\ 36 IMM. te 9. septembra II List ljudstvu v taks]« «si četrtek to velja a pcžtaino »red taj& Marfeem IMjaajem na oom t a celo leto 24 K, pol leta 12 K bi ». čeirt leta &K, SSjpBsralitifO „Slovenskega Gospodarja" T MarlsoniT —1iS5 ic dopaailja do odpovedi. Naro&iiaa fa?sn /pgcitoSie 33 K. — Narocntea se pošilja «a t Daje „Katoliškega iiakovaEgs draltrc* dobivajo lisi bres posebne sarsžssin«. — Prmtacml Usti stanejo, (e A«gajo * strani 40 vin., na 8 straneh 60 vin. ~ fOrerih^vet Korcžka cesta Stav. S. — Rokcpial se ne vračajo. — Cpravnlitvoi Koraita cest?. Ste«. 5, »prejem* ntuoSnfeio, inserate In reklamacij«, a» tanente se plažaje od enostopae petltvrate sa «ttkial K 5 ■33« Z» veikmiue oglase primeren popust V oddelka ,Mals naznanite'' aiaae besed« 50 vin. — Insereti se sprejemajo do ioraa opol&ss, ¡re&fetuacfje 10 poStelse proste. Naša Kmetska zveza je ob priliki zborovanja na orlovskem taboru zavzela odklonilno stališče proti državnemu proračunu za 1. 1920-21, ker bi potom tega proračuna finančni minister demokrat (liberalec) Sto-janovič preveč obremenil z davki slovensko ter hr -vatsko kmetsko ljudstvo. Kakšno da je stališče naše Kmetske zveze napram temu proračunu, je na dolgo poročal „Gospodar" v svoji 33. in 34. številki, kjer je natančno razloženo, zakaj da se mora naš kmet pre-iiviti temu od demokratskega finančnega ministra predlaganemu proračunu, ki hoče početvoriti zemlji -iki davek, zvišati že itak neznosno visoko osebno dohodnino, vpeljati krivični vinski davek itd. Demokratski iinančni minister je torej sestavil ta državni proračun in ga predložil ministrom v podpis. Naša Kmetska zveza ima s imo enega ministra, dr. Korošca. Dr. Korošec je koj videl, da bi ta državni proračun uničil že itak prehudo obdačenega slo -venskega kmeta, radi tega se jc» tudi na vso moč izstavljal ter protivil podpisati proračun. Liberalci in njihovi bratci so seve že trobili v svet laž: minister idr Korošec je na škodo kmeta podpisal državni proračun. Vse te liberalno-samostojne laži o rlr. Korošcu so zagledali beli dan po liberalnih časnikih in v „Kmetijskem listu" za časa vladne krize, ko ni zbo -roval parlament. Kakor hitro pa je naša nova vlada sedanja vlada zopet sklicala narodno predstavništvo, so se tudi postavili vsi poslanci Jugoslovanskega kluba na stališče kmetov in izjavili, da so proti državnemu pro - S" računu v predloženi obliki, da ne pustijo, da bi ga vsilili razni liberalni in demokratski ministri ter zahtevali, da mora priti državni proračun za leto 1920 21 pred parlament. Jugoslovanski klub je izjavil v finančnem od -boru po svojem zastopniku poslancu Vesenjaku, da sprejme državni proračun le tedaj, ako ga spremenijo v smislu resolucij, katere je tozadevno sklenila Kmetska zveza ob priliki svojega zborovanja na or -lovskem taboru v Mariboru. Ker je ministrstvo videlo odklonitev podpisa državnega proračuna od strani ministra dr. Korošca in odločni nastop Jugoslovanskega kluba, je obljubil m■-nislrski predsednik dr. Vesnič, da pride državni proračun pred parlament. Na stališče clr. Korošca in Jugoslovanskega j kluba proti državnemu proračunu v sedanji obliki so i se postavili tudi srbski radikalci in hrvatski Narod-; ni klub. Ker se bo sedaj po zaslugi Jugoslov. kluba ; razpravljalo in glasovalo o državnem proračunu v j zbornici, je veliko upanja, da bodo državni proračun I spremenili v smislu resolucij Kmetske zveze. Toliko o zadevi državnega proračuna, da je bil oškodovan kmet, ampak le veletrgovci, verižniki in špekulanti, ki so najhujše pijavke kmetskega stanu. Ako bi se bil podržavil izvoz, bi si bila, država odprla znaten vir dohodkov in bi ne bilo treba raz -pisavati toliko novih davkov, katere mora plačevati ravno kmet, Od državnega izvoza bi pa bil imel kmet tudi naravnost dobiček, ker bi mu biia država nabavila razno potrebno poljedelsko orodje, ki se danes dobi tako težko ali sploh ne, Pri državnem izvozu bi bile tudi precej preskrbljene naše največje sirote — invalidi in kmetu bi ne bilo treba plačevati invalid -skega davka, kakor ga bo moral sedaj. Podržavljen, ja. izvoza so se najbolj ustrašili največji kmeitski sovražniki liberalci. Komaj se je poslovila Protič -Koroščeva vlada in tej sledila I. koncentracijska pod Vesjničem, so napeli demokrati (liberalci), vse sile, da so preprečili osnovanje „Središnje zadruge", ki bi naj bila vodila državni izvoz.. Ta prepir: na eni stra ni srbski radikalci in Jugoslovansia Klub za državni izvoz, na drugi strani srbski in naši liberalci za prosto trgovino — je bil tudi glavni vzrok ravnokar mi-< nule vladne krize. Prišlo je do druge, sedanje koncentracijske vlade pod Vesničem, Demokrati so vstopili v to vlado, ker se je opustil načrt o podržavljenju izvoza in dovolila prosta trgovina, ki je že v korist veletrgovcem, i pobita tozadevna liberalno-samosiojna laž o dr. Ko - j milijonarjem in verižnikom, ki so seve vsi demokrati ! roščevem podpisu državnega proračuna. \ (liberalci). Pri roščevem podpisu državnega proračuna. Tudi tokrat ne bodo obvarovali in rešili naše -ga kmeta pred novimi davki liberalci ter samostojni ampak Jugoslovanski klub pod vodstvom ministra d •. Korošca. Santestejm za aentraitzMii. Veliko smo že pisali v „Gospodarju o centralističnem vladanju naše države. Centralistično bi bila vladana naša Jugoslavija,, ako bi upravljal Beograd vse vladne posle brez pokrajinskih vlad v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Dalmaciji. Da bi bila izrecno centralistična (osrednja) viada naše države v kvar m v propast naši Jugoslaviji, razvidi pač vsakdo, ki trezno in res državno misli. Pač vsak Slovenec se je že sam prepričal, kako počasi se dobi in iztisne kaj o l beograjske vlade, kjer gre vse tako počasi in brez smisla za naše slovensko razmere in potrebo. Sedai pa, ako bi še nam odpravili našo pokrajinsko vlado in bi vse naše slovenske zadeve romale mesto v Ljubljano v počasni Beograd, potem pa sploh ne bo rešena nobena naša prošnja, zadeva in potreba. Proti izrecnemu centralizmu (osrednji vladi) je bila in bo naša Kmetska zveza, ki zahteva svojo pokrajinsko vlado in svoj pokrajinski deželni zbor v Ljubljani. Z Beogradom bi nas naj vezalo le skupno: finance, vojaštvo, železnice, pošta itd. Vse zadeve in potrebe, ki se tičejo izključno le Slovenije, kakor: šolstvo, kmetijstvo itd. bi naj reševala v svrho hitrega poslova -nja naša pokrajinska vlada v Ljubljani.. Decentrali -zacija vlade naše obširne Jugoslavije je gotovo v korist ter dobrobit državi in tudi vsacega posameznega državljana. Za obstoj naših pokrajinskih vlad in za uvedbo deželnih zborov je naša Kmetska zveza, proti pa so liberalci in njihovi bratci samostojni, ki zahtevajo enega centra (središča) — Beograda. Da so kapitalistični oderuhi slovenskega kmeta — liberalci za škodljivi in državi nevarni centralizem, je samoposebi umevno, ker se bojijo nadzorstva njihovega početja in centralizem — vladanje cele Jugoslavije edino le iz | gospodarstva od strani deželne vlade in deželnega 1 zbora, da so pa za kmeta naravnost pogubonosni cen tralizem tudi samostojni, pa si lahko razlagamo iz o-čotovstva iu bratstva, ki vlada med liberalci in samostojnimi. Da nam pa ne bi samostojni kje očitali, ker jih dolžimo nečesar, kar ni res, evo vam dokaze za centralizem Samostojne: za centralizem se je izrekel v imenu Samostojne v Ljubljani g. Urek 24. novembra lanskega leta, ko so samostojni'zborovali v Ljubljani in se na konjih poklanjali največjemu liberalcu — centralističnemu paši dr. Žerjavu, ki je duševni in kruševni oče Samostojne. Samostojnim pa ni bilo dovolj, da so povdarja-li svoj neumno škodljivi centralizem samo v Ljubljani ampak „sladki" apostel Samostojne g. Drofenik je kle čeplazil celo po Beogradu in tamkaj po raznih demokratskih (srbsko liberalnih) vladnih veljakih zagotavljal, da stoji in stremi Samostojna odločno za centralizmom. Stranka, ki se drzne pri svojem odločnem kleče plazenju za liberalnim centralizmom trditi, da dela za korist ter dobrobit kmeta, ni kmetska stranka, ampak stranka liberalnih kapitalistov, verižnikov, lcrčmar -jev in mešetarjev, katerim bi bila kontrolna pokra -jinska vlada preveč za petami. Kmet in centralizem, to sta dva pojma, ki se tej prosti' trgovini pa je prišel fiinan-čni minister z nepravičnim proračunom, ki nalaga naravnost propastne davke ne . trgovcem izvozničar -jem ter dobičkarjem, ampak ravno kmetu. Kedo ima dobiček od proste trgovine: kmet, ali liberalni izvozničar? Kmetu nalaga prosta trgovina nove — neznosne davke, izvozniku pa polni žep! Sedaj pa pride „Kmetijski list", ki zagovarja in se zavzema v zadnjih dveh številkah za prosto trgovino. O, saj dobro vemo zakaj to nekmetsko pisar -jenje tega lista! G. Urek sam je izjavil, da je bil ob času prepovedi izvozne trgovine „Kmetijski list" že čisto na robu propada, sedaj pri prosti trgovini je pa naenkrat celo povečal svojo obliko. Od kod ta rasi tega lista? Kakor že omenjeno je svoj čas podpiral Žerjav Samostojno s koruzo, sedaj jej pa pomagajo na noge razni gospodje liberalni izvozničarji z denarjem, ka-} terega so si priverižili na državno in kmetsko škodo i potom po liberalcih izvojevane svobodne trgovine. Za s* oje povekšanje z liberalno pomočjo pa se pač mora „Kmetijski list" skazati hvaležnega, radi tega pa zagovarja prosto trgovino, četudi je v resnici prosti izvoz v največjo škodo kmetu in državi. Naj še priide kdo in naj reče, da si niso liberalci in samostojni v žlahti kot očetje in sinovi! Od liberalno preobložene mize, katero pokriva sedaj, prosta izvozniška trgovina, pobira tudi Samostojna .drob tine, samo da trobi v zahvalo v liberalni rog in po -maga oškodovati kmeta in državo. Kmetje, dobro pomnite, nova h davkov vam bo kriva prosta trgovina, katero zagovarja in naravnost priporoča „Kmetijski list", ki bi popolnoma zaslužil, I da se ga prekrsti v „Trgovski list" liberalnih vele-trgovoev, milijonarjev, verižnikov itd'. Novih davkov bo kriva prosta trgovina, katero družita kot, voda in ogenj. Za centralizem vneta Sa- j zahteva Samostojna. Samostojna je toraj za nova dav mostninn in «t na ct„ c; *i«Mi w mi. , čna bremena - toraj največja sovražnica ter pijavka { kmetskega stanu. Kaj mačka rodi, miši lovi! Kar liberalp rodi, I kmeta podi! Samostojna je hči liberalcev, torej kmet-' ska sovražnica! mostojna in kmetska korist pa sta si v žlahti kot milijonar in berač. Toliko v vednost našemu kmetskemu tjudstvu. da bo znalo, da hočejo liberalci in samostojni, da se naš že itak prepočasni vladni voz še bolj zavre, če ne — ustavi! „Kmatgaki list"(trgavaM) za avabadaa trgaviac j PoHfIČIli •¿kd. Vsacemu od naših pristašev je še v živem spominu demokratsko socijalistična vlada, pod katero je cvetela prosta trgovina, ko je bilo ono mešetarjenje z izvoznicami, ko so si napolnili nenasitne žepe na državno škodo razni liberalni ter socialistični milijo -narji in verižniki. V dobi izrečne liberalno-socijalistične vlade je tudi najbolj razprostrla svojo peruti po Sloveniji Samostojna, katero je zalagal tedanji samodržec Slovenije dr. Žerjav, oče Samostojne, z vagoni koruze. Za pogubavno liberalno-socijalistično vlado je prišla Protič-Koroščeva, ki je prepovedala prosto trgovino in one nesrečne izvoznice in hotela osnovati takozvanh „Središnjo zadrugo" za izvoz. Država sama je hotela vzeti v roke izvozno trgovino potom posebnih zato organiziranih zadrug. Od dobička, ki bi ga bila imela država pri izvozu, je namenila 25% za invalide, 25% za nabavo poljedelskega orodja, 25% za zgradbo državnih skladišč, 25% pa bi ostalo dr -žavi, Ako bi so bil uzakonil ta državni izvoz, bi ne Jugoslavija, Naš regent Aleksander je odpotoval 4. t. m. v Pariz, kjer bo ostal do sobote . Njegovo potovanje v Pariz je važnega političnega značaja. Regent bo obiskal 12. t. m. Sarajevo. V narodnem predstavništvu se je vršilo poimensko glasovanje za sprejem novega volilnega zakona, ki je bil tudi sprejet z 143 glasovi proti 23. Regent je nato podpisal ukaz za razpis državnozborskih volitev, ki bodo 28. novembra. Ustavotvorna skupščina se bode pa sestala 12. decembra. V narodnem predstavništvu so S T. O V E N S K T GOSPO D AR. 9. septembra 18&S se že dvakrat pečali z volitvijo novega predsednik« in podpredsednikov parlamenta, a zbornica vsled odsotnosti večjega števila poslancev ni bila sklepčna. — Naše čete so ugnale arnavtske tolpe, ki so bile udr-le v naše ozemlje ob albanski meji. Pri teh bojih so se najbolj odlikovale slovenske in hrvatske čete. Komaj so bili roparski Arnavti tepeni in prognani, pa se že zopet zbirajo krog Skaderskega jezera in se pripravljajo na novi vpad. — Meje med Avstrijo in našo državo bodo določene do 1. nov. Italija. Po Italiji se širi od mesta do mesta splošna stavka delavstva. Delavci zasedajo tovarne, italijanska vlada je preslaba, da bi s silo zlomila to splošno stavko. Časopisje poroča, da stoji Italija pred boljševiško revolucijo. — D'Annunzijo se pripravlja, da bi zasedel okolico Sušaka. Poljska. Poljaki in Rusi se še vedno bijejo. Ljuti boji so okrog Brest-Litovskega in severna od Lvova, kjer so potisnili Poljaki bolj še vike na/.aj. Poljake podpira v boju ukrajinsko vojaštvo. Na Krimu s-e bojuje na poljski strani general Wrangel s svojo armado proti boljševikom. Mirovna pogajanja med Poljaki in Rusi se bodo vršila v liti-". Kitajska. Vsled slabe letini? v.n Kitajskem je v pokrajinah Homan ter Santung velika lakota — 20 milijonov Kitajcem grozi smrt po lakoti. Cele rodbine izvi'šujejo samoumore. Dogaja se, da prodajo roditelji svoje otroke. pri; Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji. Otvoril ga je naš delavni zaupnik g, Andrej Korpar. Predsedoval je starosta somišljenikov KZ g. Tomaž Korpar., O polil. položaju in o organizaciji le poročal urednik Zebot Sprejele so se važne resolucije političnega in gospodarskega značaja. Z a K m e t s k o z v <; z o so nabrali na sedmi., ni po rajnem 6. g. Val. KropivŠeku v Framu, 82 K. Um Amtm zrn trelllnl skladL Volitve v državni zbor bodo novembra — črez dobre tri mesce. Zavedati se morajo vsi naši somiš -Ijeniki, da gre pri teh volitvah za popolno zmago ali poraz naše Kmetske zveze. Naši nasprotniki: liberalci, samostojni in socijalistični delajo z vsemi močmi, da bi nas porazili z združeno silo. Naši nasprotniki imajo na razpolago proti nam najnevarnejše politič -no orožje — bogate volilne sklade, s katerimi bodo skušali podkupiti volilce. Naša stranka kot prava Kmetska zveza in zaščitnica „srednjega in malega človeka" nima na razpolago denarnih sredstev in ni ekoro nikakega volilnega fonda (sklada), ki je potreben za volitve v poravnavo stroškov za pisarije, letake itd. Radi tega siromašnega dejstva Km. zveze se obrača „Gospodar" na vse svoje pristaše, da z« -stavijo vse svoje moči, da zberemo v teli treh mese -cih nekak volilni sklad. V vsaki fari naj določi krajevni odbor Kmetske zveze po enega ali dva požrtvovalna in zanesljiva pristaša, ki bosta pobirala od hiše do hiše, od posameznika do posameznika prosto -voljne prispevke za naš volilni sklad. Osobito naši Orli in Orlice naj stopijo glede zbirke volilnega sklada v prve vrste in naj pobirajo pri vseh prireditvah, veselicah in igrah od udeležencev darove za volilni sklad. Naše za zmago krščanske misli navdušene žene in dekleta naj ne zabijo v teh mtsoih pred volitvami. da kakor so nekoč gradile Jugoslavijo s pobiranjem podpisov za majniško deklaracijo, naj gredo tudi sedaj na delo, da. podpremo našo stranko z de -narnimi sredstvi za dobo volitev. Naši vrli pristali, mladostni Orli in Orlice, žene. Dekliške in Mariiine družbe, na delo z vs«mi močni in pri vsaki priliki , da si opomoremo za volilni sklad, ki bi nam naj pripomogel do sijajne zmage svete naše krščanske misli pri bližnjih državnozborskih volitvah! Naš trud in idelo pri nabiranju volilnega sklada naj Bog blago -slovi! Mmtf.sk« zveza. Shodi Kmetske zveze se vršijo: dne 18. septembra po rani sv. maši v K o 11 j a h na Koroškem (govori prof. dr. Capuder), in S m a r t n u za Dreto (govornika iz Maribora). V Slovenj-gradcu bo sestanek zaupnikov dne 13. septembra, v M a r b e g u pa 14. septembra, na Fali 15., dn1 £19 septembra pa pri Sv. Marjeti pri Rimski!' toplicah po rani maši. Istega dne pri Sv. Miki a-v ž u nad Laškim po pozni sv. maši. V R u,š a h dne 19. septembra ob 9. uri predpoldne. Skale pri Velenju. V nedeljo 19. sep -lembra se vrši po ranem sv. opravilu shod Jugoslo -vanske strokovne zveze in Kmetske zveze v šoli pr -vega razreda. Popoldne pa je veliki ljudski tabor Slovenske ljudske stranke za vse krščanske organi -zacije. Torej kmetje, delavci, žene in vsa zavedna mladina, ki pošteno misli, pridite popoldae iz cele šaleške doline, vsi fa dan na šaleški tabor v Skale! Nastopi več tujih govornikov. Začetek ob 3. uri po -poldnfe. Po zborovanju je ljudska veselica s petjem in zabavo pri cerkveni gostilni poleg cerkve. Kmetska zveza priredi v nedeljo dne 12. t. m. v Gornjemgradupo prvem opravilu ia-,ven politični shod. Pride govornik iz Maribora. Prijatelji Kmetske zveze, udeležite se shoda mnogoštevilno, ker je le v skupnosti moč. Shod se vrši v gostilni pri Jošku. Popoldne ob 2, uri je pa socijalni le -£aj in shod zaupnikov iz celega okraja. Zatorej v nedeljo vsi na shod! ftrtčlla. V Doljni L' 8 n d a v f v Prekmurjn se je vršil dne 5. septombra popoldne v dvorani meščanske Šole političen shod. Govorili so: nadrevizor Pušen -jak, urednik Zebot, profesor dr, Slavič, kaplan Lej-ko in predsednik gerent Sever. Kmetska zveza jo priredila dne 5. - j j IJVp/iUM lembna po rani sv. maši v stari Soli politifron e! od [ va soseda." Pozdrav Kmetske zve z.e.. Vsaka or -gauizacija ima svoj pozdrav. Tako se pozdravljajo naši Orli: „Cog živi", požarne brambe: „Na pomoč", drugi drugače. Tudi naša Kmetska zveza naj ima svoj pozdrav! Za danes ga samo predlagam. Ta pozdrav mora obsegati ves naš program in mora že ž -veti med narodom. In zato bi bil najbolj primeren po zdrav katerega naše krščansko dobro ljudstvo tolikokrat izreče: „Bog da; srečo !" Ta pozdrav je res krščansko-kmeiski pozdrav, zato more biti poz -»Trav krščansko-kmetske organizacije Kmetske zveze. Sprejmite ga, vpeljite ga in potem na delo! Bog dai srečo! Pristaši, spominjajte se m darujte pri vsaM priliki za velilni sklad Kmetske zvezal ffliidtask* argamttfedia. Zene in deMeta Dekliški shod za Dravsko polje v C i r k o v c a h dne 29. avgusta t. 1. Krog in krog so s^ že vzbudile žene in mladenke ter v veličastnih taborih pokazale, da hočejo kakor so pred vojno stopiti na plan in delati za svoj narod, svoj stan, svojo domovino, za krščansko izobrazbo. Dne 29. 8. so so tudi dravskopol.jske mladenke pridružile drugim slovenskim mladenkam ter navdušile za delo in boj, ki čaka slovensko ženstvo v bodočnosti. Gez GOO mladenk iz Dravskega polja in sosednih krajev je prisostvo -valo dekliškemu taboru. Po slovesni službi božji so je vršilo zborovanje na nrostoro pri cerkvi, na katerem je g. poslanec Vesenjak priporočal zborovalkam, kako naj čuvajo, razširjajo in delajo za misel krš -Čansko. ljubezen do doma in vere katoliške ter kako povdarjajo svoje pravice v javnem življenju. S ple -menitim mišljenjem in vnetim delovanjem, s požrtvovalnostjo in vztrajnostjo naj pripravljajo zmago krščanskega kmetskega ljudstva. Potem se nastopile zastopnico žen in dekle! iz (loč, Prihove, St. Janža, od Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Slivnice. Sv. Murka niže Ptuja. Makojl, hočkega Pohorja ter so v svojih lepih govorih dobro orisale dolžnosti in pravice slovenskega ženstva, kako naj delajo za svojo srečo, za blagor kmetskega stanu in naše nove domovine . H koncu sta dve mladenki iz Brezja s šaljivim dvogovorom podali tovarišicam lep nauk. Gdč. učiteljica Bregant iz Slivnice je predlagala tri resolucije, ki so bile soglasno sprejete, v katerih se je ugovarjalo zoper zavlačevanje volitev, pozivalo k organizaciji krščansko mislečega slovenskega ženstva ter izrekla zaupnica Jugoslov. klubu. Po nekaterih pojasnilih g. poslanca Vesenjaka je predsednik zaključil prvi ta -bor dravskopoljskih deklet po vojni. Mnogo zborovalk ie še ostalo pri igri „Skrivnostna zaroka", ki so jo prav spretno predstavljale po večernicah v društveni sobi cirkovške mladenke, ki so pri tej priložnosti po svoji zastopnici pozdravile zbrane tovarišice. Dekliški shod pri Sv. Treh Kraljih v S -1 o v. g o r. je napolnil vse udeleženke z velikim veseljem in navdušenjem. Zastopane so bile vse župnije dekanije. Lepo število mladenk so poslale na shod ljutomerska, ptujska in jareninska deka -nija. V cerkvi je krasno govoril družbenicam o Ma -rijini družbi o. Benko Cirič iz Ptuja. Shod je vodila Ana Tomažič. Nastopilo je 14 govornic, 4 mladenke so govorile pozdrave," 4 deklamovale. V imenu Slov. dijaško zveze je govoril bogoslovec Neudauer, vmes je podal župnik Gomilšek marsikak koristen nauk in tudi popoldne v cerkvi ižpregovoril v slovo. Z govori se je menjavalo skupno petje in tamburanje. Govornice so govorile res navdušeno in vnemale sestre za delo na polju marijanske in izobraževalne orga- Dekleta in zase, kaker ste pefeirale svej čss podpise za »ajmtko deklaracije, aaMrajte tudi za velilni sklad naše stranke! OrJl. Orlovska s 1r v n o s t " i d m 1 a d e n i š -ki shod pri Sv. Lenartu v Slov. goric, sta se častno izvršila ob obilni udeležbi mladeničev, Orlov in ljudstva. V oerkvi je govoril mladeničem g. župnik Gomilšek, ki je tudi vodil mladeniiko eboro-vanjo na posojilničnem dvorišču. Zborovanje se je vršilo na istem prostoru, kot leta 1963 prvi mlade;-shod Slovenskih goric, ki se ga je udeležilo liOO mladeničev. 11 mladeničev govornikov iz raznih župnij je s krasnimi govori pokazalo, kako resno jina je vzorno versko življenje v Marijini družbi ter delo za lepfo našo bodočnost v mladeniškib zvezah in v orlovskih odsekih. Profesor dr. Capuder je povdarjal , kako lepo se je pokazala na mariborskem orlovskem taboru vernost naših mladeničev, ki je porok naše boljše prihodnjosti. Po večernicah se je vršila telo -vadba na dvorišču posojilnice. Občudovali smo nji -hove krasne nastope. Vse ljudstvo je bilo veselo te prve orlovske prireditve. V Marija Nazarju v Savinjski dolini .... «... ^ ... .....j .. , priredi orlovski odsek dne 12. septembra 1920 ob 3. uri popoldan dve igri „Ljudmila" in „Dva prepiriji - Orli In Orlice, vi prvobojevnikl krščanske misli,,, bodi vaša prea naloga in dolžnost v doki pred volitvami: Pobiranje pri vaših prireditvah, veselicah in igrah za volilni sklad SLS. Na delo z orlovsko I kirajžo, nsustrašenostjo ter vztrajnostjo! j Tfdtusk® novice. f Stolu! dekan Jožef Majcen. V soboto due 4. septembra; je v» 61. letu svoje starosti po daljšem rau-kepolnepi bolehanju bogoudano zatisnii svoje oči Iju-domili, nad vse blagi stolni dekan lavantinske škofije mil. g. Jožei Majcen, Svojo več let trajajočo bolezen je prenašal z angeljsko potrpežljivostjo. Blagemu pokojniku-trpinu svetila večna luč! Volitve razpisane. Regent Aleksander je podpisal ukaz o volitvah v konštituanto ali v ustavodajni državni zbor. Volitve so razpisane za 28. novem -bra. Velika ustavotvorna skupščina se snide v Beo -gradn dne 12. decembra. Sklepala bo o ustavi države in o njenih osnovnih zakonih. Ugovor proti državnemu proračunu. Finančni minister demokrat Stojanovič jo objavil državni proračun, v katerem se nahaja cela vrsta previsoko od-. merjenih davkov, ki bi, ako bi se uveljavili, zlasti i Slovenijo gospodarsko spravili v propast. Proti temu f državnemu proračunu oz. previsoko odmerjenim dav-; kom j«; vložil naš Jugoslovanski klub oster ugovor, ki | bo imel, kakor upamo, uspeh. Ugovor sta izročila ministrskemu predsedniku dr,- Vesniču člana Jugoslo -vanskega kluba, poslanec dr. Hohnjec in Vesenjak. Poslanec Kmetske zveze na delu za ¡-¡net i. „Gospodar- je poročal, kako nevoljo je vzbudil med Kmetskim prebivalstvom od vojaške oblasti razpisani — nerodni i popis živine in vozov. Proti tem nezaslišanem postopanju vojaške oblasti napram našemu kmetu se je pritožil v imenu Kmetske zveze na vojaško oblast znani Kmetoljub, poslanec dr. J. Hohnjec. Naslikal je, kakor smo objavili v „Gospodarju", vse. kmetske razloge proti nerodno odrejenemu popisi; i.i-vine in vozil. Na ta odločni protest poslanca dr. Hoh-i njeoa je sklenil ministrski svet, da ukine ukaz vojaS-j ke oblasti o popisu živine in vozov, ki je bil odrejen i za celo našo kraljevino. Zopet lep uspeh našo Kmetske zveze, ki vselej in povsod ščiti ter varuje kmeta proti šikauam — za kmciske razmere nerazsodnih višjih oblasti. Razmejitvena komisija v Mariboru. Razmejitvena komisija, katera bo končnoveljavno določala naše severne državne meje, je nastanjena v Mariboru. Člani komisije .so si že na licu mesta ogledali našo severno državno mejo pri Muti, Hiihnerkoglu in pri Sv Urbanu. Naše slovensko ljudstvo sprejema člane ko ■isije vsepovsod nad vse spoštljivo i® dostojno, ne tako Nemci, kojili vedenje je bilo ua mnogih krajih naše severne »eje prav po opičje komodlijansko in smešno. V nedeljo dne 5. septembra popoldne so pa posetili vsi člani te komisije slovenjgraškega okraj -nega glavarja. Po sprejemu na okrajnem glavarstvu so se pa podali v hotel Gol, kjer! se ie ravnokar vršila prireditev šolske mladine, kot gledališka predstava s petjem, predavanjem in srečolovom. Vsi 61a-, ni komisije so si ogledali prireditev ter so ponovno pohvalno izrazili o lepem nastopu naše mladine ter o vzornem poteku veselice same. Ko so odhajali člani komisije, jih je pozdravila Lidvina Ajleceva iz Slo-venjgriidca, predsedniku komisije, angleškemu polkovniku Craven-u je pa izročila krasen šopek. Vsi člani komisije so bili vidno ginjeni. Kaj pMMMi samostojna beseda: „Kmet kmeta"? Prvi lernet je razložil t*ko-le: Kmet kmeta za nos vodi. kar Samostojna veduo dela. Drugi kmet je razložil tako-Ie: Kmet kmeta bij in pobijaj, kot samostoj-neži skoro povsod poizkušajo. Tretji kmet, ki si je še iz iudske šole zapomuil sklanjatev besed, je pa raa- in gorje s kmetom, kar delajo ravno tisti, ki jih Sanoctojna najbolj napada. Zato je prerokoval Samoatojui: Tako se bo zgodilo ob volitvah: Kmet bo kmeta podpiral, bo kmetu povedal, kdo j® res delal sa kmeta, kdo je bil vedno pri kmetu in i® še zdaj g kmetom in to ni Samostojna, ampak — je Kmetska zveia. „Kmetijski list" in izvoaničarji. V eni zadnjih številk »mo opozorili na, to, da se je obenem s prostim izvorom. ki so ga dosegli demokratje, povečal tudi „Kmetijski list." Demokrattfii izvozničarii bodo zopet zaslužili milijone in jih radevolje dali na razpo -lago Samostojni kmetijski stranki in njenemu „Kmetijskemu listu", da med kmetskim ljudstvom širi liberalizem v obliki Samostojne. Se pred nekaj tedni je posavski glavar Samostojne Urek tožil, da je „Kmetijski list" že precej na kantu. Zdaj pa si naenkrat tako opomaga! In to takoj, kakor hitro se je dov »lil svobodni izvoz! Ali ni povsem jasno, odkod je prišla pomoč? Zato ni čudo, da povečani „Kmetijski list" poje tudi tako hvalo prostemu izvozu! Raeredni stanovski boj je proglasil kongre« samostojaih kmetov v Beogradu, na katerem sta govorila tudi štajerska stebra Samostojne: Mermo^h 9 septembra 1820. SLOVENSKI -6OSP0BAR, ia Drofenik. Mermolja, Drofenik, ti rek in drugi taki gosposki kmetje torej hočejo, da kmet stopi v najost-rejši boj proti vsem drugim stanovom: proti manjšim posestnikom, kočarjem, kmetskim delavcem, viničar -jem. Tak razredni boj je prvič nekrščanski, drugič nespameten, ker ravno kmetu najbolj škoduje. Oe bo kmet tako povdarjal razredno stališče, kakor uči Samostojna, se bodo nekmetje na deželi tudi strnili v močno protikmetsko organizacijo in napovedali boj kmetu. Nekmetov, neposestnikov, delavcev, poslov in viničarjev je gotovo več kot kmetov. Kdo ho potem zmagal, ni težko uganiti! Apostola Samostojne Urek in „sladki ' Drofenik — kmeta? Urek in Drofenik sta tako krvavo žuljavo-roka kmeta, da že nista prijela za- nobeno kmetsko do Jo, odkar sta začela mastno plačano „apostolsko" delo za samostojnost kmeta na stroške nerazsodnih kme tov. Politično krivoverske pridige niso kmetsko delo, pač pa se z njimi človek lahko in bogato preživlja ter zabava, o takem kmetskem delu naj v prihodnje poročata na shodih „poljedelski minisfter" v upu g . Urek in jecljavi Demosten g. Drofenik. Kmet Drofenik, znani apostol samostojne po -lomi;e 11 e barke, sam ni čisto polomljen. Tako recimo mora plačati kot vojni dobičkar 1236 K vojnodobič -karskega davka. Gespud, per Samostojni bojo pa še več „gor plačali!" Jesensko zasedanje mariborskega porotnega sodišča. Za jesensko zasedanje mariborske porote so že izžrebani porotniki. Zasedanje je določeno na 20. septembra in bo trajalo samo dva dni. Dijaki mariborskih šol! Počitnice gredo h koncu in kmalu se povrnete v Maribor. Pričel se bo zopet hud boj za življenje. Dijaška kuhinja vam bo v tem boju kakor doslej tudi letos priskočila na pomoč. To pa bo mogla Dijaška kuhinja le storiti, če ji boste tudi vi zdaj pomagali. Zato se obračam še enkrat do Vas s prošnjo, da nabirate pred odhodom v mesto prispevke za Dijaško kuhinjo. Pojdite od hiše do hiše in prosite za prispevke. Vsakdo vam bo rad, dal i ¡ter pšenice, rži ali kaj drugega. Tudi sadje nam bo dobrodošlo. Prosite gospode duhovnike in učitelje, da vam gredo pri tem človekoljubnem delu na roko; gotovo IkkIo to radi storili. Pri prihodu v Maribor izročite nabrane prispevke Dijaški kuhinji, ki vam bo po vrnila vse stroške za prevoz itd. V prijetni nad i, da .boste zvrniti to dobro delo, vas prisrčno pozdravljam prof. M. Pire, blagajnik Dijaške kuhinje. Drž. trgovska ¡Kola v Mariboru. Vpisovanje v četrtek, 16. šept., od 8. do 11. ure dopoldne v Cafovi ulici 9, I. nadstropje. Sprejemni in ponavljalni izpiti se prično v petek, 17. septembra, točno ob 8. uri ra-vnotam. V pripravljalni razred se sprejemajo samo le dečki. Redni pouk se pričae v torek, 21. septembra. Vse druge podrobnosti so razvidne iz oglasa v šolskem poslopju. Na drž. gimnaziji v Murski Soboti se bode vršilo vpisovanje v 1. gimnazijski razred dne 16.. 17. in 18. t. m. vsakokrat od 8. ure naprej. Sprejmejo se dečki (deklice), ki so dopolnili 10. leto ali ga bodo dopolnili v letu 1920. Učenci (učenke), ki žele na po v o vstopiti, naj se zglase te dni, spremljani od svojih starišev, pri gimnazijskem ravnateljstvu ter naj prinesejo s seboj krstni (rojstni) list ter zadnje šolsko i spričevalo. Učencem, ki so doslej obiskovali ta zavod, se je javiti dne 18. septembra. Šolsko leto 1920 —1921 se začne v ponedeljek, dne 20. t. m. Vlonij in rop. Meseca novembra 1919 so neznani zlikovci izvršili več vlomov na Humu pri Ormožu, ter so pri tem odnesli mnogo obleke, usnja, podpla -tov in posteljnine. Skoda zaaša nad 20.000 K. V tem času so domnevno isti krivci v bližnjih S a lovcih ponoči z orožjem napadli zakonske Polak ter so nevarno ranili ženo, med tem ko se je mož še pravočasno rešil. Orožništvo iz Središča je takrat zaprlo osumljene viničarske sinove Sulek Matija in Ivana ter L. Ris iz Huma. Zaradi pomanjkanja dokazov pa so bili zopet izpuščeni. Kljub temu pa so orožniki vodili preiskavo naprej. Po neumornem poizvedovanju se j" posrečilo vodju postaje iz Središča g. Žerjavu in o -rožniku Seneger izslediti prave krivce ter doprinesti dokaze za njih krivdo. Po neovrženih dokazih je do-gnauo, da imajo zločine na vesti viničarski sinovi Su-lek in Martin Zibrat na Humu. Ljudstvo se je malo oddahnilo od vednega straha, orožnikom pa gre vsa hvala za njih trudapolno službovanje in se opozarjajo višji činitelji na uspehe orožniške postaje v Središču. Železniška zveza Rogatec—Krapina. Rajaa Avstrija je pač gradila samo take železnice, ki so se ji zdele v vojaškem oziru važne, ni so pa ozirala na železnice, ki bi bile važne v gospodarskem oziru . Železniška zveza Rogatec—Krapina, za katero so se naši poslanci že v rajni Avstriji veliko potegovali, a .vselej naleteli na gluha uieaa, je sedaj zasigurana. Železniško ministrstvo je dovolilo neki zagrebški družbi, da izvrši vse prepriprave za to železniško zvezo. Planinski koledar za leto 1921 si še mnogi niso naročili. Cas beži, skoraj ga bo treba dati v tisk. Ker se ga bo tiskalo le omejeno število, priporočamo, da se vsakdo pravočasno pobriga, da istega naroči. Tudi je še nekaj inseratov prostih ter pogrešamo še mnogo naših narodnih tvrdk in gostiln. Vsa pojasnila daje izdajatelj g. Fr. Koebek, nadučitelj v Gornjem Gradu. Vsak planine imej Planinski koledar! R. Iz Koroške. Komisija za ljudsko glasovanje na Koroškem razglaša, da se je ustanovilo posebno glasovalno sodišče, katero bo Štelo pet članov. Pred- sednik sodišča je Anglež. Jugoslovanski ter avstrij-j ski član nimata glasovalne pravice, ampak samo po-i svetovalno pravico. Pred to sodišče pridejo vsi pre -f greški iu prestopki ter vse nepravilnosti, ki so v zve-/A z ljudskim glasovanjem. Sodišče ima pravico ka -znovati vsak tozadevni progrešek z denarnimi globami, z zaporom do treh mescev ter izključiti koga iz i glasovalnega ozemlja. Nadalje je ta komisija izdala '} razglas, da bodo šteli in pregledovali glasove okraj-: ni sveti v prisotnosti jugoslovanskega in avstrijskega f zastopnika. Izid glasovanja bo komisij;- razglasila iu ]\določila po večini glasov v celoti vsakega glasoval -'i uega pasa. Glasovanje na Koroškem je določeno za j 10. oktobra. Zborovanje v Velikovcu. Pretekla nedelja je bila za Koroško velepomemben dan. Nem-; ci so sklicali v to najmočnejše nemško gnezdo na na-i sem glasovalnem ozemlju „Koroško zborovanje (tako-I zvari „Kftrntnertag"). Hoteli so zbobnati vse svoje i pristaše, Nemce in nemčurje, kar jih je po našem \ glasovalnem ozemlju, naročili so še veliko pomoč iz f Celovca, delali so z vso silo, hoteč prirediti velikan-f sko zborovanje ter nastopiti z vsem nasiljem zoper 5 domačine Slovence. V zadnjem času so sklicali tudi \ Slovenci v Velikovec zborovanje slovenskih ženskih I zvez. Koroško ljudstvo ni več, kakor je bilo pred voj-jj no. Sedaj se je prebudile, je navdušeno, obiskuje na-| še shode in zborovanja ter se zanima za javna in za f narodna vprašanja. Našega ljudstva je prišlo v Veli-| kovec do 15.000. Nemci so se v zadnjem trenutku u-i strašili in shod odpovedali, se poskrili po hišah in | zaprli okna. Ententa je pričakovala, da bodo tudi še j Slovenci odpovedali shod in se razšli. Toda množice, | ki so prišle deloma z vlakom, deloma s številnimi vo-| zovi, lepo okrašenimi z narodnimi zastavami, so ho-| teli imeti zborovanje. Sli so najprej in manifestirali i v sprevodu po mestu. Enh nemčurska „trava" in dva f nemčurja, ki so nekaj izzivali, so bili oklofutani, — | druge nesreče ni bilo. Medtem so se naši zastopniki j pogajali z entento za shod, Predsednik komisije je | bil Anglež, ki se je obnašal napram našim popolnoma | dobro in nepristransko. Začetkoma je hotel, da bi se J tudi naš shod ne vršil, ko pa je zastopnik okrajnega | glavarstva izjavil, da v tem slučaju ne more jamčiti | za red, ker množica hoče slišati govornike in je tre-| ba, da io pomirijo. Slednjič se je pričelo zborovanje. " Anglež je nagovoril navzoče po angleško in prevajal | je stavek za stavkom dr. Subelj. Množica je sprejela ¿njegove besede z burnim odobravanjem. Potem je go-I vorila v imenu ženske zveze gospa. Pilgram. sledi'i | so govorniki: dr. Smodei, dr. Miiller in dr. Rav » Slednjič se je množica s pevanjem narodne himno ! razšla. To je bilo eno najveličastnejših in najpo -i membnejših naših zborovanj na Koroškem. Istega f flne za popoldne so sklicali Nemci tudi zborovanje v { Bistrico v Rožu. Tudi sem je prišlo Slovencev brez | primere več. kakor pa Nemcev, ter so zasedli vse i prostore. Nemci niso mogli zborovati, nastala so pre-' rekanja semintja. Slednjič je zastopnik entente, nek \ Italijan, razpustil zborovanje, njegov francoski kole-f ga pa je odšel že poprej. Za Nemci so odšli tudi Sloji venci med popevanjem svojih narodnih pesmi. S iem l se je za Koroško končala doba zborovanj, pričenja se | doba podrobnega dela. Gospodarstvo. L^t#štsli miži in win bo soli zmanjkalo. Kmetska zveza ra-devolje posreduje našim organizacijam pri nabavi soli. — Tajništvo. Zborovanje interesentov za železnico Maribor-Murska Sobota se vrši v nedeljo, dne 26. t. m., pri Sv- Lenartu v gostilni pri Arnušu ob 11. uri dopol -dno. in n e dne 9. septembra, kakor je bilo pomotoma razglašeno v nekaterih listih. Laško. Dne 22. avg. se je vršil pri nas občni zbor naše hranilnice, katera je končala 19. upravno leto. Občnega zbora se je udeležilo veliko število članov, kateri so pokazali s tem zanimanje za napredek zadruge. Poročilo o delovanju v lanskem letu je bilo jako ugodno. Posojilnica izkazuje prometa nad 2 mil. K, vloge so dosegle skoraj 2 mil. K. Na obč. zboru je govoril nadrevizor Pušenjak, kateri nam je pojasnil razmere na denarnem trgu in začrtal naloge, kar tere čakajo naše zadruge v bodočaosti. Prihodnje leto bo slavila, posojilnica 201etnieo svojega obstoja in se bo obenem z občnim zborom priredilo slavnostno zborovanje. Dol pri Hrastniku. Leta 1917 se je pri nas u- slanovila Kmetijska zadruga kot prva nabavna in prodajna zadruga na Štajerskem. V prvih dveh letih je zadruga lepo napredovala in vršila svoje posle v .prid članom. Vse potrebščine, katere je mogla dobiti za svoje člane, je skupno n&ročevala, skrbela pa ie tudi za skupno prodajo pridelkov članov. Dne 29. avgusta se je vršil občni zbor zadruge, na katerem je obširno govoril o delovanju nabavnih in prodajnih zadrug osobito z ozirom na razmere na svetovnem trgu nadrevizor Pušenjak. Zadruga se posebno lepo letos razvija ter bo najbrž njen promet znašal nad 1 miljon K. Število članov narašča od mesca do mesca, kar je najboljši dokaz, da ima naše ljudstvo zaupanje do zadruge. Davek na vojne dobičke. V seji finančnega odbora dne 3. septembra so razpravljali o davku na vojne dobičke. Člani odbora za Slovenijo in Hrvat -sko so ugovarjali proti temu, da bi naj imel pravico za reševanje sporov edino le finančni minister. Rača na se, da bo ta davek znašal za. Slovenijo 70 milijonov dinarjev. Osebno dohodninski davek. V seli finančnega odbora so razpravljali o davku na osebno dohodni -no. Član Jugoslovanskega kluba poslanec Vesenjak je zahteval, da se osebno dohodninski da,vek sme naložiti le tedaj, ako znašajo dohodki več kakor 10.000 kron.' Večina odbora je soglašala s predlogom. Popis in žigosanje avstrijskih in državnih po -sojdl. s katerim naj bi se bilo 6. t. m. pričelo,, se je moralo preložiti, ker formularji in šiampilije še niso prispele iz Beograda, Finančna delegacija upa, da bo do 11. t. m. stvar v redu. Natančni termin se bo naznanil po Časopisih. Zivil«ke cene v Vojvodini. Prošli teden je veljala v Novem Sadu pšenica 760 K, ječmen 350 K, fižol 700 K, krompir 200 K, mast 3600 K, krušna moka 1830 K, bela moka 1480 K; v Subotici: pšenica 725 K, ječmen 300 K, fižol 600 K, krompir 150 K, mast 34f)0 K, krušna moka 900 K, b«la moka 1200 K: v Veliki Kikindi: pšenica 650 K, ječmen 240 K,i fižol K, krompir 70 K, mast 3600 K, krušna moka 1000 kron, bela moka 1800 K; v Pančevu: pšenica 640 K, ječmen 220 K, fižol 600 K, krompir 300 K, mast 3200 kron, krušna moka 1000 K, bela moka 1400 K za 100 kilogramov. Siaodke zopet podražene. Finančna «prava *e zopet zvišala cene za smodke. Tako n. pr. bo stala viržinka komad 3 K 60 v, kuba 3 K 20 v, portoriku komad 2 K 80 v, inozemska komad 1 K 20 v in kratka domača komad 1 K. Popisi Krčevina pri Mariboru. Začetek šolskega leta 1920-21, Sprejem učencev v ljudsko šolo Leiteršberg-Krčevina se vrši v četrtek 15. in petek 16. septembra od 8. do 12. ure. Za novince naj prinesejo starši krstne liste seboj. Dobrna pri Celju: V nedeljo 29. avgusta Je bil občni zbor Kmetijske podružnice. Ob tej priliki je i -mel gospodarsko predavanje g. Prijatelj, strokovnjak i 7. Ljubljane. P rji volitvi kandidatov se Samostojna volitve ni udeležiia razvon z enim praznim listkom To nedeljo je bila tudi komisija za cesto skozi Zlo-djev graben na Parož, Ta cesta je prava življenska potreba in okrajni zastop, ki ima denar določen zato, naj ga tudi obrne v ta namen. Da se bo to čim preie zgodilo, bo gledala Kmetska zveza in ne bo dala mi ru, dokler tega ne doseže za naše kmete in posest -oihe. t Síraü 4. SLOVENSKI GOSPODAR. 0. septembra 1930. 1 ^ ¡ía laz! m ila. ¡ Kosti, Ščetine, staro železo, cimje kupuje reato množino po cajTÍéji)i cenah. KAREL SIMA, POLJČANE. Tambariee¡reelt~ « 3? " wía. fsake vrsta se sprejemajo v popravilo. Zaloga ur, zlatnine ia srebrom«. Cene zmeni«. Postrežba točna. ¡m igmcii, maribor S?aj3kt trg t grada (Burg). buraiki zber dobro ohr5in;e»e, kupi BrsJiao ; m pevsko jlroštvo na Gornji Po- t nikri, p, Ž&loc. 798 | Lastniki gozdov pozor! Sdor želi svoje gozdove, ki 10 aa ^sekati, predati poStenemu hs-senin trgovcu, naj isaslcvi z ca- g '«dbo velikosti gozda, to*ado?ne ' ponudbe na upravo lista. 603 Organista i piinje vsled snrii prednika ;ri Sv. Rcpeitn rud Laikim. Pošta Sv. Jivjj ob Južni žel. Dohodki d»bri Oglati na župni erad. 7til Krojaški pomožnlt> ])»šj»o is inbro izvtžfcan sc thkoj B)>r*jae Uoman PuSajak, S7. Lovrenc nsd Maiiborom. 705 I 3 viničar. d. uMne \ s 1 do 6 delavskimi k »¿«si Bprej- i. me e skrbništvo grof Pakta, Zgor. ■ Sv. Kunirots. 681 -------i Spreten švitar | Učiteljicah^* za ?,0 do 40 krav se sprejme proti ; mlada Slovenka se išče z« Ta-iobri plači ori Mariji Liniager, \ harje pri Celju k dvema otrokoma Koraščeva ulica 32, (Volksgarte«- i 0d 7 do 8 let s 1. nerembrom 1.1. strasse.) 781 j[ Ponndbe z zahtevami, s siiko pri- pnročitve se prosijo na Katica pl. vse sSsteti, profil 14 ds 22 cm, ista v zalegi po mim CSNI TRGOVINA Železnike PINTER & LEN ARD HARI80R, ALEKSANDROVA C. 32-34 spreteu s 4 do 6 delavskimi močmi €K)rnji deli čevljev v- na prodai, še čez 10C hI i » feitro in dobro po meri izdelajo V k ,6tfik "" ia ,1917 -i ■Sodi pošiljajo po poŠti. Koroška m6)Š3E,h ,7™* ID tud» sortiran» t Meta 64, V. VošinS, Maribor. 647 ¡ nzhog SlP0?' cenah __I___________; pti Janezu Seguía, veleposes?. v | * Elaponcih, p. Juršinci pri Ptuja. Vzorci se ne pošiljajo. 746 Tiniear se proti ».odaimi pogoji sprejme j pri g. Emiliji Kartin, Gornja Pol- ■ Reiaer, Alpgiaci, vonija. p. Požeg», Sia-789 (kava. 805 „ starejši, neošenjec se sprejme takoj za mali umetci mlin pri Florjanu G>j-šek v Loki |ri Zišaiu. Brana m stanovanje v hiši. 800 v Rimskih Toplicah 748 prevzame vsako vrsto mehkega in trdega okroglega lesa v rSll3f8i?!e proti kolantni postrežbi. ¿t% Ceneogromo padiei Predam mlina ,■1____i__ « w Trati tmánsdorffovi Velikanska zaloga vsako vrstnega maaufakiurnega blags v trgo.iaah KARAT & Žili Sv. Križ - Rogaška Slatina — Ratanska vas. Razpošilja po celi Jngoslaviji! ; Brzolavl: „Natžnr" Eog. Slatina Talefoa it. 3. 755 Tf i^fl oc' rnskil1 vračajočih se vjetnikov ve kaj o mojem sinu Edmundu Hetaogu. ; Bil je podčistaik pri 9. stotn. 87. pp. boril se je za etkom svetovne vejne v Karpatih ter je od r 21. novembra 1914 pegrešan. Kdo »e kaj bližjega o njeni iz poznejše ; debe, Daj blagovoli taicoj sporoiiti očetu Ferd. Horzsgu, trgojca v Ljutomeru. 766 ' Lepo kmečko S j četrt ore od Rimskih toplic, se d* ; pod zelo ugodnimi pogoji v najem, j Živino ia nekaj orodja mora imeti S najemnik sam. Pojasnila daje žup- f n jski urad v Rimskih toplicah. ' 772 Tgna se v najem večji AOviv7 ln;in a posestvom ali pa gostilno s posestrom. Ponudbe na tjpravništvo Slov. Gosp. pod štev. 776. OostiImivFSa^pGSi šah se odda 1. decembra t. 1. na račun. Ponudbe se naj pošljejo v Loko pri Žuscnn. 801 A "JT"!^ je kateremu izmei to-^ "" jakov-tovaaševmojega sina Alojzija Zadravee is Grla\e p. Križevci na Štajerskim, kaj gotovega o njem znano, je-li še živ, ali mrtev, naj podpisanemu očetu takoj blagovoli naznaniti. Služil je pri strelskem polku št. 3 poljska siot. 4, četa 3, voj. pošta £85. Zadnjič je pisal iz strelskih jarkov v Italiji blizu tirolske meje koncem septembra 1918; gotovo je ponesrečil pri Doloma v Italiji, ko se je vračal domov. Matija Zadravec. oče in posestnik na Grlavi, p. Križevci ca Štajerskem. 791 TXXp-|y» v najem majhno po-J-OCOIII genvo sli pa mlin na dva ali tri tečaje. Grem za mlinarja tudi za tretjino. Naslov v upravništvu. 795 POZOR! Aio zij Gniušek, Maribor, Glavni trg 6 prodaja po najnižjih cenah Bledeče kranjske vrvarske iidelke iz pristni ioacpljžas, E o n o p o e (Štrange) močne in navadne, uzde, pleteno in navad., congsloa, kratke in dolge, vrvi za perilo po 20 in po 40 tn dolge. 407 K knez graščini Negova spadajoči mlin, ležeči v občini Ivanj-ševci na Sčavnici, je na prodaj. Iieflektant; naj svoje ponndbe najkasneje pošljejo do 30. septembra oskrbništvu graščine Negova, p. Ivanjci, | katero daje tndi natančnejša s pojasnila. . i 763 Proda ss Ispa kmetija s prav lepimi poslopji, dobrimi travniki in rodovitnimi Djivami, lepim goidor.i vinogiadom in prav lepim saiovnjakom, v:e v krasni legi. Več pove uprtva lista pod ,lepa kmetija". 760 "Prf&ililTil novo vinsko po-X I ^uuili B0(j0 v v63)ji ve. likosti, prodam slivovko na debelo in drobno, laneno reire ter vse vrsta žita. Franjo Kirin, treoviaa mešanega blaga. Voj. Križ, Hrvatska. 757 TiT i ITI"? kobila in oprava se -IVU1JJ, proda. Mlekarna Bernhard, Koroška cesta 10, Maribor. 761 ^¡iruni 10 tednov stara je C3VlllJtlna prodaj. Sersec, Kamnica. 797 PvACQ fatis'salnica) system 1 I tlStl Msjfartb, vsebiaa koša 400 1 proda F. Gnilšek, Maribor, Meljska cesta 29, Vinske sode Tki0 proda F. Gnilšek, Ma ibor, MeljBka ; cesta 29. ' 805 Harmonike ? ZiŽ: Moseha, Stolna ulica 8, Maribor. 792 z okob 4S0 hI izvrstnimi vinskimi sodi ali tadi Bode posamezno takoj za prodati, eventuelno tudi proti zamenjavi za vino. Vprašati je: Pristan 10, )■ Maribor. 793 : --- } Večjo množino novih vinskih Bodov ima na pro- i daj Franc Scrsc, so Jar na Bregu pri Ptoju. 79 i T «„J kmečkikoleseljinvp?e- i 1 gfi za enega koa;a, ss ; proda. Cesta na Brezje 52, Po bretje pri Mariboru. 790 ^ i^" ^^f it K8IG DRAGINJE Veletrgovina Strsaecki raz reže celo zalogo plstn3, cefirja, tiskani ne, volne, hlačevine in susna v ostanke ter ra ¡pošilja iste :;o čudovito znižani ocni v zavojih po 5C0 K in 1000 K. Blago jo aagleškega, francoskega in italijanskega izvora. Knr ne ugaja se z»menja ali vrne denar. Pri naročilu teč savojev se priložijo rajna darila. "FsiFpf.M ii razBožLjcina R.STERMECKI, Celje, StelE da se v veletrgovini mBnufsklurnega blaga Kareí-a W^rsche, i ^sHbor, @osp@tísSca ulics čoblva vsakovrstno iranufskturno blago v «aii --«¿-Ii: i áeeí po je izkušeno ubranljivo sredstvo proti svinjskim boleznim. 1 steklenica stane K 8'—. Dobi se pri lidiiepšli lekarni v Maribora 446 našalci m _ _ _ m «al^ liste srn spreim^jü proti dobremu zaslužku CIRILOVA TISKARNA. dmiimm® sastre veseltcBte snake cd najpreprostejše donsjfiiiejšeizvriilve dobavlja Vinska klet €RAZ, S^empfcirgisse 1 Lastni izdelki! 708 mmi KOLEDARČEK CEM t 7'5B 2K LETO 1921 CEK& t 7-59 IZOfiifl IN ZCLCZ'LB TISK RtiS SV. CIRILA V HRIBČKU. NOVA TRGOVINA ŽELEZNINE ™ Sipsži". iPinter&Leimrd ALEKSANDROVA CESTA 32—34. V zalogi se nahaja vse potrebno kovanje za pohištvo, železo, ofcročje, cinkasta in črna pločevina. Velika izbira orodja in mizarske potrebščine. Za točno postrežbo in solidno ceno jamčiva ter se vljudno priporočava PINTER & LENARD. Hočete kupiti po nizki ceni ? ? Potem si oglejte veliko zalogo čevljev 701 dokolenic (gamaš) oblek perila torbic za trg potnih košar In raz. galant blaga ter vrvi iz prave konoplje pri Jakebu Lah, Maribor, Glavni trg štev. 2. Spreten majer so sprejme pri Mariji Mariji Li-niuger, viaribor, Horoščeva ulica 32. (Volksgartcnstr.) 782 Kupi —» j Trgovski pomočnik 8 prašičkov «?™«i„ trije itirimesečni prašički in dve štiri mesečni svinjici so na prodaj ▼ vinarski in sadjarski šoli v Mariboru 796 Jafcoiénik Hop's ga odpelje ua upravo lista. se kupi po primerni ceni. s»m. Ponudbe 804 kateri je tudi zmožen v manipu- > laciji z jajci, se sprejme pri t/rdki , ; Ed. Suppasz, Pristava, 777 i Is2em dekle, hsti, sobt urediti, prati in splch raa gospodinjska dela opravljati proti dobri plači in hrani. Marija j Humer, trgovina, Polšnik, Litija | Kranjsko. 799 I sr- IVAN HAJNV HARII zmtm 45, nasproti glavnemu kolodvoru, cestnim posestfslkem svoio velik« zalogo samo prvovrstnih ~~~POLJEKELJSKIfrf$TROJEV kot: vitle, mlatilnice za ročni pogoa, na vitel, žitne čistilne mline, trijerje ali žitne od-biralnike, Blamoreznice, izvrstne sadne mline, grozdne milne, stiskalnice, koruzne robkarja večje ir tndi rnamjie, kakor slika kaže, renoresnice, univerzflne pluge, gnoj nične črpalke, = iivrstae pocinhue br<«piriinik« v velikosti 60 do 160 1, železne kotle, bakrene kotle z» žasaio kuhati in stalne ter prevažajoče motorje. Priporočam tudi izvrstne miecne centn £ fige ali sef itratorie. Oskrbim olimoreznc uoie ter popravila vBakovritnih stroje/. loBtrcžba' točna in solidna. Na pismaua vprašanja dnjem odgovor. rm X^^frtftU i» Kri. áfa^tt- Zibat* av. ▼ ^ríbvml