarstva se mu bolje izplača in to računanje je glavni pogoj uspešnega gospodarstva. Nastane pa danes vprašanje: ali je naše gospodarstvo sploh rentabilno? Ali res donaša kake čiste dohodke? Rentabilnost je tuja beseda, ki izvira od rente. Renta ali kapital je pa ne samo gotov denar ali hranilna knjižica, kapital je tudi zemljišče, poslopje itd. Noben rokodelec ne more začeti obrli, ako mu manjka orodje, noben kmet ne gospodarstva, ako mu manjka kmetija. Temeljna glavnica pri gospodarstvu je zemljišče in poslopja. Če je kmet to kupil, je moral plačati z gotovim denarjem. Recimo, da je kmet dal za to zemljišče 500.000 K. Ako bi on teh 500.000 K naložil danes v hranilnici, tako dobi on letnih 30.000 K obresti brez vsakega žulja. Pri gospodarstvu sicer tega nima pričakovati, razven, ako da zineljišče v najem, vendar bi morala tudi zemljiška glavnica donašati nekaj obresti. Računa se, da se mora zemljiška renta obrestovati po najmnaj 2—3 odstot., to je, 15.000 K letnega čistega dobička. Ali jih dobi? Oglejmo si stvar malo natančneje.
Vzamimo, da obdeluje to zemljišče kmet s svojo ženo in dvema odraslima sinovoma. Vsi so dobri delavci. Od kmetije dobijo živež, stanovanje in iz prodaje kmetskih pridelkov si kupijo tudi obleko. Tega pa v čisti dobiček ne smemo šteti, ker te življenjske potrebščine bi dobili tudi, ako bi delali kje drugje za plačilo in ne imeli v zemljišču vtaknjene pol milijona glavnice. Koncem leta dandanes ostane posestniku navadno prazen žep, brez ozira na to, da svoje družine ne more niti dostojno več obleči in morajo ob delavnikih hoditi okoli kot raztrgani cigani. Ali je to zemljišče rentabilno? Ni! In tako imamo dandanes vse polno kmetij, ki so vse prej kot rentabilne. V prejšnji dobi si je kmet, če ni pi-jančeval, lahko dal vsako leto nekaj na stran, to so v
V libijski puščavi.
.	Roman.
2 '/2 äasdi-t--
{'	Angleški spisal A. Conan Doyle.
(Dalje).
Prisluškovali so —.
Da, zares —. Sem iz puščave je prihajal glas. Nerazločen izpočetka in komaj slišen. Za hip je zamrl, pa kmalu spet udaril na njihova ušesa, — močen in razločen —.
Polkovnik Cochrane je dovolj dolgo služil na meji puščave, da ga je razumel —.
Čisto jasno je čul mehko, gluho topotanje dirjajoče kamele —.
«Nekdo prihaja —!« je šepnil. «Poskusite, Fardet, ta Božjo voljo, poskusite in jih zadržile še par minut!«
Fardet je stopil par korakov naprej in zamahnil z zdravo roko po zraku kakor človek, ki je pripravljen storiti zadnje, kar je v njegovi moči.
«Povejte,« je dejal dragomanu, «temu svetemu možu še tole, da sem vseskozi pripravljen sprejeti njegove nauke, in tudi moji prijatelji tule. — Le eno bi želel, da naj stori, nekaj, kar bi popolnoma pomirilo tudi zadnje morebitne dvome v naših dušah. — V naši dosedanji veri smo se učili o čudežih, videli smo jih, — da, sami smo delali čudeže. Celo jaz, ki sem le ponižen, nevreden kristjan, lahko storim nekatere čudeže. Ker pa je vaša vera nedvomno veliko boljša, popolnejša, močnejša, bode-te, o tem ni dvoma, zmožni storiti veliko večje, mogočnejše čudeže nego mi. Zato vas prosim, dajte nam eno takih znamenj in rekli bomo z globoko prepričanim srcem, da je vera Mohamedova najmočnejša, edina prava —.«
Pri vsej svoji dostojnosti in resnobnosti je Arabec eelo radoveden. Zato je zašumelo po vrstah poslušalcev, ko je Mansur prevedel Fardetove besede. Ni se motil Francoz, ko je računal, da bo ž njim vzbudil splošno «ftiimanje.
•Tub« reči so y rokah Alahovih«, si j« pomagal i a
zadrege molah. «Ni nam dovoljeno, da bi posegali v njegove postave, če pa imate vi take moči — pa jih dajte videti!«
Fardet je stopil k molahu, stegnil roko — in mu potegnil velik, okusen datelj iz njegove redke, sive brade. Nesel ga je k ustom, ga snedel — in koj nato potegnil drugega iz molahovega levega rokava —.
Začudenje za završalo po gledalcih in se še poglobilo, ko je Francoz nov datelj potegnil bližnji kameli iz nosu ter ga vrgel v zrak, odkoder se ni več vrnil —.
Tako zavzeti so bili vsi nad temi «čudeži«, da niso ojjazili jezdeca, ki je na brzi kameli pridirjal iz puščave in zavil med palme.
Kolikokrat je Fardet zabaval veselo družbo na krovu «Kleopatre« s takimi nedolžnimi «čarovnijami« in sopotniki so se dobrodušno smejali na njegov račun, ker ni bil prav posebno izurjen v tem rokomavharskem poslu. Njegov široki rokav, v katerega je pri vsakem poskusu ujel datelj in ga skrivaj spet stresel iz njega v dlan, ni ušel kritičnim očem Evropejcev, za nevedne, otročje Arabce pa je bilo Fardetovo igračkanje seveda čudež in večerni mrak je le še bolj pospeševal njegovo «čudodelnost«.
Vse bi se bilo menda dobro izteklo, da ni Fardet, zapeljan po svojih «uspehih«, poskusil še enkrat svojo umetnost, pri čemer pa mu je zdrknil datelj iz rokava —.
čudodelec je bil razkrinkan —.
Zaman je hotel popraviti slabi utis z novim poskusom. Molah je povedal par besed in blizu stoječi Arabec je zamahnil s sulico in udaril Fardeta z ročajem po plečeh.
«Dovolj je teh otročarij!« se je kregal jezni molah. «Ali smo možje ali otroci, cla nas hoče te s takimi igračami imeti za norca? — Tukaj je križ in tukaj je koran, za katerega se odločite —?«
Brezupno je pogledal Fardet po tovariših.
«Več ne morem storiti! Par minut ste hoteli odloga — in par minut sem ga zadržal!«
«In mislim, da bo dovolj«, ja odgovoril Sochrane. «Tala pride poveljnik!«
Jezdec, čigar prihod je čul Cochrane, se je ustavil pri emirju in njegovem mlajšem tovarišu. Nekaj jima je živahno razlagal in kazal pri tem v puščavo, odpoder je prišel.
Poveljnika sla se na kratko pogovorila ler se skupno podala h gruči, ki je stala okrog ujetnikov. Barbara sta bila, divja sinova puščave, pa vkljub temu — koliko dostojanstvo, kolika samozavest je odsevala iz vsake njune krelnje, ko sta stopala v polumraku med palmami proti nesrečnim, ponižanim ujetnikom!
Pri gruči sta se ustavila. Ponosni, sivobradati starec je dvignil roko in nagovoril svoje bojevnike v kratkih, pretrganih slavkih in njegovi ljudje so mu odgovarjali, besno in strastno, kakor čreda volkov so bili, ki hlepi po krvi. Oči so zasijale v plamenečem ognju, lica so se spačila v nebrzdanem sovraštvu, roke so mahale in krilile po zraku — kri so zahtevali ti fanatiki svoje vere, krvavo smrt, če bi se tudi morali z njo omadeževati svoje lastne roke —.
«Ali so ujetniki sprejeli pravo vero?« je vprašal emir Abd Er-rahman in gledal nanje s krutimi očmi.
Molah je moral varovati svoj ugled, ni hotel priznati neuspeha.
«Pravkar so jo hoteli sprejeti, ko —.«
«Torej pa še nekoliko počakajmo, o molah!«
Dal je povelje in derviši so planili v sedla. Ali Wad Ibrahim je odjezdil, skoraj polovico ljudi je vzel seboj. Drugi so ostali, sedeli so na kamelah s puškami v ro-kah.'
«Kaj se je zdgo^il?« je vprašal Belmont.
«Stvari se dobro razvijajo!« je vzkliknil polkovnik. «Zares — mislim da se bomo izmuznili. Egiptovski ka-melarji so nam gotovo že trdo za petami!«
«Kako veste to?«
«Kaj druga bi jih tako vznemirjalo!«
«O ljubi gospod polkovnik — ali res mislhe, da se bomo rešili?« je zasopla Sadie.
Bridki udarci preživelih nesreč so ujetnikom tako zelo otopili živce, da so bili skoraj neobčutni, in ko jim ie nenadoma zasijal žarek upanja, se jim ja godilo ka-Eor Ijirdem, ki so jim v mrazu otrpnili udja in ti pride-
resnici bile obresti od zemljiške rente. Danes o tem ne more bili niti govora, ako ni prodal lesa, če sploh ima kaj gozda. V resnici pa bi morala biti kmetija tudi brez gozda rentabilna.
Današnji položaj je za kmeta naravnost obupen. Za živino je bil izkupiček v prejšnji dobi glavni vir dohodkov. Lansko leto pa se je za živino dobila malenkost, ki se iedaleka ne da primerjati stroškom.
Edini izkupiček za vino, mošt in sadje je nekaterim kaj vrgel. In v Beogradu hočejo še povišati davke, brez ozira na to, da jadramo že v pogibelj. Kapitalisti, ki so med vojno nakupili mnogo posestev, da so varno naložili svoj denar, že davno nič več ne kupujejo. Posestva brez gozdov izgubljajo dan za dnem na ceni, ker si vsak stokrat premisli, predno založi svoj kapital v kmetijo. Še v doglednem času bomo doživeli, da bodo izgubila posestva vsako ceno. Ponudb za prodajo je danes že ogromno.
Kakšni siromaki so še le tisti, ki kmetije od staršev drago prevzamejo. Nekateri bratje in sestre si kaj radi dajo dopovedati, da je krona enaka vinarju in da dobijo iz posestva tako komaj 1000 K predvojnih, če se jim izplača 100.000 K dote. Ali se bo pa posestnik kedaj izkopal iz dolgov, tega pa ne pomislijo. Mirno lahko režemo, ako nima dotičnik gozdov ali kakih posebnih dohodkov, da nikoli več, če še današnje razmere nekaj časa trpijo. Današnjim vlastodržcem naj bo to zadnji opomin, ako ne vidijo še propasti gospodarstva v bližnji bodočnosti.
Orodje, poslopje, vse propada pri večini, ker vsak posamezni del stane že ogromne svote. O obleki sploh ne more biti več govori. Te nabaviti si v dovoljni množini, zamorejo samo še srečnejši. Kaj bo, s strahom povprašuje danes vse. Edini odgovor je, dokler bomo stali pod pritiskom centralizma, ki potreb naše Sloveniji in sploh prečanskih krajev ne razume, si ne smemo niti v sanjah predstavljati boljših časov. Avtonomija, to je tista rešilna veja in sicer popolna avtonomija, kjer bodo po-sameene pokrajine lahko tudi same sklepale trgovinske pogodbe in razpolagale s svojo mošnjo. Zato je čisto naravno, da avtonomistično stremljenje pridobiva vedno več tal in da mora vsak Slovenec biti avtonomist, komur se možgani niso še docela skisali. Samo tisti še tiščijo za centralizmom, ki so si nagačili polne žepe iz ljudskih žuljev, kar jim je omogočil ravno nespametni centralizem. Tisti vidijo, da v avtonomni Sloveniji ne bo prostora za te ljudske pijavke, ker jim bo ljudstvo pokazalo vrata.
Kmetijska dela v mesecu juliju.
Doma na dvorišču in pri živini.
Pripravimo škedenj za mlatev in žitnice za shrambo žita. En mlatič namlati v enem dnevu 1 in pol do 2 in pol hI žita. Ako imamo mlatilnico, mlatimo ceneje m hitreje. Mlatilnice je očistiti in namazati s strojnim oljem in jermene, če potrebno popraviti, da si ohranimo neljubo prekinjevanje med mlatvijo. Ob napornem delu in hudi vročini ne zavživamo preveč alkoholnih pijač. Zavživanje alkoholnih pijač v prehudi vročini ima lahko smrtne posledice vsled solnčarice. Najprikladnejša jedila poleti so dobra močnata jedila, sočivje in zelenjava. Kopajmo se v toplih dneh v potočnici, kar osvežuje
j telo in krepi zdravje. Neznosno je stati v bližini človeka, I ki si ne umiva svojega potnega obraza in svojih potnih j noS-
Govede in konj ne gonimo na prehudo vročino ter jih kopajmo, ako imamo za to primerno mesto. Pazimo, da imajo svinje in perutnina dovolj svežne pitne vode. Prehod od materinega mleka na drugo hrano pri mladih živali se naj izvrši previdno in počasi, da preveč ne zmršavijo in v rasti ne zaostanejo. Pomnimo, da nežen želodec pri mladih živalih ne more prebaviti tiste surove vlaknaste krme, kakor želodec starejše živine. Zategadelj je teletom po odstavitvi od mater razen zelene ali suhe krme pokladati vselej tudi nekoliko otrobov, pujskom pa lažje prebavljiva krmila, kakor kuhani krompir, kuhano zelenje od pese in posneto mleko. Mlado deteljo je dajati pujskom samo kot nameček.
V vinogradu.
Povezujmo poganjke vinske trte, ki so na novo vzrastli, da se ne nagibljejo na sosedne trte in ne ovirajo proste hoje po vinogradu. Škropimo v tretjič, ako se je vsled neugodnega vremena začela pojavljati pero-nospora. Na 100 litrov vode vzamimo 1 in pol kg modre galice in približno toliko ugašenega apna. Ako hočemo škropiti ebenem tudi proti oidiju, tedaj pridenimo raz-stopini modre galice in sicer ko je že gotova 2 kg salo-jidina na 300 litrov razstopine. Drugače pa žvepljajmo z žveplenim prahom, ne žveplenim cvetom, kateremu je dobro pridejati 3 odstot. bakrenega prahu (zdrobljene modre galice), kar nadomestuje posebno škropljenje grozdja proti peronospori in tudi proti pikcu. Pokončuj mo grozdnega sukača, ako se je pojavil v večjih množinah z razstopnino 3 kg mazljivega mila in 1 in pol kg mrčesnega praška na 100 1 vode. V tem slučaju škropimo z razpršalnikom posebne vrste, ki oddaje močen, tanek curek na gnezda. Gosenice grozdnega sukača zatirajo prav dobro tudi otroci, ako jih s priostrenimi klin čki pobirajo iz razcvetja in jagod. V drugi polovici meseca je treba kopati tretjo kop. S tem pospešimo rast lesa v mlajših nasadih, v starejših vinogradih pa mehčanje in zoritev grozdja. V plitvo zrahljanih in plevela prostih vinogradih ne plesni grozdje tako rado kakor v zanemarjenih in s travo poraščenih.
V sadonosniku.
V mladih sadovnjakih odstranjujmo z ostrim nožem poganjke, ki včasih zelo bohotno rastejo po deblu in iz divjaka pri tleh. To storimo sedaj tem lažje, ker je seno*pod drevjem pokošeno in imamo priliko pregledati mlado drevje od vrha do tal, ne da bi delali škodo po travi. Da moremo odstraniti divje poganjke iz tal, je treba zemljo nekoliko odkopati. Pri tej priliki prerahljajmo tudi nekoliko drevesni kolobar, kar je za uspešno rast mladega drevja, kakor smo že omenili pri kmetijskih delih v mesecu aprilu, velike važnosti. V drevesnici pincirajmo stranske ali ojačevalne poganjke po deblu tako, da imamo na jesen golo deblo s 4—5 vejicami kot nositeljicami bodoče krone. Napačno je, odstranjevati te poganjke poprej in vse naenkrat, ker pomagajo deblo debeliti in s tem krepiti celo drevesce. — Koncem julija je treba misliti na okulacijo. Divjake, ki pridejo za to v poštev, je pregledati ter porezati vse poganjke, ki so morebiti zrastli iz debelca do 15 cm višine od zemlje. Drugih poganjkov ne prikrajšujmo, ker bi škodovalo. Z okopavanjem ob suhem vremenu dosežemo, da se bodo lupili vsi divjaki, ki jih mislimo av-
gusta očeslati. Pobirajmo odpadlo piškavo sadje sproti in ga pokuhajmo svinjam. Na ta način zatiramo najuspešnejše jabolčnega tončiča, ki spada med največje škodljivce naših sadonosnikov.
Na polju in travnikih.
Žanjemo zimski ječmen, rž in pšenico. Z žetvijo je začeti, ko se v zrnu ne pokaže več noben sok, če ga upo-gnemo čez nohet. če čakamo predolgo nam mnogo najlepšega zrnja pri spravljanju izpade, pri prezgodnji žetvi pa dobimo manjši pridelek in slabo seme. Strn je plitvo podorati, da lažje strohni. Zalo pa je jesensko brazdo orati tem globlje. Požeto žito sušimo na njivah ali pa v kozolcih. Kjer se je bati deževnega vremena se kozolci prav dobro izplačajo, četudi stanejo precej denarja. Na strnišče je dobro posejati ajdo ali repo.
Kdor še v juliju na travniku seno kosi, je slab gospodar. Pokošene travnike v bližini potokov je dobro precurljali s potočnico, kar silno pospeši rast otave, zlasti v sušnih letinah. Namakanje nadomestuje deloma tudi gnojenje.
Na vrtu.
Sejemo redkev in endivijo. Okopavajmo zelje, oh-rovt, kolerabo, karfijol, kumare, buče in dr. Za kakih 14—21 dni po prvem okapanju je okopavati v drugič. Stebelca je osipati do prvega lista, posebno stebelca dolgonogih rastlin, katerih pri sajenju nismo pokrili z zemljo. Ne režimo zeli od šalota, češnja in čebule, ker služi za asimilacijo in razvoj gomoljev. Čemu segati po zeli teh rastiln, ker so gomolji to, kar rabimo za kuho. Dobro je samo zel upogniti, kar ugodno vpliva na de-beljenje gomoljev. Kumare in buče je v primerni dolžini pritrditi z lesenimi klinci na zemljo. Na ta način dosežemo boljšo prehrano rastlin v sušnih letinah. Kumar ne silimo kvišku na kole ali na ogrodja iz lat, razen španske kumare plezavke, ki imajo svojstvo plezati. Izjemoma je to storiti samo v deževnih letinah in vlažnih tleh, ko se je bati, da bi sadeži vsled prevelike mokrote segnili.
V kleti.
Okna je odpirati samo po noči, da obdržimo v kleti enakomerno toploto. Sodi naj so zmirom do vrha napolnjeni in dobro zadelani, ker se mlado vino sedaj najrajše kvari. Paziti pa je, da ne rjave obroči in ne močijo čepi. Natege in čašice je po uporabi vselej oplak-niti s čisto vodo. Sploh je največja čistoča zlasti v vročem poletnem času zelo na mestu.	„»ilrr
V čebelnjaku,	r
Rojenje je treba prekiniti z uničenjem mladih matic, ker pozni roji ne nanosijo dovolj medu za zimo.
, Slabe roje je združevati in nadštevilne trote ubijati, da dobimo več medu. Težkim panjem odvzamemo nekaj medu, ki ga morejo čebele nadomestiti ob cvetu lipo in ajde.
Gor kote v juliju ne straši se,	i
Pekočih žarkov se lenuh boji,
In dela trudnega ne plaši se,
Četudi čelo tvoje se znoji.	j
Na njivi, glej zlati se in zori Rženo zrno in pšenični klas; Iz vinskih goric sem pa mi doni Ter vabi k tretji kopi pevcev glas.
Vekoslav Stampar.
jo nenadoma v toplo sobo, — nepričakovana izpremem-ba jim je povzročila bolečine. Celo močni trdni Belmont je podlegel. Ko ni bilo nobenega upa na rešitev, takrat je upal in računal, — in sedaj se je tresel na vseli udih, ko je čul, da je rešitev blizu.
«Menda ja ne bodo prišli v preslabem številu —!« je vpil. «Pri Bogu, poveljnik Wadi Halfe zasluži, da pride pred vojni sod, če jih pošlje premalo —!«
V božjih rokah smo, edino Bog nam more pomagati —!« je rekla njegova žena s krotkim, vdanim glasom. «Poklekniva, moj ljubi John, morebiti je zadnjikrat» in moliva, da — najsi naju čaka življenje ali smrt — da se ne bova več ločila!«
«Nikar, nikar!« je boječe vzkliknil polkovnik. Videl je, kako jih je molah neeaupno opazoval.
Pa prepozno je bilo —.
Belmont in soproga, oba pobožna katoličana, sta že klečala, se prekrižala in sklenila roke k molitvi —.
Srdita jeza, Ijuto razočaranje je skremžilo mohame-flansketnu misijonarju obraz, ko je videl te javne neuspehe svojega pridigarskega delovanja med«neverniki.« Obrnil se je in povedal par besed emirja.
«Vstanite —!« je vzkliknil Mansur. «Ako vam je življenje drago, vstanite! Rekel je emirju, naj vas da pomoriti!«
«Naj stori kar hoče«, je odgovoril Belmont. «Vstala bova, ko bova zmolila, prej pa ne!«
Emir je poslušal molaha in njegove zlobne oči so počivale na klečečih postavah. Kratko povelje je dal in beduini so privlekli štiri kamele. Živali, ki so jih do-sedaj jezdili ujetniki, so stale prazne na mestih, kjer so jih privezali h kolona.
«Ne delajte neumnosti, Belmont!« se je jezil tudi Cochrane. «Vse eavisi od tega, da jih pomirimo in za-držimo. Vstanite vendar, gospa Belmont! Druga ne do-sežete s svojim obnašanjem, ko da jih še huje raaburjate zoper n»s!«
Francoz Fardet je skomignil z rameni.
«Moj Bog, kako so ti ljudje nerodni —! No — sedaj p« te ta dva, seveda —4 je vzkliknil. ko sta tadJ Ajb«-rikauld gospodična Aduns M njena nečakinj« poklcfe* nili p«i«Q gospe Befanonl. «K«no. oftt ho te privedlo —i«
Zdaj je pokleknil tudi gospod Stephens poleg gospodične Sadie in si zakril upadlo lice s svojimi suhimi belimi prsti —.
Le Cochrane in Fardet sta še stala —.
Vprašaje je pogledal polkovnik Fardeta.
«Končno«, je dejal, «ali ni nezmisleno, če človek moli vse življenje, — pa bi ne molil, kadar ne preostane druga, ko zaupati v previdnost Božjo —?«
In sklonil je koleno in pokleknil. Ravno kakor sveča se je držal, le njegova osivela glava je klonila na prsi —.
Franeoe je ea trenutek gledal klečeče tovariše, nato p« so njegove oči potovale tja k zlobnim očem emirja in moleha.
«Presneto —I« je godel. «Ali ti ljudje mislijo, da se jih bom bal jaz — Francoz —?«
Naredil je velik križ in pokleknil poleg tovarišev.
Sedem ljudi je klečalo pod drevesom, — sedem nesrečnih strtih, zapuščenih Evropejcev, ki so ponižno pričakovali svojo usodo iz rok Vsemogočnega —.
Emir se je obrnil k molahu, se mu prezirno po-smehnil in pokazal na uspehe njegovega «izpreobra-šanja«. Na njegovo povelje so derviši zagrabili klečeče moške. Z usnjatimi kameljimi vrvicami so jim povezali roke. Fardet je zavpil, usnje se mu je zarezalo v rano. Drugi so se mirno in dostojanstveno udali v svojo usodo.
«Vse ste pokvarili!« je tarnal Mansur in lomil roke. «Tudi mene ste uničili! — Ločili vas bodo! Ženske bodo povezali na tele tri kamele!«
«Nikda» —I« je kriknil Belmont.
Divjal je in trgal vezi, pa trpljenje ga je oslabilo, lire* moči je bil in dva krepka beduina sta ga držala za roke.
«Nikar »e ne vznemirjaj John!« ga je tolažila soproga, ko so jo peljali h kameli. «Nič hudega se nam ne bo »godilo! — Ne draži jih, da ti n» bodo š» kaj hujšega storili! a
Molg» *o besneli, ko «o derviši vlačil« fensie K ka-HMtasa. V«* iosedanj« tvgftenjo ni bilo »iS T grknorf s
to muko. Pa tudi ženske so trpele. Sadie in njena teta sta bili polmrtvi od strahu. Edina gospa Belmont si je še ohranila pogum in upanje.
Spravili so ženske v sedla, kamele so vstale in derviši so jih pripeljali mimo gruče, kjer so stali Cochrane in njegovi trije tovariši.
«Samokres imam skrit v žepu«, je dejal Belmont ženi. «Iz srca rad bi ti ga dal!«
«Obdrži ga, Johni Morebiti ga boš rabil! Jaz se ničesar ne bojim. Odkar sem molila s teboj, se mi zdi, kot da je angel varuh razprostrl svoje peruti nad nami.«
Sama je bila zares pravi varuh, ko se je obrnila k splašeni Sadie in vlivala tolažbo v njeno obupajoče srce.
Abd Er-rahman je poklical v posvet molaha in čo-kastega Arabca, ki je bil Ali Wad Ibrahimov pobočnik. Mrzki pogledi so leteli na ujetnike —.
Nato je emir govoril z Mansurjem.
«Poveljnik hoče vedeti, kateri izmed vas da je najbogatejši«, je prevajal dragoman. Nervozen je bil, neprestano je vlačil z dregetajočimi prsti za ovratnik svoje suknje.
«Čemu hoče to vedeli?« je vprašal polkovnik.
«Ne vem.«
«Stvar je jasna!« je vzkliknil Fardet. «Vedeti hoče, katerega izmed nas moških bi se najbolj izplačalo obdržati za odkupninol«
«Mislim, da je najbolje, ako stvar med seboj uredimo«, je pravil polkovnik. «Pa vi odločite Stephens! Ni dvoma, da ste najbogatejši izmed nas vseh.«
«Tega ne vem«, je odgovoril Stephens. «Pa če tudi, — za nobeno ceno nočem, da bi imel kako prednost pred svojimi tovariši.«
Spet je govoril poveljnik ■ rezkim hripaviin glasom.
«Pravi«, je prevajal Mansur, «da »o tovorne kamele ■delane in nerabne za ježo. Emir vam da štiri druge na razpolago, tri nt ženske, eno za »neg« izmed vas, gospodje. Kateri naj jezdi seboJ, to odločit* sami. PredÄost fana tisti, ki j« u«iboe»t*g9.«
(UBfli pnbod«#e). .
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
Napad na Pašiča bi bili gotovi krogi v Beogradu prav radi naprtili Hrvatom in Slovencem ali z eno besedo vsem proticentralistom. Takoj po atentatu so beograjska uredništva razobesila lepake, da je napadalec Hrvat in Radičevec, ki je hotel vzeti Pašiču življenje radi ostre politike proti Hrvatom, potem se je pa do- j gnalo ravno nasprotno, da je atentator pravi Srbin, Mi-Ifutin Rajič po imenu in da je streljal, ker se mu je edelo, da se s Hrvati preveč milo postopa, z njim, pravim Srb»m pa slabo in krivično. Atentator Rajič je sin nekdanjega bogatega vinskega trgovca iz Gradišta v Srbiji. Oče se je pečal tudi s politiko, bil je vnet pristaš Karadjordjevičev in radi tega ga je vlada pod Gbrenoviči preganjala, moral je bežati na Ogrsko in ko je bil leta 1903 ubit zadnji kralj Obrenovičevega rodu in so Karadjordjeviči zasedli srbski prestol, se je zopet Vnil v Srbijo. Rodbina pa ni imela sreče. Oče je umrl t, blaznosti, brat je tudi zblaznel, ker je bil spolno bolan, sestra se je sama usmrtila in tudi atentator je spolno bolan in slabo vzgojen. Ima komaj 26 let, vojakov ni služil, pač pa je imel brez prave izobrazbe službo pri vojnoodškodninski komisiji in je vlekel nad 2 tisoč frankov na mesec. Ker se je s svojim predstojnikom skregal, so ga odpustili in prišel je v Beograd prosit za Kopetni sprejem. Načelnik v zunanjem ministrstvu mu je rekel, da ne bo sprejet, ker ga Pašič ne mara. Radi tega je v prvi vrsti posegel po revolverju, drugače ga je pa k temu nagnala tudi slaba vzgoja, ki poveličuje zločine. Beograjska namigavanja in sumničenja, da bi bili Hrvati v zvezi z napadom in napadalcem, so hrvatski listi dobro zavrnili, češ, da Hrvati še niso nobenega kralja, kraljice ali pa državnika ubili in da tudi ne trpijo one vzgoje, ki nasilje in celo uboje poveličuje. Pašiču so čestitali k srečno prestali nevarnosti vsi člani parlamenta, ko se je pa napravil obhod po mestu, so se radikali in demokrati prepirali, kdo bo poprej govoril, orjunci in srbski fašisti bi se pa bili kmalu step-li radi zastav. Orjunci so zahtevali, naj se nosi državna, srbski fašisti so pa hoteli samo srbsko in so to končno tudi dosegli.
V	nedeljo je imel v Zagrebu svojo sejo odbor Ra-dičeve stranke, v Sarajevu pa glavni odbor Jugoslovanske muslimanske organizacije. Hrv. rep. seljačka stranka napoveduje najostrejši boj beograjsikm oblastnikom in Radič je še posebno naglašal, da morajo biti vezi s srbskim narodom, s srbskim kmetom še zato posebno tesne, ker je nemogoč vsak sporazum s srbsko beograjsko gospodo. Odbor muslimanske organizacije je tudi odobril delo svojih poslancev ter povdarjal, da se hoče tudi v bodoče ravnati sporazumno s Hrvati in Slovenci v boju proti beograjskemu centralizmu.
V	Beogradu so sedaj samo seje zakonodajnega odbora in ministrskega sveta. V zakonodajnem odboru radikalski predsednik zaključuje seje kar brez glasovanja, če vidi, da slučajno nima dovolj glasov proti našim in muslimanskim poslancem, iz ministrskih sej se pa nič ne izve, niti to, kako se razvijajo pogajanja o reškem vprašanju.
Radikali se že sedaj pripravljajo na občinske volitve v Srbiji 19. avgusta. Na razna upravna mesta so že začeli pošiljati svoje zaupnike, da bi lažje izpodrinili iz občin demokrate, zemljoradnike in pa južne Turke, organizirane v takozvanem «Džemijetu«.
BOLGARIJA.
Nova velekapitalistična vlada jemlje kmetom, kar so pridobili pod zemljoiadniško vlado ter nastopa s strašnim nasiljem. Preki sod izreka krvave obsodbe, ječe so polne kmetov in zaupnikov kmetske stranke, vlada pa pošilja v svet vesti, kako je vse v redu in zadovoljno.
ANGLIJA IN FRANCIJA.
Zastopniki angleške vladajoče stranke so se začeli pogajati z Nemci glede vojnih odškodnin in poruhr-skega vprašanja; vlada se zaenkrat teh pogajanj še ne udeležuje, poslala je pa Franciji svojo spomenico o ureditvi odškodninskega vprašanja. Če Francija na to spomenico ne da jasnega odgovora, bo Anglija z drugimi državami sama začela pogajanja in bo Francijo označila kot odgovorno na propadu cele Evrope. Anglija si je že utrdila državni krog in države, ki slepo sledijo Franciji, kakor na pirmer naša, bodo prišle še v veliko zadrego: ali jih Francija izrabi ali si pa nakop-ljejo angleško neprijateljstvo.
MED RUMUNIJO IN POLJSKO
je bila povodom obiska rumunskega kralja v Varšavi sklenjena vojaška zveza na pet let, ki je naperjena proti Rusiji.
NOČEMO SE NE POSRBITI IN NE POHRVATITI.
Veliki boj je bil slovenski narod cela desetletja proti ponemčevanju. Nakane Nemcev in nemčurjev niso uspele. Pred svetovno vojsko se je naša narodna borba pre-okrenila toliko na bolje za slovensko stvar, da je organiziran slovenski rod napredoval ne samo na kulturnem, ampak tudi na gospodarskem in političnem polju. Na meji smo prodirali. Iztrgali smo Nemcem in nemčurjem občino za občino, postojanko za postojanko. Naš narod se ni hotel ponemčiti, hotel je ostati zvest slovenski ma-terni govorici.
Ko je Slovenija prišla v državo SHS se je kmalu videlo, da Pašičevi in Pribičevičevi Velesrbi hočejo nas Slovence polagoma posrbiti. Da to čimprej dosežejo, na-
jeli so si za Judeževe groše samostojneže (Pucelj, Mer-molja, Drofenik i. dr.) in demokrate iz Slovenije (Kuko-vec, Žerjav, Reisner) ter so z njihovo pomočjo na Vidov-dan leta 1921 sklenili zloglasno centralistično ustavo.
S pomočjo te velesrbske ustave so položili temelj za gospodarsko (finančno) izrabo Slovenije in za počasno posrbljenje našega ljudstva. In ta svoj načrt Pašičevi ljudje sedaj že dejanski izvršujejo. Le poglejmo si vse, kar delajo. Strašne nove davke za Slovenijo, od tega 160 milijonov dinarjev za ceste in mostove v celi državi. A od tega samo borih 2 milijona 600.000 dinarjev za Slovenijo. Srbski kmet lahko plačuje davke z obveznicami, ki jih je dobil za precenjeno škodo, kojo mu je napravila vojska. Nam Slovencem pa so popolnoma odpovedali povrnitev vojnih posojil in 20 odstot. odvzetega denarja. To je gospodarska izraba Slovenije. A narodna? V šole vedno več cirilice, vedno več srbske jezikovne mešanice, slovenske uradnike se meče iz Slovenije v Srbijo m Macedonijo, a srbske v slovenske kraje. To je pričetek posrbljenja. Naši poslanci z vso energijo nastopajo proti takemu postopanju. In po ogromni večini stoji slovensko ljudstvo od izobraženca do priprostega kmeta ter delavca na strani naših poslancev, koji kličejo Velesrbom: Ne damo se gospodarsko izrabljati in izsesati, hočemo se posrbiti. Zahtevamo samostojnost, avtonomijo naše Slovenije!
Naše ljudstvo od Dravograda do Mure, od Triglava do Kolpe ve, da je gospodarskega izžemanja naših krajev in posrbljenja kriv tudi Radič, ki samo doma vpije, kakor kak židovski kramar, a tje dol v Beograd, kjer se reže kruh pravice, ne gre s svojimi 70 poslanci na pomoč. Radič pa ima s svojo nesrečno politiko še drugo grdo nakano. On hoče naše Slovence pohrvatiti! Le poglejte, kar piše njegov «Slobodni dom«. Nedavno je zapisal besede: «Ako se posreči naš (Radičev) cilj, se bo hrvatska beseda in hrvatska moč razširila ne samo na jug in vzhod, ampak tudi na sever in zahod (Slovenijo).« To se pravi: Radič bi rad nas Slovence gospodarsko izrabil, kakor nas izrabljajo sedaj Velesrbi. On že sedaj računa na to, kako bi iz šol in uradov izgnal ne samo slovenski jezik ampak tudi slovenske učitelje in uradnike!
Mi pa pravimo: Ne boste nas! Ne Pašič, ne Pribi-čevič, ne Radič! Slovenci hočemo ostati Slovenci. Mi si našega milodonečega jezika nismo izmislili, ali ga umetno ustvarili. To je jezik naših pradedov, naših mater in očetov! Kdor bi ga nam hotel vzeti, na ta ali oni način kratiti, njega bo naš narod smatral za roparja!
Zategadelj pa kličemo v imenu ogromne večine zavednega slovenskega ljudstva: Roke proč vi Pašiči, Pri-bičeviči in Radiči od slovenskega jezika! Nočemo biti ne gospodarsko izžemani od vas, nočemo izgubiti materine besede! Zategadelj pa neustrašeno nadaljujmo borbo za dosego avtonomije Slovenije.
! šE NEKAJ O NOVEM VOJAŠKEM ZAKONU.
Beograd, 29. junija.
Pisal sem že zaporedoma o novem vojaškem zakonu, ki ga po vsej sili hoče upeljati vlada srbskih radi-kalcev. Ta zakon, ki bo sprejet samo vsled krivde Radi-čevega zapečnjaštva, bo tako strašno breme za naše u-boge fante- vojake, starše, posestnike in občine, da si posameznik tega nili blizu ne predstavlja. Nekaj olajšav so naši poslanci po trpkem boju v odseku sicer dosegli, a najhujših krivic niso mogli odpraviti, ker so v odseku bili z nami samo še zemljoradniki ter bosanski muslimani. Demokrati so še celo za hujši militarizem, kakor radikali. Ljudje božji! Tu vidite, kako velikega kozla v škodo vseh nas strelja Radič, ko čepi v Zagrebu v svoji vili, a naše slovenske poslance pusti same se boriti v državnem zboru.
Kako dolgo bo trajala nova vojaška služba?
V I. pozivu od 20. do 40. v II. od 40. do 50. in v III. pozivu od 50. do 55. leta. Naša poslanca Bedjanič in Škulj sta predlagala povsod skrajšane roke, tako da bi zadnji poziv veljal samo do 48. leta, a demokrati in pa srbski radikalci so bili proti. Posrečilo pa se je našima zastopnikoma, da sta dosegla, da se je prvotni načrt za zadnji poziv skrajšal za pet let.
Kadrska služba.
Poslanci Slov. ljudske stranke so izdelali predlog in ga tudi predložili, po katerem bi se namesto stalne ar- i made upeljala domača bramba (milica). V tem slučaju bi za infanterijo veljalo dva mesca, za kavalerijo tri me- , sce. Ker so srbski poslanci silno zdivjali proti temu pred , logu in je skoro prišlo do dejanskih spopadov, je predlog propadel. Nato so naši stavili predlog, da se za in- '• fanterijo določi šest mescev, za kavalerijo in artilerijo pa devet mescev. A liberalci so se vso silo uprli našemu predlogu. Tako se je sprejel rok 18 mescev službe za vse vrste vojaštva. Šest mescev manj službe so pa naši poslanci (posebno pri artileriji) vendar le dosegli s svojim odločnim nastopom.
Rekruti se ne smejo pozivati v službo v hudi zimi je predlagal naš Bedjanič. Predlog je minister sprejel.
Vojni begunci. Krut je paragraf ki določa, da morajo starši sina, ki noče k vojakom ali če pobegne, sami poiskati in ga izročiti vojaški oblasti. Če ga ne najdejo, morajo plačevati ogromno kazen. Tudi občine so odgovorne za dezerterje. Te določbe so naravnost strašne za starše in občine. Naši poslanci so se z vso silo uprli temu, a liberalci in srbski radikalci so se upirali in tako je naš predlog žal propadel.
Pri stalnih oprostitvah se je prvotno po dolgi borbi v odboru sprejel predlog poslanca Bedjaniča in Škulja, da se stalno oprostijo tisti edinci, čijih starši plačujejo do 60 dinarjev direktnega zemljiškega davka. A kaj se je zgodilo. Pozneje se je sprejel protipredlog liberalca
Lukiniča, da zadostuje višina 5 din. Taki so demokrati, i Tako bodo sedaj po zaslugi demokratov oprostitve skoraj nemogoče.
Glede dopustov sta Bedjanič in Škulj dosegla hvala Bogu lep uspeh. Sprejelo se je tudi — po težavni borbi — da dobi vsak kmetski in delavski fant na leto šest-tedenski dopust. Za dopust — tje in nazaj — velja prosta i vožnja po železnici, kar dosedaj ni bilo. Za to gre hVala krepkima našima poslancema.	>
Orožne vaje bodo po novem zakonu veliko breme za j naše ljudstvo. Vlada je predlagala, da se lahko vsakega pozove do 40 leta vsako leto na 4 tedne, a do 50 leta na 2 tedensko orožno vajo. Bedjanič in Škulj sta predlagala, da se orožne vaje od 32—55 leta sploh ukinejo, sicer pa zadostuje samo 14 dnevno vežbanje. A demokrati in radikali so naš predlog preglasovali.
Prihodnjič opišem grozote tega zakona glede vojaške takse in novih vojaških davkov (remontni fond) in glede oddaje konj in vozov. To so take stvari, da se moramo proti njim boriti z vsemi sredstvi. In v tem času čepi Radič doma v svoji lepi vili.	—t.
KAKO SO VINIČARJE VLEKLI ZA NOS.
Ali se še spominjate, viničarji na Slovenskem Štajerskem, kako so vas plačani hlapci srbske radikalne stranke lovili in vam obečavali velike podpore? Ali vam je še v spominu, kako sta znani Verlič iz Št. Petra pri Mariboru in Filip Jurkovič iz Gornje Radgone hvalila srbsko radikalno stranko? Menda Vam še bo v spominu, da so morali župani v okrajih Maribor, Ptuj in Ljutomer par dni pred 18. marcem popisovati uboge vini-čarje, češ, da dobijo podporo v znesku 1 milijona in 400 tisoč kron in še par sto brejih krav povrh. Po naročilu voditeljev srbske radikalne stranke so glavarstva nazna nila županom, da je ta denar že založen pri davčnem u-radu v Mariboru in da se bo takoj razdelil po posebni ! komisiji.
Volitve so minile že davno, a viničarji niso dobili ne i vinarja in niti ene kravje dlake. Kje je neki ta denar? Viničarji, tirjajte ga od okrajnega glavarstva in se sklicujte na uradni odlok okrajnega glavarstva z dne 14. marca.
Skoro gotovo je ta denar ukraden ali pa so ga uporabili drugi, t. j. tisti, ki so ga obečavali.
Danes smo dobili iz Beograda poročilo, da so naši poslanci dne 28. junija v tej zadevi vložili ostro interpelacijo na pristojne gg. ministre. Besedilo je naslednje:
Interpelacija
poslancev Franjo Žebota, dr. Josipa Hohnjeca in Ivan Vesenjaka na g. ministra za socijalno politiko, na g. ministra notranjih zadev in na g. ministra financ v zadevi izplačila zneska 1 miljona 400.000 K za bedne vničarje v okrajnih glavarstvih Maribor, Ptuj in Ljutomer. G. minister! Glasom uradnega dopisa okrajnega glavarstva v Mariboru z dne 14. marca 1923, štev. 1097-23 je vlada v Beogradu nakazala znesek 1,400.000 K za bedni vini-čarski stan v okrajnih glavarstvih Maribor, Ptuj in Ljutomer. Isti uradni dopis predpisuje pogoje za dosego podpore.
Kakor nam poročajo občinski uradi, se oglašajo priglašeni viničarji ter zahtevajo izplačilo podpore, odnosno pojasnilo, zakaj niso bili deležni podpore. Zato vprašamo:
1.	Ali so imenovanim gg. ministrom: ministru za notranje zadeve, ministru za finance in ministru za soc. skrb navedena dejstva znana?
2.	Zakaj se ne izplača ta podpora, glasom citiranega uradnega dopisa okrajnega» glavarstva deponirana pri davčnem uradu v Mariboru.
3.	Ali hoče g. minister za socijalno politiko skrbeti, da se ta uradno zagotovljena podpora izplača tem bednim slojem?
4.	Ali hoče g. minister financ naredili davčnemu uradu v Mariboru, da izroči naloženo svoto za določene namene?
Prosimo za ustmen odgovor v zbornici.
V Beogradu, dne 28. junija 1923. Franjo žebot. Dr. Josip Hohnjec. Ivan Vesenjak.
IZ SEJE KMETIJSKE DRUŽBE.
Zadnja seja Kmetijske družbe je nudila žalostno sliko nelojalnosti. Kod prva točka dnevnega reda je bila razpisana žalna seja za pokojnim predsednikom gosp. Pire. Samostojni pa so zahtevali, da se rešijo najprej zaostale točke dnevnega reda zadnje seje. Ko se je vkljub temu otvorila žalna seja na podlagi dnevnega reda, so samostojni zapustili dvorano in predsednik jo je moral zaključiti.
Oficijelno žalna seja za pokojnim predsednikom Kmetijske družbe in njenim dolgoletnim, mnogozasluže-nim glavnim tajnikom se torej ni mogla vršiti radi odsotnosti samostojnežev, kojih pristaš je bil blagopokojni Pire.
Odpadla je tudi druga točka predpoldanskega dnevnega reda (ogledovanje drevesnice na Poljanah) radi pomanjkanja časa. Po dolgem času se je namreč posrečilo našim odbornikom dokazati samostojnežem, da je sprememba dnevnega reda mogoča samo na postavni podlagi.
Na popoldanski seji je potem g. predsednik prof, Jarc v navzočnosti samostojnih izvršil prvo točko dnevn nega reda in po trikratnem slava-klicu za pokojnini predsednikom G. Pire in po petminutnem odmoru so ob priliki čitanja zadnjega zapisnika samostojni stavili predlog po spremembi dnevnega reda v tem smislu, da. se zaostale točke dnevnega reda zadnje seje izvršijo ta-
koj po odobrenju zapisnika. Predlog je bil sprejet. Prišla je torej določitev dneva prihodnjega občnega zbora. Samostojni so predlagali nedeljo dne 23. oktobra, kojemu predlogu pa so se naši uprli. Odbornik Brenčič je dejal, da pade ta dan v čas bratve, odbornik Košar je pov-darjal, da je nedelja za občni zbor neprikladna, ker so mnogi kmetski delegati in duhovniki po svojih poslih zadržani. Na predlog odbornika Steblovnika se določi četrtek, dne 8. novembra 1923. Nato se izvrši žrebanje odbornikov. Naši so zopet ugovarjali proti načinu žrebanja, ker pravila nikjer ne kažejo, da bi morali žrebati Štajerci zase in Kranjci zase. Samostojna večina se nikdar ne ravna po pravilih, ampak vedno, kakor ji kaže. Zato bo tudi odgovorna za vse posledice svojih nepostavnih dejanj.
Po rešitvi nekaterih osebnih zadev se proglasi tajna seja. Po sklepu iste poroča predsednik, da je število članov padlo od 32.000 na 15.000. Omeni tudi, da je vložil rekurz proti cariniški kazni v znesku 775.000 D radi ga -lice. Naredi se tozadevna vloga na ministrstvo. Predsednik prosi, da se izvoli glede sklepanja kupčij ožji odbor, da se razbremeni odgovornost. Brenčič predlaga, da se naj ne drži prevelikih blagovnih rezerv, radi nestalnosti valute. Se odobri in izvolijo se: predsednik Jarc, tajnik Lah, podpredsednik Pipan, svetnik Rohrman, predstojnik blagovnega oddelka Šmid, za naročevanje galice pa še odborniki Košar, Bajuk in Skalicky. Po dolgi in vsestranski debati v katero so posegli vsi odborniki, se reši na to vprašanje: S čim se naj bavi blagovni oddelek Kmetijske družbe. Družba bo imela v jeseni 6-—8000 sadnih drevesc na razpolago. Glede žrebčarne se vloži protest.
Iz tajnikovega poročila se povzame, da je družbeni pašnik Ivje pri Radečah dal na dražbi 6710 D. Preizkušnje z umetnimi gnojili se bodo nadaljevale. Oddelek za kmetijstvo je poročal, da ne plača povišane stanarine za podkovsko šolo. Na Štajersko se je potom Kmetijske družbe oddalo 24 plemenskih mrjascev za polovično ceno; drugo polovico je krila subvencija.
Sklene se študirati vprašanje, jeli ne bi bilo dobro ustanoviti pri družbi strokovno posvetovalnico, na katero bi se obračali kmetje, za slučaj nakupa gospodarskega orodja, kakor n. pr.: trierjev, veternjakov, mlatil-nic in drugih strojev, ker hodijo po deželi razni agentje, ki ponujajo manjvredno blago ter delajo ljudstvu napačne proračune. Tajnik je še poročal o lepih uspehih gospodinjske šole v Marijanišču, nato pa so se sprejeli nekateri novi udje in potrdile tri nove podružnice.
Kot zadnja točka te seje se je izvršila razdelitev podpor za vinske razstavljalce. V poštev je prišel samo vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe v Mariboru in Društvo vinogradnikov na Dolenskem. Predlog, da bi naj prvi dobil od skupne svote 18.000 din. samo 3000 din., Dolenci pa 15.000 din., so naši odločno zavrnili. Odbornik Košar je povdarjal, da je dobiček, katerega izkazuje vinarski in sadjarski odsek v Mariboru, samo plod idealne požrtvovalnosti štajerskih vinogradnikov, ki so po večini dali svoja odseku brezplačno na razpolago. Predlagal je vsakemu polovico. Sprejet pa je bil s samostojnimi glasovi posredovalni predlog odbornika Bajnka, da se naj izplača vinorejskemu odseku 6000 din., dolenskemu vinogradnemu društvu pa 12.000 din. Proti temu sklepu se vloži priziv.
Naše prireditve.
limo in upamo, da se bode orlovska zavest iz makolske-ga orlovskega tabora razširila še v druge sosedne kraje, kjer še ni te organizacije. Zatorej pa vljudno vabimo vse naše sosedne goste, da se udeležijo nase slav-
Savinjsko-orlovsko okrožje priredi Orlovsk^tlm^v Šoštanju v nedeljo, dne 22. t. m. Spored: Predpoldan: 1. Sprejem došlih bratov in sester ter gostov na kolodvoru. 2. Ob četrt na 10. uro pohod na Glavni trg k sv. maši. 3. Ob pol 10. uri pri Marijinem kipu slovesna pridiga in sv. maša. Med mašo svira godba in poje pomnožen pevski zbor. 4. Ob pol 11. uri slavnostno orlovsko zborovanje, med drugimi govori tudi zastopnik Orlovske podzveze iz Ljubljane. Popoldan: 5. Ob pol dveh slovesne večernice v župni cerkvi. 6. Ob pol treh javna telovadba na telovadišču v Šmihelu. Nastop članov, članic in obojega naraščaja. Za okrepčila bo dovolj poskrbljeno. 7. Ob 6. uri tekmovalni nastop pevskih zborov. 8. Ob devetih razstanek. Sodeluje polnoštevilna rudarska godba iz Trbovelj. Vabimo vse, da se udeležijo našega dneva. Na vseh postajah Celje—Dravograd do Šoštanja in nazaj polovična vožnja. Izkaznice se dobe pri okrožju v Št. Pavlu pri Preboldu in pri odseku Šoštanj. Naznanite število udeležencev, da se izkaznice do-pošljejo.
Veselica županov mariborskega političnega okraja. Dne 5. junija so se v imenu Kmetske zveze povabili vsi bivši in sedanji župani na sestanek v gostilno Orovič v Mariboru in tamkaj so sklenili, da priredijo veselico dne 5. avgusta t. 1. v Hočah v gostilni g. Šantla. Ob pol 10. uri sv. maša, potem skupni obed pri gospodu Šantlu, za skupni obed se mora vsak javiti in poslati za osebo 10 D predplačila. Veselica se vrši v vseh prostorih Šant-love gosilne. Na razpolago dva velika vrta, ki bosta lepo prirejena. Na vsporedu: godba, petje, šaljive točke in raznovrstne druge vesele in zabavne, čisti dobiček je namenjen v dobrodelne namene. K veselici, ki se vrši ob vsakem vremenu so povabljeni župani (stari in mladi), občinski svetovalci in odborniki z družinami, kakor tudi vsi drugi možje. Opozarjamo in prosimo vse župane mariborskega okraja, da že sedaj agitirajo za častno udeležbo iz vseh krajev. Železniška zveza v Hoče je od vseh strani zelo ugodna. Skoro vsako uro vozi osebni vlak. Za pripravljalni odbor: Jakob Florjančič, Jožef Vauhnik, Fr. Šantl.
Marijanski shod mladeničev in mož zadnjo nedeljo pri Št. Petru niže Maribora se je vršil ob najlepšem vremenu in ob obilni udeležbi, navzlic temu, da je lepo vreme marsikaterega zadržalo doma vsled obilega dela na travnikih. Javno zborovanje se je pričelo po končanem cerkvenem opravilu na Gori, kjer je imel č. g. p. Gabrijel pridigo, polno lepih navodil za življenje mladeničev in mož. Zborovanju je predsedoval g. stolni župnik Moravec. Kot glavna govornika sta nastopila č. g. p. F. Ramšak in g. Stabej, kojih govora sta bila z navdušenjem sprejeta ter bosta gotovo mnogo pripomogla k poglobitvi verskega življenja med moštvom. Nastopili so tudi trije fantje z lepo zasnovanimi govori. Ostali vsled kratkega časa niso prišli na vrsto. Brzojavni pozdrav je poslal zborovalcem iz Beograda poslanec Žebot. Vdanostni pozdrav se je poslal prevzv. škofu g. dr. Karlinu v Konjice, kjer se je ta dan vršila sv. birma.
Tedenske novice.
Dekliški tabor za dekanijo Hoče in sosednje župnije se vrši v nedeljo, dne 15. julija, na Ptujski gori po sledečem sporedu: 1. Okoli 8. ure zbirališče pri kapeli v Župečji vasi, odkoder se vrši skupna procesija na Goro. 2. Ob pol 10. uri pridiga in slovesna sv. maša. Po sveti maši zborovanje zunaj cerkve in nastop govornic in govornika iz Maribora. 3. Popoldne ob pol dveh litanije s kratkim sklepnim nagovorom. Dekleta hočke dekanije in sosednjih dekani j, udeležite se tabora v velikem številu! — Tajništvo SKSZ v Mariboru.
Mladeniči, v Št. Janž v nedeljo, dne 15. julija t 1.1
V	nedeljo, dne 15. julija, se priredi ob lepem vremenu
V	Št. Janžu prvi veliki mladeniški tabor za celo Dravsko polje. Vodstvo tabora je prevzela iz posebne naklonjenosti Kat. omladina v Mariboru, ki bo nastopila z vsemi tremi dogbami, pevskim zborom ter lahko atletiko. Spored: Ob 9. uri sprejem mladeničev iz sosednih župnij, ki se bodo pravočasno javili župnemu uradu v Št. Janžu; ob pol 10. uri slavnostni govor (p. Pavel Potočnik) s sv. mašo; ob pol dveh nagovor s petimi litanija-mi. Po cerkveni pobožnosti skupni odhod na zborovalni in veselični prostor, kjer bodo govori različnih zastopnikov, deklamacije, petje, sviranje treh godb in prosta Esabava z ribolovom, amerikanskim zaporom itd. Mladeniči celega dravskega polja, prihitite v prav obilnem j številu na prvi mladeniški tabor, da si damo smernic i za nadaljno uspešno delovanje v svojo in naroda korist! Torej na svidenje!
Orlovska prireditev v Makolah. Dne 8. julija t. 1. prirede makolski Orli javen nastop, za katerega vlada i že sedaj splošno zanimanje med okoličani. Priprave za j slavnostni dan so že v polnem teku. Orli in Orlice, pa ' tudi druga mladina kar tekmujejo v tem, kdo bo lepše j svoj prostor okrasil, tako, da bo veselica izpadla kar najlepše. Očetje in matere ter drugi bodete pač iz srca privoščili mladini ta dan. Videli pa bodete tudi in spoznali, kaj je mladinska orlovska organizacija in kaj se vse lepega mladina nauči. Starši bodete lahko ponosni na svoje sinove in hčere, da jih imate v naših vrstah in t. naših organizacijah. Orlovska slavnost v Makolah pa nima pomena samo za Makole, ampak za celo Dravinjsko dolino, posebno za slovenjebistriški okraj. Ravno tuknf j« še orlovska organizacija najmanj racvita. že-
P. n. občinstvo se ponovno opozarja, da upravništvo na vprašanja brez priložene poštnine ne odgovarja.
Kraljica Marija bo porodila na Bledu. Naša kraljica se je odločila, da bo za časa poroda bivala na Bledu. Srečni dogodek pričakujejo za mesec september. Ob tem času bo tudi mati naše kraljice, rumunska kraljica, bivala na Bledu.
Proti kuluku v Sloveniji. Kaj je «kuluk«? Turška tlaka. Nekdaj so turške paše predpisovali ubogemu kmetskemu in delavskemu ljudstvu v Srbiji tlako in roboto. Morali so seljaki gospodi graditi mostove, ceste in grajščine ter lomiti in tolčti kamenje. Kmet in živina, vse je moralo delati roboto. To se od tedaj imenuje «kuluk.« In sedanja srbska radikalna vlada, ki po Ra-dičevi zaslugi sedi v Beogradu, je vložila predlog, da se naj po celi državi uvede dolžnost tlake (kuluk) za vse ljudi. Vsak bi moral po 14 dni na leto na državnih cestah tolči kamenje in ga razvažati na vse strani. To bi bilo suženjsko delo. Vlada se je kapricirala in ni hotela odnehati. A slovenski poslanci so udarili in zaropotali v narodni skupščini in niso prej mirovali, da so zmagali proti vladi. Minister Uzunovič je v soboto, 30. junija, izjavil v državnem zboru, da se uda zahtevi slovenskih poslancev. Če Slovenci ne marajo kuluka, ga vlada v Sloveniji ne bo upeljala. Težka je bila borba proti kuluku, a vendar bo Slovenija po zaslugi svojih poslancev oteta tega srednjeveškega zla.
Za naše ceste. Slovenski poslanci so se zadnje 14 dni neprestano borili za nove cestne zveze in za zboljšanje dosedanjih okrajnih in državnih cest. V začasnem proračunu za mesec julij, avgust in september (dvanajstine) je beograjska vlada določila za ceste v Sloveniji samo 2,600.000 dinarjev, a za ceste in mostove v Srbiji okoli 140 milijonov. Proti tej gorostasni krivici so se slovenski poslanci v finančnem odboru in v celi zbornici borili z vsemi silami. In minister se je moral udati. Naši poslanci so dosegli, da se je naknadno določilo za tri mesece 4 milijone dinarjev več za ceste in mostove v Sloveniji. Tako bodo dobili sedaj okrajni zastopi dovolj sredstev za vzdrževanje cest, ob enem pa se bo lahko nadaljevala zgradba novih cest in mostov. Stavili so tudi obširen predlog, katere ceste v Sloveniji se naj podržavijo, katari mostovi gradijo in
! kje se naj zidajo nove cestne zveze. Ta obširen predlog bomo objavili v eni prihodnjih številk.
Beseda o razmerah v agrarnem uradu v Mariboru.
V seji narodne skupščine dne 26. junija je posl. Falež govoril med drugim sledeče: «Agrarni uradi v Sloveniji so povečini institucije demokratske ter Samostojne kmetijske stranke. Tako je n. pr. pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru nastavljen kot vodja urada neki dr. Štefančič, ki ni samo zagrizen demokrat, ampak tudi aktivni član mariborske razbojniške OrjUne. (Burni medklici: Ali slišite, g. minister, kake ljudi i-mate v svojem uradu?) Pri tem uradu je bil tudi zaposlen inžener Vedernjak, o katerem je znano, da je organiziral in vodil tolovajski napad na Girilovo tiskarno v Mariboru. Ta Vedernjak je glavni krivec uničevanja strojev v Cirilovi tiskarni. Radi tega rokovnjaškega ponočnega napada je bil uradnik agrarnega urada Vedernjak več tednov v preiskovalnem zaporu. Od državnega pravdništva je sedaj Vedernjak obtožen hudodelstva. Ministrstvo agrarne reforme je Vedernjaka sicer suspendiralo, a vodja dr. Štefančič je na lastno roko Vedernjaka takoj ko je bil začasno izpuščen iz zapora nastavil kot uradnika pri agrarnem uradu. (Medklici: To je lopovščina!) In ta Vedernjak se od 20. marca 1923 naprej vozi od kraja v kraj in vrši funkcije agrarnega uradnika. Vedernjak deli zemljo svojim pristašem, jemlje zemljo ubogim viničarjem, najemnikom, invalidom in bajtarjem ter jo daje posebno v ptujskem in mariborskem okraju takim ljudem, ki zemlje ne potrebujejo, a so pristaši demokratske in Samostojne kmetijske stranke. (Medklici: In ko-rupcionisti!) Vedernjak polaga dr. Štefančiču račune za ta potovanja in partizansko delo in dr. Štefančič te račune izplačuje. (Medklici: Čujte, čujte, g. minister!) Tako gazi vodja agrarnega urada ne samo zakon, ampak naslavlja ljudi, ki so pod kriminalom. Ministrstvo agrarne reforme je bilo že opetovano opozorjeno na te gorostasne nedostatke, a še vedno pripušča lake nezakonitosti. Ali je potem čuda, da narod nima nobenega zaupanja v tak državni urad!
Nemški poslanci v narodni skupščini so res čudni tički. Ko se je šlo za to, ali skupščina sprejme vladin predlog o strašnih novih davkih in je srbski radikalni vladni stranki šla trda za večino, so jo Nemci korajžno odkurili od seje, da so tako vladi zagotovili večino. Pri glasovanju v soboto, dne 30. junija, ko je vlada imela vsled mobilizacije vseh svojih poslancev zasigurano večino, so šele Nemci glasovali proti. Nemški poslanci so silno sladki in mili z vladinovci. Že vedo zakaj! Ali pa se bodo sladko držali tisti nemški in nemškutarski volilci, ki so dne 18. marca metali krogljice v šesto skrinjico, je drugo vprašanje. Po zaslugi svojega posl. Schauerja, Krafta in drugih nemških poslancev Beogradu, se bodo pri plačevanju zvišanih davkov — držali menda precej kislo.
Občine in župani bi naj bili v bodoče odgovorni, če kdo poškoduje brzojavne ali telefonske droge. Ta določba je bila v predlogu zakona o dvanajstinah. Večje bedastoče si srbijanski vladni centralisti niso mogli izmisliti. Kaki lopovi bi podrli droge, a zato bi bil naj odgovoren župan. V drog bi udarila strela ali ga podrl sneg in vihar, odgovoren župan in plačaj občina vso škodo! Naši poslanci Pušenjak, dr. Kulovec in Žebot so v finančnem odboru pobijali ta brezmiselni in krivični paragraf tako dolgo, da je minister moral popustiti. Odnehala je na pritisk naših poslancev tudi večina finančnega odbora. Tako so naši zastopniki dosegli, da se ta bedastoča popolnoma črta iz zakonskega predloga. Kontrola in opozicija, ki jo vršijo naši poslanci v Beogradu, je nujno potrebna. To se je pokazalo pri kuluku in tudi v tej zadevi.
Vun z balkansko grdobijo iz Slovenije! Poslanci Ljudske stranke so po g. Vrečku protestirali v narodni skupščini proti srbskim poštnim nakaznicam. Hvaležni s mojim za to vsi, ki še čutimo slovensko. Prosimo pa tudi, naj protestirajo proti samosrbskim obvestilom, oziroma dostavnicam priporočenih pisem. Ljudje dobijo tisti veliki papir s samosrbskim besedilom in se ustrašijo, češ: Že zopet nov davek! Zakaj danes imamo tako demokracijo, da je edina pravica navadnega človeka ta: Plačaj, brate! Potem hodijo s tistim papirjem od Pon-cija do Pilata, da izvejo, kaj pomeni in da morajo z njim na občino, s čimer zamude včasih po pol dneva. Ali v Beogradu in pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani mislijo, da Slovenci pisma kradejo? Morda je to navada kje spodaj na Balkanu. Zato pravimo: Iz Slovenije vun s to balkansko grdobijo!«
Podeželskim društvom! Zadnji čas se podeželska društva zelo živahno obračajo na upravo Ljudskega odra v Mariboru radi iger, garderobe, maskerskega ma-terijala itd. Ljudski oder bo vsem tem zahtevam po možnosti ugodil. Vpoštevajo pa naj društva, da je naš Ljudski oder nova in mlada organizacija, ki se mora boriti s težkimi gmotnimi skrbmi. Z igrami bo ustregel, v kolikor jih ima v zalogi. Nabava novih rokopisov pa je združena z velikimi stroški. Garderobe in maskerskega materijala oder trenotno nima v zalogi. PaS pa bo tozadevno lahko uspešno posredoval. Za te stvari se je torej obrniti na upravo vsaj že 10 dni pred predstavo z navedbo dneva, ko bo zastopnik društva stvari osebno prevzel. Živahno dopisovanje društev z Ljudskim odrom dokazuje, kako nam je bil Ljudski oder potreben. Pomniti pa je treba, da bo mogel svojo nalogo vršiti le ob zadostni podpori naših društev. Vsi za enega, eden za vse!
Mariborske novice. V četrtek prejšnjega tedna se je pripeljal s popoldanskim brzovlakom v Maribor novi lavantinski škof dr. Andrej Kar lin. Pred stolno cerkvijo in škofijo se je zbrala velika množica ljudstva, ki je pričakovala svojega novega višjega pastirja. Mnogošte-

vilna duhovščina, belo oblečene deklice, šolske sestre Itd., so delali špalir. Ko je dospel novi škof v spremstvu gg. kanonikov iri mnogobrojne duhovščine pred škofijo, so se vršili pred škofijo pozdravi. Nato so odšli v eerkev. Med potjo je delil škof svoj blagoslov ljudstvu, ki se je zbralo k slavnosti. Nato so se vršili cerkveni •bredi. Takoj drugi dan je novi vladika posvetil 14 no-vomašnikov, popoldne pa se je odpeljal na birmovanje v konjiško dekanijo. — Kot prebivalci cele Evrope so
Kako se imajo pri št. Jurju ob ščavnici? Skoraj bo leto dni, kar se podrla čisto strohnela brv črez Ščavni-co, po kateri so hodili bolehnečki občani k Sv. Jurju. Zakaj prizadete občine ne napravijo nove, se vprašuje vsak, kdor mora napraviti dolg ovinek po veliki cesti? Prizadeti krogi so ugibali to in ono, a pravo je zadel tisti, ki je predlagal, naj se napravi mesto brvi baren. Ta jo je pogruntal, so rekli za to misel vneti očanci. Brod bo veliko bolje odgovarjal svojemu namenu, kot
tudi Mariborčani nevoljni radi vednega deževja, ki one- s pa ozka in borna brv, saj Ščavnica posebno letos rada mogočuje vsak izlet v prosto naravo. — Po Mariboru ; izstopa, tako dolge brvi pa vendar ne zmoremo, ki bi se še vedno krade in vlamlja v zasebna stanovanja, j segala od Žihlave do Jamne. Upamo, da se bomo v Tako en bolj domači uzmovič je zadnje dni, ko sta bila i kratkem lahko vozili po barnu črez Ščavnico. Brod bo kar dva praznika, posetil s tatinsko roko prostore Ljud- i oskrboval tisti, ki si je to reč zmislil. — V soboto sta «ke posojilnice in si prisvojil nekaj tisočakov. Policija ; pripeljala dve krasni hojki bolehnečka kmeta gg. Štu-je zaprla najbrž pravega tatu. — Orjunci še vedno po- j hec in Senčar za Društveni dom. Naj služita za «mu-pivajo in razgrajajo v večernih urah po mariborskih \ šter« tistim, ki tudi kaj enakega zmorejo! Zdaj so na alicah. Te dni so zaprli tri najbolj hude orjunske raz- j vrsti: Trbegovci, Bolehneci, Berkovci, čakova in Blaguš. grajače in jih izročili sodišču. Mariborski Sokoli so bili i Selišči so deloma že izpolnili svojo obljubo. Vsa čast ■a Petrovo na Pesnici, a pri povratku v Maribor so se i jim!
po sokolski navadi med seboj sprli in v Narodnem do- i Dajte nam več takih prireditev! (Dopis od Št. Ju-mu je eden Sokol oklofutal sokolskega zastavonošo.. — ; rija ob Ščavnici.) Srečna in lepa je misel učiteljstva, V sredo smo v Mariboru pokopali znanega gostilničarja i prirejati predstave, na katerih nastopa šolska deca. U-pri «zamorcu« g. Jančerja. — Katoliška društva in or- J čiteljem so v dokaz dela, deci in staršem pa v veselje, ganizacije se v Mariboru lepo gibljejo ter razvijajo. j Na taki predstavi, kot je bila na Petrovo pri nas, se u-Posebno vneto in veselo deluje kat. omladina, ki ima \ čiteljstvo često približa precej i staršem i Cerkvi. —
| Slomšekova proslava je bila: petje, deklamacije in dve i dokaj srečno izbrani igri. če premislimo naše razmere
pod vstrajnim ter požrtvovalnim vodstvom g. patra Pavla trojno godbo in dober moški pevski zbor. Za prihodnost pričakujemo ravno od te organizacije za staro ¿n mlado večkratnih prireditev in veselega razvedrila.
Novice od Sv. Antona na Pohorju. Pobožnost sv. Antona se je tudi letos kljub dežju lepo obhajala. Na dan sv. Antona, dne 13. junija, se je darovalo v romarski cerkvi 15 sv. maš in je prišlo pet procesij. Župni-šče, šola in mežnarija imajo novo obleko. Novi cerkveni ključar je Mihael Kanop, p. d. Brunčko. Drugi cerkveni ključar in večletni župan Franc Mravljak je zelo «slabel. Bog nam ga še ohrani! Za novo Magdalensko •erkev je obljubilo 13 kmetov les.
Društveno gibanje pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah.
in krajevne okolnosti, se moramo uspehu nekaterih u čencev le čuditi. Petje je bilo dobro, prva deklamacija predolga, drugače izvrstna, druga deklamacija pa prav ljubka in bolje izbrana od prve. Igralci — otroci in še menda vsi prvič na odru — so seveda bolj deklamirali nego govorili, toda na starše in druge so napravili globoke j i vtis, nego dobri odrasli igralci. — Javno treba po hvaliti točnost, red in za čuda dobro vedenje občinstva. So pač čutili: Dajte nam in naši deci več takih prireditev, in drugačno mladino bomo imeli, nego jo imamo.
Novice od Sv. Bolfenka v Slov. gor. Dne 20. junija smo pokopali Jakoba Toplak iz Bišečkega vrha, po do
V nedeljo, dne 24. m. m., so nas razveselili fantje Orli s mače Valentinovega Jakeca. Bil je posebnež, svoje vrste,
fcl*0 OnA 1 rfr A IrinAlOnlrrv „Qirt /\TT r> VV-. n X XrtTrn v. i rt .. r, 1 !	T Z "I	__ * •___.1 ____ 1 _______» __ —1___• * _ _______! 1 i_ „„
krasno igro tridejanko «Sinovo maščevanje« ali «Spoštuj očeta.« Nastopili so v slikovitih španskih vitežkih •blekah, kar je zelo ugodno vplivalo na gledalce- kajti kaj takega se še pri nas ni videlo. Čeravno so posamezne vloge težke, vendar so se fantje potrudili ter je vsak svojo vlogo izvrstno rešil. Lahko trdimo, da se bo tudi pri Sv. Lovrenca začela kmalu nova doba na društvenem polju. Čast takim fantom-igralcem, posebno pa igralcu vloge «grof Jamski.« Ob koncu še je poskrbel «Smolar« in potem pa kot «zviti Jaka« tudi, da ni manjkalo smeha. Tudi pevci so se dobro izkazali. Tako, vrli fentje, le tako naprej po poti, katero imate jasno začrtano. Slišijo se tudi glasovi o nekem taboru, ki bi se vršil pri nas. Le kaj takega začnite, pomagal bomo tudi drugi ter bomo tako z združenimi močmi pokazali tukajšnji javnosti našo katoliško misel ter pokazal, da v «lovrenčih šlapah« (kakor se je izrazil nek gospod, imena ne povemo za danes) ni prostora za Orjunce.
Pazite na mlada sadna drevesca, ki so bila zasajena lansko leto! Ob straneh državnih cest so rastli visoki topoli, ki so bili kot nekak kažipot za vojaštvo zasajeni v časih avstrijske cesarice Marije Terezije. Ta stoletna drevesa so že bila deloma preperela ter suha in vsak čas je vihar podrl tak trhel topol, ki je pri padcu poškodoval in pretrgal telefonične, brzojavne in električne napeljave. Lansko leto so na višje povelje te topole izkopali in na njihova mesta zasadili sadna drevesca, ki bodo s časom v veliko večji prid ter dobiček, kakor pa ničvredni topoli. Cestarji pa so se začeli pritoževati, da ljudje poškodavajo ta drevesca, jih lomijo in s tem povzročajo veliko škodo. Prosimo in opozarjamo občinstvo, da javi oblasti vsakega, ki bi ga videl, da se z zlobno roko dotika nežnih drevesc. Obcestna drevesca so irendar v občno korist in je dolžnost vsakega, da pazi, fia bodo drevesca lepo dorasla in enkrat rodila aa občno korist obilno sadu.
Drava žuga. Od Velike Nedelje nam poročajo: Drava žuga poplaviti in odnesti na Otoku naseljene štiri kočarje. Ti bi se morali takoj odseliti. Drava se nahaja le še en, oziroma šest metrov pred njihovimi feišami in poslopji. Dalje preti Drava v teku enega ali Bveh let, če ne že prej, daljnim trem sosednim kočarjem. Drava se zajeda neprestano dalje v Otok. Nevarnost je gotova, da predere prostor kakih 200 metrov ■aed njo in Draviščem in preplavi Cvetkovsko, Trgo-riško in Mihovsko polje in ga uniči. Ubogi ljudje! Isto-iako je nevarnost tudi za Križniški otok, iz katerega se
Kadar ga je imel malo preveč v glavi, je govoril in se obnašal kot da bi bil ves svet njegov hlapec. Bal se sploh ni nikogar: večkrat je rekel, star dragonec se ne sme ničesar bati. Včasih pa je bil priprost kakor otrok in takrat je molil, molil veliko in spodobno. Njegova posebnost se je pokazala tudi v smrti. Pred dvema letoma že na pustni torek, ko vendar vse nori, se je zaklenil v svojo bišo in delal za se krsto ali trugo. Večkrat se je potem vlegel v njo, ne da bi se pripravil na smrt, ampak, da poizkusi, kako se da kaj spavati v njej. Po svojem poklicu je bil zidar in viničar, zraven f tega pa še samouk v vseh mogočih strokah. Zato ga bo-I do ljudje pogrešali prav neradi, pomagal je marsikateremu. Neka posebnost pri njem je tudi bila, da je rad častil presveto Srce Jezusovo. Bodi mu torej božje Srce milostljivo v večnosti. — V nedeljo, dne 24. junija je bil v Gomilah blagoslovljen veličastni križ, ki ga je pred svojo hišo postavil posestnik Konrad Muršec v zahvalo za srečno vrnitev iz vojske, v kateri je prebil vsa dolga štiri leta. — Naša Pesniška dolina je bila zadnje dni podobna velikemu jezeru; voda je preplavila vse naše travnike in kakor majhni griči so se dvigali iz nje stoteri in tisočeri nablni pokošene krme. Do kolen so gazili kosci in delavci včasih v vodi, da so rešili krmo; nekateri so jo nosili, drugi vozili iz vode; nisi pa lahko slišal hude besede, ker smo na vse to že vajeni. Veseli smeh in ljubka pesem se razlegata po dolini. Tudi lepo.
Od Sv. Andraža v Slov. goricah. Kmet Jožef Toplak iz Arjavcev je že delj časa bolehal. Nazadnje se je odpeljal v Varaždinske toplice, zdravja iskat. Pa že drugi dan po prihodu v toplice ga je rešila smrt bolezni. Pokopan je bil dne 28. junija na varaždinskem pokopališču, Naj v miru počiva.
Smrt našega moža. Od Sv. Urbana pri Ptuju na® poročajo, da so izročili materi zemlji krščanskega kmeta in bivšega dolgoletnega župana Franca Kocmut. — Blagopokojni je bil odbornik Kmetske hranilnice in posojilnice v Ptuju, neustrašlijv bojevnik v katoliško narodnih zadevah, skozi več desetletij zvest naročnik «Gospodarja« itd. Rajnemu svetila večna luč, njegovi žalujoči rodbini naše sožalje.
Veliko zborovanje naše stranke v Velenju. V nedeljo, dne 15. t. m., s vrši shod Delavske zveze za celo šaleško dolino ob 8. uri dopoldne v Velenju v trgu. Vabljeni ste vsi delavci. Popoldne istega dne ob 3. uri,
»««v/ iv li^iuiiivuv	iiiin jivi uiurv, kit	JV. ,	*•■»	i	• i • •	•	i.
•skrbuje več občin, šol ter redovna bolnica v Ormožu se ™ dru§° zborovanje, ki je namenjeno za kmete
*	_	' «-«rk <4n fiTT/>A rtncnKnn rrr\ m n I n I/ m nln I/ i r r\ nrionom T n1 1
e drvami. Drava bi se dala ustaviti, oziroma zajeziti pri Zavrčkem brodu in tako bi se jo spravilo nazaj v staro strugo. Prosimo gg. poslance, da se za to zadevo takoj eanimajo. — V.
Dve žrtvi Drave. Pri Sv. Marku niže Ptuja se je 2. funija t. I. potegnilo iz Drave truplo ženskega spola v starosti okoli 16 let; bilo je brez vse obleke. Ker je bilo He delj časa v vodi in ker je menda od daleč priplavalo, bilo je že močno izpremenjeno in obribano. Dne 28. junija t. 1. pa se je potegnilo iz Drave moško truplo, staro okoli 50 let; pod nosom ima močne brke, zgornji život |e bil gol, imel je na sebi črne hlače in škornje; sluti se, da je to truplo splavarja. Obe trupli so pokopani pri 8v. Marku niže Ptuja. Kdor ve kaj o imenovanih ne-onanih utopljencih, naj sporoči to župnijskemu uradu Sv. Marko niže Ptuja.
Mariborski Ljudski oder v Slov. Bistrici. V nedeljo f« tu gostoval Ljudski oder iz Maribora z delavsko igra «Žrtve«. Občinstvo je bilo do solz ginjeno. To je pač najboljše plačilo igralcem. Kličemo vam: Pridite v Kratkem zopet. Bistri časi.
ne delavce, posebno za male kmete, ki so obenem tudi delavci. Po shodu je vrtna veselica, srečolov, godba, petje in prosta zabava. Na obeh shodih nastopi več govornikov od blizu in daleč ter tudi eden izmed naših narodnih poslancev. Kdor ne more dopoldne, pa naj pride popoldne.
Novi zvonovi v Špitaliču pri Konjicah. Dne 8. julija 1923 dobimo iz livarne Buhl v Mariboru dva nova bronasta zvona. Blagoslovil ju bo g. dekan in arhidi-jakon Franc Hrastelj iz Konjic. Ker obhajamo takrat tudi «lepo nedeljo« (žegnanje), imamo dve svečanosti ob enem. Za izredno slavje vlada veliko zanimanje. Dekleta pridno spletajo vence za nove zvonove in za slavoloke, fantje mislijo na mlaje, otroci se vesele godbe, posebno bobna. Da bo povzdigoval slovesnost močen strel, je preskrbljeno.
Orglavska šola v Celju konča šolsko leto 1922-1923 v sredo, dne 11. julija., Ta dan bo sprejelo osem tretje-letnikov spričevalo sposobnosti. Za komisarja je določil kn.-šk. ordinariat v Mariboru d. g. vikarja Petra Jurak. Novi učenci se sprejemajo do 15. sept.
Gostovanje mariborskega Ljudskega odra v Celju
je vsled splošne oblastvene prepovedi prireditev v nedeljo, dne 1. julija, odpadlo in se bo gotovo vršilo takoj, čim oblast omenjeno prepoved ukine. I Mariborski Ljudski oder v Rogaški Slatini. V ne-
i deljo, dne 8. julija, poseti mariborski Ljudski oder ; zdravilišče Rogaška Slatina. V gledališki dvorani Zdra . viliškega doma bo ob pol 21. uri vprizoril Halbejevo ljubezensko dramo «Mladost.« Mladini izpod 16. leta , vstop ne bo dovoljen. Vstopnice bo prihodnji teden | prodajala trgovina Beranič v Rogaški Slatini. | Slovesnost blagoslovitve novih zvonov v Šmiklavžu pri Slov. Gradcu. Na lepo nedeljo, dne 15. julija t. 1. se bodeta pri tukajšnji podružnični cerkvi Sv. Helene na Suški gori dva nova bronasta zvona v stolp potegnila. Slovesnost se začne ob pol desetih. Dobrotniki in prijatelji iz sosednih župnij iskreno vabljeni.
Gospodinjski tečaj v Ljubnem v Sav. dolini. Tukajšnji gospodinjski tečaj se je 17. junija zaključil. — Predavala je kot voditeljica tečaja gdč. Minka Rožin-kova, kot predavateljica pa gdč. Olga Slihova, o zdravstvu pa tukajšnji zdravnik g. dr. Janko Rak. Ob sklepu tečaja se je priredil izlet v Logarjevo dolino, kjer so se absolventije podale k vodopadu «Pod Rinko« in na Okrešelj, kjer je ležal sveži sneg. Tu se jim je nudil veličasten prizor. Od vrha Planjave so z nepopisno brzino in strašnim grmenjem drveli snežni plazovi v globino okoli 1300 m v Logarjevo dolino. Ta prizor jim bo ostal v vednem spominu. Tem potom se izreka najtoplejša zahvala prirediteljem tečaja, v prvi vrsti pokrajinski upravi v Ljubljani, nadalje županstvu občine Ljubno, gg. Logarju in Plesniku za njih gostoljubnost ob priliki tega izleta in sploh vsem, ki so tej j>rekorist-ni prireditvi na kakršenkoli način šli na roko.
Kako je kaj pri Št. Ilju pod Turjakom. Pri nas je, hvala Bogu, še dosti miren kraj in tudi pijančevanje še ni preveč razširjeno, kakor je po drugod. Letina bo srednja. Slana je napravila nekaj škode in pa deževje, ki je bilo ravno ob času cvetja žita. Pa Bog bo nas že oskrbel s potrebnim, le njemu priporočimo svoje skrbi. Svadb smo imeli letos precej. Med njimi so se poročile štiri mladenke iz Marijine družbe. Najprvo prednica Frančiška Zinrajh z vrlim mladeničem Josipom Krušičem, tukajšnji rojak, sedaj organist v Piibnici. Veronika Hribernik iz ugledne hiše Krofove z dobrim fantom Dominikom Ivrejan. Iz vrle Vavkanove hiše ste bili kar dve nevesti. Lojzika Vavkan z Ivanom Plazov-nik, vzoren gospodar na Martinovem, in Tilda Koko-šineg, ki je odšla s svojim ženinom k Sv. Nikolaju. Bog blagoslovi vse novo nastale družine, da bi vzklil iz nijh dober krščansko vzgojen zarod, katerega dandanes žalibog manjka. Orel in Dekliška zveza imata vedno mesečne sestanke, škoda samo, da ni več fantov, ki bi imeli smisel za izobrazbo. Narod čaka, čaka, na dobro izobražene fante, da stopijo v vrsto mož, a fantje dero največ za zabavo, a izobrazba jim je deveta briga. Torej, fantje, več resnih misli, več resnih dejanj. Seveda šale in smeha tudi vmes, ali to more biti tako, kot sol pri jedi. Da bi se mlad fant kislo držal, ne sme biti, da bi se pa vedno smejal in šale uganjal, pa tudi ne. Torej: srednja pot, zlata pot. Želeti bi bilo, da bi se večkrat kdo oglasil iz našega mirnega kotička v Vaš cenjeni list, ne pa samo šentiljski škric, ki ga je povsod polno in ima povsod svoj nosek zraven.
Žalostna novica od Sv. Jošta na Kozjaku. Nagle, ne previdne smrti je umrla Frančiška Golčer, pd. Sp. Do-bovičnica. Do.dna duše potrtemu možu je po 21 letnem zelo srečnem zakonu zapustila edino, 4 mesece staro hčerko ter vzela tako hitro, bridko slovo. Žal nam je vsem za njo, ki smo jo poznali in sočustvujemo s hudo-prizadetim možem. V neko tolažbo naj mu bo dejstvo, da je bila pred kratkim pri sv. zakramentih in da je bila vzorna krščanska gospodinja in žena. Dobri Bog tolaži in mu vzbudi sočutnih, usmiljenih src, rajna pa uživaj sveti raj. — To je letos že drugi slučaj nagle smrti, opomin za nas, da večkrat molimo: Nagle in neprevi-dene smrti, reši nas, o Gospod!
Iz Pilštanja. Res nekaj čudnega se dogaja pri nas na Pilštanju. Akoravno je že davno vojna minula, pa vendar se na naši pošti tako pridno cenzurira, da zna naša gdč. poštarica za vse skrivnosti tega okraja. Seveda pri tem poslu ji tudi pomaga mlada in obrekljiva gdč. učiteljica. Cele lepe solnčne dneve presedijo v u-radu, prebirajo pošto in se posmehujejo celemu svetu, ki prihaja v urad. Obračamo se na višjo oblast s prošnjo, da napravi konec takemu brezvestnemu uradova-nju. — Prizadeti Pilštanjčani.
Gospodarske novice.
Stanje naših vinogradov. Deževno in mrzlo vreme zadnjih tednov ne vpliva ugodno na razvoj vinske trte. Cvet rumeni in se osipava. V nižjih legah se vsleg mokrote opaža bituica. Zaostali cveti nudijo «črvom« o-bilne paše. Peronospora se je začela prikazovali in kjer še ni našla v drugič poškropljenih trsov, bo začela svoje pogubonosno delo. Drugo sKropljenje naj bo sedaj prva skrb naših vinogradnikov. Ob prvih solnčnih dnevih pa naj sledi žveplanje. Nastavek je bil obilen, brat-va pa je v božjih rokah. Vinske cene so stalne.
Kmetijski pouk po deželi: V nedeljo, dne 8. julija t. 1. v Koprivni nad Črno o planšarstvu in živinoreji (Wernig), pri Sv. Bolfenku o splošnem kmet. gospodarstvu (Zupane). V nedeljo, dne 15. julija t. 1. v Pre-valjah o splošnem kmet. gospodarstvu (Wernig), pri Sv. Urbanu o vinarstvu, sadjarstvu in o gnoju in gnojenju (Zupane), v D. Bistrici (Prekmurje) o lilgijeni hlevov in o bistvu živinskih kužnih bolezni (Vojsk), v Šalovcih in Velikih Dolencih o živinoreji (Pavlica).


Konjerejski odsek Kmetijske družbe za Slovenijo (bivšo Štajersko in Prekmurje) priredi letošnje premo-vanje plemenskih konjev 16. julija ob 9. uri pri Sv. Lenartu za sodni okraj Sv, Lenart, dne 17. julija ob 14. uri v Spod. Polskavi za sodne okraje Maribor in Slov. Bistrica, dne 18. julija ob 8. uri za Ptuj, 23. julija ob 8. uri v Ormožu za Ormož, 24. julija ob 8. uri v Gor. Radgoni in Apaško kotlino, dne 30. julija ob 9. uri v Šmarju pri Jelšah za sodni okraj Šmarje in občine Sv. Jurij ob juž, železnici in Sv. Jurij in okolica in sodnega okraja Celje ter dne 31. julija ob 9. uri za sodne okraje Celje in Vransko v Žalcu. V Ljutomeru bode se upoštevalo k toplokrvne pasme, v Ptuju in Spodnji Polskavi toplo in mrzlokrvne pasme, v vseh drugih krajih pa le mrzlokrvne pasme.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: 6 konjev, 16 bikov, 175 volov, 352 krav in 12 telet. Skupaj: 561 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 26. 6. 1923 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od din. 12.50 do din. 15.—, poldebeli voli 11.75 do 12.50, plemenski voli 9.25 do 11.50, biki za klanje 10.— do 14.—, klavne krave debele 11.25 do 12.50, plemenske krave 9.50 do 11.25, krave za kloba-sarje 8.75 do 10.—, molzne krave 10.— do 12.50, breje krave 10.— do 12.50, mlada živina 12.— do 13.—, teleta 14.25 do 16.50.
Mesne cene v Mariboru: Volovsko meso I. vrste 1 kg din. 26 do 27.50, II. vrste 24 do 25, meso od bikov, krav, telic 21.50 do 23, telečje meso I. vrste 25 do 26, II. vrste 20 do 24, sveže svinjsko meso 35 do 40 D.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 91—92 D. Francoski frank 5.47—5.52 D. Za 100 avstrijskih kron je plačati 0.1292—0.1302 D, za 100 čehoslovaških kron 27°—287 D, za 100 nemških mark 0.0515—0.0530 D in za 100 laških lir 397—399 D. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.25 centimov (1 centim je 1 para).
Hmelj. VIII. poročilo Hmeljarskega društva o stanju hmeijskih nasadov pri nas in drugod. Žalec, ČSR., dne 23. junija 1923. Vreme, glavni činitelj za razvoj hmeljske rastline, je bilo tudi v minulem tednu skrajno neugodno. Megleni in hladni dnevi so se vrstili z mrzlimi nočmi; le nekaj dni je bilo toplejše. Pred'dvema dne- I voma pa je nastalo deževje, dasi ima zemlja dosti mo- ' krote. Rastlina še ni dohitela tega, kar je zamudila — ona je sicer videti zelena, pa je vendar bolana. Rast je , prav minimalna, Iz vseh krajev našega okoliša se nam i javlja, da priietava aphis muha zopet v velikih mno- j žinah na že škropljene nasade in da se ušice hitro množe > — posebno pa v nižjih legah; pa tudi nasadi v višjih legah so sedaj bolj okuženi. Obilni stroški zatiranja j mrčesa so bili brezuspešni in vendar se mora le-to po- ; navijati. Mnogo je hmeljarjev, kateri se za škropljenje ; ne zmenijo. Obilno škodo so povzročili tudi silni vet- \ rovi, kateri so odbijali rastlini vršičke in panoge. — Stanje naših nasadov je torej vobče prav kritično in nestrpno se pričakuje ugodnejše vreme, katero bi pa tudi nikakor ne moglo popraviti vsega zaostanka; upanje na letino je torej popolnoma izključeno. Cene 1080—1160 ČK, za 50 kg. Razpoloženje mirno, cene nespremenjene in čvrste. — Tettnana. Virtemberško , dne 15. junija 1023. Vreme je skrajno neugodno. Mrzle noči povzročajo ogromno razmnožitev uši, katere morajo hmeljarji zatirati z vsemi sredstvi, ako hočejo sploh upati na kako letino. Ugodno vreme bi najhitreje pripomoglo pri uničevanju mrčesa. Dosedaj še sicer ni povzročene večje škode, vendar pa lahko nastane, ako se vreme kmalu ne obrne na boljše. V ranih nasadih je rastlina zrastla do 2 metra na visoko.
IX.	poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeijskih nasadov doma in drugod. Žalec, Sav. dolina, dne 1. 7. 1923. Od našega zadnjega poročila smo imeli le šest dni brez dežja in povprečna zjutranja temperatura je znašala le 8 stop. R. Nebo je bilo pokrito s sivimi in nizkimi oblaki, kateri so zemlji pošiljali mokroto v preobilni meri. Iz navedenega se da sklepati na stanje hmeijskih nasadov: ena tretina je prav dobra, ena tretina dobra in ena tretina manj dobra in slaba. Obče se opazuje, da so dvoletni nasadi kaj slabi, kar je morda povzročila lanska suša. Golding prikazuje cvet in deloma že cveti. Poznji hmelj se razvija normalno in dobiva panoge. Za drugo je rastlina zdrava in je brez mrčesa. — Društveno vodstvo.
X.	poročilo Hmeljarskega društva o stanju hmeijskih nasadov pri nas in drugod. Žatec, ČSR, dne 30. 6 1923. Tudi zadnji teden mesca junija se vreme ni spremenilo. Deževje s hladnimi dnevi in mrzlimi nočmi in temperatura do 4 stop. C. Zadnje dni je postajalo nekoliko boljše; imeli smo tople dneve in videli vsaj za nekaj ur solnce. Hmeljski nasadi so se nekoliko dvignili, vendar so se pa aphis muhe in uši prav pomnožile. Celo škropljeni nasadi se oleuževajo vnovič in ni ga še bilo leta, da bi bile muhe tako trdega življenja, kakor letos. Mnogo hmeljarjev škropi že vnovič, pa brezuspešno. V krepkih nasadih je hmelj zrastel do tri četrt in do vrha žice in je upanje, da se bode ohranil. Srednje dobri nasadi so zrastli do tri četrtine žice in je u-panje, da še niso izgubljeni. Temu nasproti se pa smat- £
ra kot izgubljena velika večina nasadov, kateri so skozi in skozi «ušivi« in kateri niso bili škropljeni. V nizkih legah tudi najboljšega okoliša se že prikazuje črna rosa in rastlini je videti, da zaostaja v rasti. Stanje se je vobče poslabšalo. Rastlina je v razvoju zaostala za 2 do 3 tedne in se še nikjer ne pripravlja na cvet. Izključeno je, da bi zamoglo tudi najugodnejše vreme popraviti zamujeno. Neugoden pogled na letošnjo žetev se že kaže tudi na trgu, kjer se pri pomnoženemu povpraševanju cene vedno dvigajo. Danes se plačuje do 1250, zahteva se pa do 1300 ČK za 50 kg. Končno razpoloženje zelo čvrsto pri rastočih cenah. Zaradi pomanjkanja bla ga so skoro vsa skladišča zaprta. Vsa zaloga se ceni na 2000—2500 stotov a 50 kg, katera se pa nahaja v «trdih« rokah. — Savez hmeljarskih društev.
Slabost? Slabo spanje? Nervoznost? Neveselje i« dela? Ali se večkrat pojavljajo različne boli? Dober pri« jatelj v takih slabih dneh je pravi Fellerjev Elzafluid! Dobro služi za umivanje in obloge, ravno tako kot kos-metikum za usta, glavo, kožo! Močnejši, izdatnejši in bolj delujoči kakor francosko žganje! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 208 dinarjev in 5 odstot. doplatka razpošilja: lekarcm EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg Mi. Hrvatsko.
Molitvenik, najlepši in najcenejši, je dr. Zdešarjevo «Navodilo za pravo pobožnost do Matere božje.« V tej
knjižici sta dve sv. maši. Cena vezanemu izvodu 6 din., po pošti 1 din. več. Dobi se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, pri Slogi v Ljubljani na Poljanskem nasipu 10, in po drugih knjigarnah. Kdor kupi skupaj vsaj 10 izvodov, dobi 25% popusta.	660

Nosile
ÉÉ&
m
krnčuk fl
«BtfVSEaE3S3 f
Bolj le In ccnejše ( J* so kol ustje.
Elastična Koj i, if VäXitvo prcsä vi¿t£i. j||
; Pošten viničar s 4 do 5 de-! lovnimi ljudmi se pod jako i dobrimi pogoji sprejme pri ; posestniku Ogrisek, Lajters-berg.	689 2—1
Deklica, 5 mesecev stara, se odda dobrosrčnim ljudem za svojo. Zrkovska cesta 39, Po-brezje, Maribor.	690
Mlad oskrbnik išče službe za poljedelstvo; najrajše na graj ščini ali veleposestvu. Nasl. v upravi lista.	688 2—1
Zidar se sprejme v Mariborski splošni bolnici na tržaški cesti. Služba je stalna in posebno pripravna za samca. Več se izve pri upravi bolnice.	703 2—1
Prodata se takoj 2 hrama pri
Sv. Lenartu v Slov. gor. št. 51 in 52 s približno dvema oraloma zemljišča. Nakup bi bil prikladen za kakega mizarja, kateremu bi se odstopil tudi tuk. pogrebni zavod I. in II. razreda. Pogoje naznani lastnik sam. Ivan Dimnik, pos. in trgovec. 704 2—1
Tri polovnjake jabolčnika — dobre vrste se proda. Ivan Pahole, Gor. Selce, Ponikva ob juž. žel.	674 2—1
Nadgeometer
AD0LF G0TZL
obl. aut. civ. zemljemerec,
MARIBOR,
Aleksandrova cesta 55,
Proda sc lepo kmečko posestvo, 66 oralov zemlje od tega 36 oralov gozda, 12 oralov njiv, ostalo travniki in pašniki, z živino in mrtvim mven-	. , tarjem. Posestvo je v hribih, . Povzema vse v svojo slro-dve uri od železniške posta- j o spadajoče meritve, par-je. Naslov v upravništvu. 691 celaciie itd. 699 4—1
s-1« —
Prodam Foto-aparat 13-18, 3 ' dvojne kasete z vlogami 9-12, 1 štativ in vse potrebščine. Ce- j / na 500 D. Naslov v upravništvu.	693
Za svojo družino vzamem izključno le Vaše teste-
| nine, priznal je eden največjih trgovcev z delikatesami v Trstu potniku tovarne testenin v Ilirski Bistrici. Mož, j ki pozna in ima na razpolago najboljše izdelke, ve, kaj j je dobro.
Prijeten in jajčast okus je znak testenin «Pekatete.« j Ako jih kuharica skrbno pripravi, je ni boljše jedi te [ vrste.
Za izraženo sožalje ob priliki prebridke izgube naše nepozabne hčerke, sestre itd., gospe
Mimike Kotnik roj. Reisman
posestnice in gostilnicarke v Hotinji vasi pri Slivnici,
in vsem, ki so blago pokojnico spremili na zadnji poti, izrekamo s tem najprisrčnejšo zahvalo.
Zlasti se zahvaljujemo č. g. kaplanu Erha-tiču za njegov ginljivi govor, ter č. g. kaplanu od Sv. Jurija, kakor tudi g. organistu Muršecu in vsem pevcem za ginljive žalostinke.
Sv. Jakob v Slov. gor., dne 26. junija 1923. Alojzija Reisman, mati. Julika, Anastazija Reisman, sestri. Avguštin, Franc, Janez in Lojzek Reisman, bratje.
Jagnede proda Jožei Pulko v Zlatoličah, p. Ptuj.	694
Posestvo iščem v večleten zakup. Vinorodni kraj, dobra globoka zemlja. Zakupnina na željo v zlatu. Ponudbe na upravo pod «Jesen št. 696.«
Lepo zaokroženo posestvo, 28 in pol orala se takoj po ceni proda z živino, s polovico pridelkov in s premičnino. Vpraša se pri Kornhausl, Kresnica 3, p. Sv. Ilj v Slov. gor.	701 2-1
Kmetsko posestvo, hiša z gospodarskim poslopjem kompletno, kmetija ž 41 orali sveta, polovica gozda, zemlja rodovitna, 1 uro od železniške postaje Prevalje v Mežiški dolini, Koroško, po primerni ceni takoj prodam. Andrej Hribernik, Prevalje. 702
~Tzjava7
Martin Kupčič da na znanje, da ni vec plačnik za dolgove svojega sina Jožefa Kupčiča v Ročici, Sv. Jakob v Slov. gor.	700
Fran Strupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo steklene io porcelanaste posode svetiiljk, cgledal, okvirjev, raznovrstnih šip itd.
^Tajsollcinejše cene In točna, postrežtea.-
Mlatilnice, viteljne, sadne mline,
slamoreznice in druge poljed. stroje
kupite na jbolje in najceneje pri
Josipu Osolin v Laškem.
709 S-l
Hamburg—Amerika Linija
In
United American Lines Inc.
Filijalka
SIMON KMETEC, LJUBLJANA
Kolodvorska ulica štev. 26.
Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna po jasnila in prodaja vozne liste.
Odhod iz Lijubljane vsaki teden«
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
ZAGREB
„B" Cesta pri državnem kolodvoru
ZAGREB
Podružnice: Beograd, Balkanska ulica 25, — Snšak: Jovo Oj. Ivoievič, Karollnka c. 160. — Split: Ante Buič, Dioklecijanova obala 18. — Grui: Ivo Lovričevič. — Bitolj: Ojorgje J. Dimitrijevič & Komp. Bulevard Kralja Aleksandra 187. — Vel. B ičkerek: Dušan Lj.
Mihajlovic, Trg Kralja Petra 4.	55a
Potnike do Hamburga spremlja družbeni uradnik.

S. julija 1 m.
SLOVENSKI GOSPODjSR.
Stran 7.
MALA OZNANILA.
Naznanilo.
668 2-2
noro ieheirno
Priporočam se z odličnim spoštovanjem
Ph. Mr. Fedor Gradišnik.
lesernig-ova škropilnica
Krasno posestvo Murski dvo- Sprejme se takoj enega «Cen- ' Dovoljujem si vljudno Minaniti, da Sem ree, 3« oralov, se proda. Po- j ca nadFtna^tletnega^ ^fanta, ^^ v	(hnhirjeva ulica 2
gleda se r Selnici ob Muri, p. |ml a v umetnem mlinu. -St. Ilj.v Slov. gor. 681 2—1 ; učna doba 2 leti-in mesečna
----------------nagrada 500 K ter hrana in
kepa dobroohranjena polpo- . stanovanje v hiši. Nastop ta-.rita kočija se poceni proda	»Te
ali zamenja za Tino. Naslov v pri Zidanel^ mostu. 662 3-2
upravništvu.	682 ; -------- ---------------
----------- ---------------IIiša z vrtonl) 4 stanovanji, 5
Lep kip «Sv. Urban«, 130 cm njivo in svinjskim hlevom, visok, ima na prodaj: Alojzij se v Studencih" pri Mariboru,
Znratti cerkveni Dozlatar v KralJ'a Petra cesta 26 P,° cenl I	. —-----
Mariboru, Strossmajer jeva ul. fZ^sC^ ' VvT™ 1« Usedaj najbolj .priljubljena in torej :'n ajbol j š a št 3. - Istotam se sprejme J p	-	Škropilnica za uničevanje pero nos-
vajenca	683 Na prodaj 2 vinograda, 1 uro 3 O T e. — Ker sejo posnema, se opozar-
_1 '_______________od Maribora, v skupni izmeri jaj0 cenjeni vinogradniki, da je ona
Dr. j. MARCIUS,	okoli 5 «ralovs trgat-prava, ki nosi poleg stoječo var-
zdravnik v Slov. Bistrici (na-	p°ritiklinami in z rav- liveno znamko. — Ta znamka je za
»proti vojašnice) zdravi jeti- no tako velikim drugim zem- jelo JUGOSLAVIJO uradno prijavljena. Edino za-ko, naduho, bolezen Basedow, ljiščem. Na prodaj skupno ali	stopstvo za Slovenijo:
£sfr sX.I	1 k%H f. imm, Maribor, Aleksandrova e, 45/11.
ii, revmatizem, hudico, želod-
Ini tvor, slabokrvnost, sla-	posestvo na prodaj: njive, :
kost živcev, božjast, kožne bo-	travniki, sadonosniki,_ gozdovi j
lezni in druge na tačas naj-	z jelovim^lesom, kakor tudi! Krajnčevo posestvo v Gaju, občina Zgornja Voli- ]
uspešnejši način. Sprejema od	j1^40 v^selzve prf^ranc čina, je na prodaj. Hiša, hlev, sadonosnik, gozd, kamno- j
8.—11. in 2.—4. ure.	684	Miheliču v Hrastovcu, pošta lom.	\
—------Studenice pri Poljčanah. 665 Poizve se pri lastnikih in v notarski pisarni pri Sv. i
Letni občni zbor Hranilnice in	2-2 Lenartu v Slov. gor.	698 3—1 \
OZNANILO,
je stvar zanesljivosti, ker pri kupovanju nikdar ne morete vedeti za koliko se bo zvišala cena od skoraj potrebnih popravfl.
Od ponovnih isdatkov pazit« samo, ako imate garancijo z« popolno dobro vrsto strojev. — Tvrdka SUTTNER, kot jugoslovansko skladišče lastne S vi Urskn tvornice ur nudi Vam vedno veliko zbirko samo prvovrstnih ur v vseh cenah! — Predvsem znamka »IK.O«! Švicarska tvor-niaa jamči Vam >a dobroto strojni Zahtevajte bogato ilustrovani cenik, v katerem najdete um ga gospode in gospe, iz zlata in srebra, nikla itd. v vsaki ceni. ravnotako zapestne ure, budilk«, dalje verižice, obeske in razliSni nakit. Pošljite za ta cenik samo 2 dinarja.
Od polil jšina tvrdka ur
H. SUTTNER
Uy bilanc 992
SlCVSItlja.
»osoiilnice v ČRNI bo dne 8.	4 . ...__, (
v ' , . . . ■	Dve posestvi, večje in manj- ;
julija z običajnim dnevnim re-	zelo p0 ceni prodata. i
-»— Odbor.	685 Resnim kupcem se več pis- |
meno naznani. J. Stumpf, Kon-
ioia
NAZNANILO,
„ , „ „„ . _„ Naznanjam, da sem odprl v Ormožu na Glavnem ! Proda .e posestvo, 10 oralov, ju*. Za odgovor se ^rosi_za zrayen s()dnije noyo opremljeno higijenično briv- ! njive, travniki, sadonosnik. znamke.	" _.o_ 4_________° ____*__
Vpraša se pri: Stumpf Ignac, ^ y	enonad. ^
Spodnja Breznica, pošta Fotj- stropna; na prometnem kra- . žane.	686 3—1 jU) s staro renovirano gostil-
»—— no, mesnico in drugimi pos- i V Savinjski dolini se proda v lovnimi prostori se proda, j zelo prometnem kraju hiša z Polnila dgjeaojr ^ Jos. j gostilno, gospodarskim pošlo- droya cesta 14 650 3—3
pjem, pet oralov zemlje, z in- (-_-——-j
ventarjem ali brez njega. Na- Na prodaj je: krasno posest- < haja se ▼ bližini rudokopa, pol vo, 16 oralov veliko, v ravni-»re od železniške postaje in je	¿f^nVoVii \
pripravna za vsako drugo o-^Gradca oddaijeno. Poslopje : l>rt, n. pr. za mesarijo ali tr- *je v dobrem stanju. Za hišo aoTino itd. — Ponudbe pod se lahko dobi gostilniška kon-«Ugodnost«, poštnoležeče Za- -sijam trgovina^ mešanim
1 iec.	687 3—1 miin. Vpraša se pri Gustavu
---— Kraupa, restavracija, Dovže
Wčenka, krepka in zdrava, se pošta Mislinje. 657 4—3
nico ter se cenjenemu občinstvu uljudno priporočam.
Joško Golob, brivec.
iboli$e|| Icinaisi
sprejme v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na uprav ništv«.
Kompanjoia z najmanj 100 Msoč dinarji gotovine išče irgovec z lesom v zelo gozd-
Kumno, janež, rdečo deteljo,
gr«5 o_2 l'Povo cvetje, suhe gobe itd.
plačuje najbolje Sever & Komp., Ljubljana. 644 5— 5
pa tudi najlepše blago za obleke, kakor sukno, hlače vina, volneno blago,
Slavina, cefir, Sifon, platno, ingotov-,ene obleke, srajce, predpasnike, nogavice, robci, odeje itd. se dobi pri
ŠTAR1Č MARIBOR,
Aleksandrova cesta it. 13
na prodaj. Obstoječa is IS S 4 stanovanj, električna
aatem kraju. Poseda moderno	razsvetljava, pri glavni cesti to
t	„ __aamnt od mesta Celje, Gaberje,
p«polnorma novo polnojarme-	Klven je ea S8ml^
nita žago i« posestvo. Jamstvo ge več| kakor je kuptuugod-
aagotoTljeno proti vknjižbi na	naje, nekaj gospodarskega po-
prve mesto. Cenjene ponudbe je nasloviti pod «lesna indu-
slopja, pripravno za kake
Ondsrwood
majhni najboljši amerikanski = giialni a troj ter najprimernejši aa vsakega trgovca in zaseb-aika teh?a samo 3 kilograme, 2aotopatvo za Sp. Šta erako:-F. Zinaner, Maribor, Cafova al. Štev. 2, Prodaja tudi na obroke, 6-6 S2a
tmmemt
Ia portland, danes samo pri Kmetijski zadrugi v Ptujn.
645 4-3
U birmance! S
Velika labira gotovih oblek po nizki ceni priporoča I. VEZJAK, konfekcija, Maribor, Vetrinjska aHca 17.	Sol 5
S
OVE
krompir, koruzo, opeko, cement, drva, premog, slamo, seno vedno vsaka množina
ANDREJ OSET, Maribor, Alekaandrvva cesta 57. Tel. 88. 9-I0 44*
Priznano najboljše
peklenske km s m
(HSllensensen) jri;>oroža založnik in aamopro-laje te snamke za Jugoslavijo tvrdka P. S. Škrabar, Višnja ¿ora. Preprodajalcem ugodne senel	6 -15 513
CELJE
Velika isbir» faakov^st-aegs sinskega blaga. Gotove povrsiike od 300 Dim. in druga aaa-nofaktara najceneje pri
i. TRPIN996
■nik«, Obni tog 17.
CEMENT
nosilci (travdrze) vedno v za» logi in v vsaki množini ter najnižji eeni pri
Franc Drofenik, Poljčane.
9 431	I
Modra ganca o&m,
I,,-!« 2 krat rafiniran, ¿VSpil »Flt risteila«
Petrolej, Sarino in brez
trošarine, vsakovrstna strojna raf. olja ponnja po najnižjih cenah
Somišljeniki inserirajte!
TOLE
kupite najceneje v tovarni.
T-vrdSsa	6-6» 5.7
Marska itsna industrija, Teharje
p. ^tor6 pri OelJ-o.
kesa
«brtnika; proda se po ugodni j , ««ni zavoljo preselitve. Zve se vam pošlje na zahtevo cenik svojih priznano solid-3troja« na uprav« «Slovenske- pri Jos. Verbnik, tesarski nfr nih Jelkov. Prodaja na veliko in malo. Cene zmerne, ga Gosp*4«rja«. C67 3—2 rtsr, Gaberje 134, Celje. 14—1>3f
llüüüüü JOS. VRANJEK
(Bivša graška mitnica)
Kralja Petra c. 25
>2-149
priporoča svojo bogato zalogo dežalko«1 domačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in izvršuje vsa popravila točno in solidno.
najboljši materijal za pokrivanje streh. - Pre-vzamem tudi 'črno-
pokrivaška dela, strehe iz lesnega cementa in strešne lepenke. Skladišče:
IMS	\
Jj Gregorčičeva ul. 17.
Imaš bolečine v obrazu? V celem telesu?
UPORABLJAJ ELZA-FLUID t Potrebuješ ti dobrodejno in okrepčilno mazilo?
UPORABLJAJ ELZA-FLUID 1 Ali te muči glavobol? Zobobol? Trganje?
UPORABLJAJ ELZA-FLUID ! Ali želiš najboljše za negovanje zob, kože, glave?
UPORABLJAJ ELZA-FLUID ! Ali si preveč občutljiv glede mrzlega zraka?
UPORABLJAJ ELZA-FLUID! Ali želiš dobro domače in kosmetsko sredstvo?
UPORABLJAJ ELZA-FLUID 1
Fellerjev pravi Elzafluid je mnogo močne]*!, izdatnejši in boljšega delovanja kakor francosko žganje. Nekoliko kapljic zadostuje, to tudi ti rečeš:
TO JE NAJBOLJŠE
KAR SEM KEDAJ OKUŠALI
Išči Elsafluid v vseh dotičnih poslovnlcah, vendar pa zahtevaj samo pravi Elsafluid lekarnarja Feller. Ako naročiš naravnost, stane s pakovanjem in poštnino če se denar pošlje naprej ali po povzetju: 3 dvojnate ali 1 špecijain* steklenica 24 din., 12 dvojnate ali 4 špecij&Ine steklenice 84 din., 24 dvojnatih ali 8 špecijalniK steklenic 146 din., 86 dvojnatih ali 12 žpecijal-nih steklenic 208 din.
Kot primot: Elza-obliž zoper kurja očesa 2 din. in i dia.| Elza-mentolni črtniki 4 din.; Elza-posipalni prašek 3 diatg. Elza-ribje olje 20 din.; Elza-voda za usta 12 din.; Elza-kolffc ska voda 15 din.; Elza-šumski miriš za sobo 15 din.; Glycerin 4 din in 15 din.; Lysol, Lysoform 12 din.; kineški iag od 1 din. dalje; originalno Radikum francosko žganje velik« steklenica 13 din.; Elza-mrčesni prašek 7 din.; strup M podgane in miši 7 din. Za primot se pakovanje in poštnin«; posebej računa.
Na te cene se računa sedaj še 5 odstot. doplatk*. -» Adresirati natančno: EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Elzatrg št. 841, Hrvatsko.
K. & R. JEŽEK, MARIBOR
Nelja ite3« 103.
Izvršujemo vse vrste poljedelskih strojev,
kakor: plnge, brane, valje, knltivatorje, sejalne struje, okopače, kosime stroje, mla-tilnice za ročni, vitelni in motorni pogon, motorje na bencin in sesalni plin, parne lokomobile, slamoreznice, re-poreznice, drobilne mline, 'jft	koruzne robkaije, sadne
mline, žitne čistilnike, vinske preše, mline za grozdje, se-aalke, kotle, parilnike itd.
Kompletne žage, mline, opekarne,
^^ armature za krožne peči In sploh vse dele transmiafj za tovarne.
^ Lastna moderna livarna železa in sovin, ^m
Cene zmerne!
Zahtevajte prospekte in ponudbe !
Umetno in naravno bosansko in francosko mlinsko kamenje 302 10-ia
Mlatilnice,
krvnike, slamoeaamc«, pln^e nudi Kmetijska zadruga v Ptnja. Oglejte A aakigo in prepričajte se e nizkfh ce-nafa, — Zadruga posluje s strankami «k delavnikih dojelloe.	615
te&e0&eeeeeeeeeeeeeeee&ee&€
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXKXXXXXXXX
TISKU RUM St CIRILU « MARIBORU $1 Poljedelci in kmetijske zadruge pozor!
O
PRIPOROČA SLEDEČE MOLITVENIKE:
#
a) Za ofrofce Kvišku srca po Din. 27, 36, 39 in 40. Rejiki glasovi po Din. 38, 50 ia 52. Prijatelj otroški po Din. 6.50 ia 7.50. Ključek nebeški po Din. 20, 30. Angel]' varih po Din. 1 1.
b) Za odrasle Bogomila po Din. 15, 22, 25. Pobožni kritij aa po Din. 12. čeičena Marija po Din. 14, 48. 60. Marija varhinja po Din. 10, 36, Sv. Alojzij po Din. 15, 34. Nebesa, naš dom po Din. 42. Skrb za dušo po Din. 15, 22, 30. Sv. ura (velike črke) Din. 12, 15. 30. Mali duhovni zaklad (velike črk«) D 12. Marija Kraljica po Din. 42. Venec pobožnih molitev po Din, 40.
Vecsc pobožnih petini Din. 15.
Sv. Pismo, Evangelji in Dejanja apo<"e.
lov po Din. 10. Kvišku srcal Pesmarica (zl. obr.) D. 15. Premišljevanja za celo leto I. ia II. dal. Din. 32.
Družba vednega češčenja. 2 molitve«! ari, Din. 3.
Kratko navodilo za pobožuost M. B,
Kraljice src Din. 5, Vir avl jen ja Din. 18. Duša popolna Din. 20. Duša spokorna Din. 20. Bog raed nami Din. 12. Večno življenje (rdeča obr.) Din. 24,
(zlata obr.) Din. 33. Slava Gospodu Din. 18. Nebeška hrana I. in II. del Din. 15, Priprava na smrt Din. 16.
Nudimo zajamčeno 16 odstotni rudninski superfosfat po 165 dinarjev za 100 kg vklučno vreč, pri naročilu celih vagonov franka
postaja kupca.	2—i
___ _
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku. ?OCX)OOOOOOCXXX1QOOQOOOQOQOOOQOOOC
SPODNJEŠTAJERSKA
LJUDSKA POSOJILNICA
V MARIBORU, STOLNA ULTGA štev. 6, reg, z. zn. zav, obrestuje od 1. novembra 1922 naprej navadne vloge po
Brei kisa! Brez sladkorja! Pres safildla!
„REX"-
sploh brez vsakega dodatka se lahko b
W toixerinSmf stetdenitami in
581 6-3
napravi brez truda vse vrste okusnih, zdravih in cenih domačih konserv, V «REX« vkuhane jagode, češnje, hruške, češplje, jabolka, sploh vse vrste sadje se hranijo pri neizpremenjenem naravrtei okusu in največji zdravilni vrednosti, brez vsakega dodatka leta in leta. — Ravno tako se ohrani za nedogledni čas vsak drugi živež, posebno vse sočivje (fižol, grah itd.), mfso, klobase, paštete, gobe, ribe in drugo.
Po tovarniških cenah priporoča
Ivan Kfivečit Haribor, Koroške cesta 10
trgovina stekla in porcelana na veliko in malo.
Velika zaloga vsakovrstnega stekla, šip, ogledal, porcelana ir« kamenine, svetilk, kakor vseh v steklarsko stroko spadajočih predmetov po najnižji ceni.
Somišljeniki širite naše liste!
o
Vloge na trimesečno odpoved po 5 7s %• Stalnejše in večje vbgs
pa od 6 dO £72%.
Na drobno!
Na debel©!
IV
fakiu no MU
po ¡»¡nižjih teaah pri tvrdki
§ Cî Ii iL JI
Pmlmmm ulica št 17.	586
Ha drobno!	Na debelo!

p o
Z 0 R
Tudi Vi se boste prepričali, da je v Vašo j g korist, ako si ogledate najprvo	||
velikansko manufakturno zalogo
tvrdke
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
pi»i ,BELEM VOLU'
Aloiz DROFENIK ?
„psi Seincu"	/
CELJE, GLAVNI TRG 9
predno kupite oblačilo. Stalno velika zaloga vsakovrstnega inozem- ^
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje počenši s 1. januarjem 1923 po:
5% brez edpovsdi, 5 7a% Enomesečni odpovedi, 6% Pf6*i trimesečni odpovedi, Večje in sfeinejše vlsge po 6 7,% ezirosa po dogaveru
od dssvt «loge do žnevs dviga. Rantnl in invalidni davek p!ašuj@
p&soj'lnic£ sama.
N
skega oblačilnega blaga. Za obilen obisk se priporoča Alojz Drofinfk.


OÊÊKKimSKP^:-IBSSrf.W - •• ČST^V' ■	-•••.;'.«:.
se vedno le najboljše in najceneje za domačo potrebo vsakovrstno manufakiumo, kakor tudi tekstilno blago pri stan in zelo znani tvrdki
MAROfc WOB8C1
]&Eax*il>oi% Gosposka ulica, št* lO.
1 ! ! Perje za postelje 1 1 !
Zadružna gospodarska banka
Podružnica v Mariboru.
Izvršule vse hmlm posle Rg^itantnije, - Ma|i?i§|e sbristovanje v!m na knjižice in v tekata računu,
Izpl&čs vsako vlogo na zahtevo takoi v gotovini«
Pa bteiiHni di emIbIi ic sftiiK drfii m razredno Mirtft
Odgovorni urednik: Vlado Pu8tnMc
Tisk tiskarne sv. Güifla v. Mariboru.
IZfl&fa bMCovcH «Sla