Gospodar m gospodinja
LETO 1936
11. MARCA
ŠTEV. 11
v prevdarek
Pameten mož in izvrsten gospodar se je nedavno pri neki priliki izjavil takole: Sadjarstvo mi več nese nego vse druge kmetijske panoge skupaj. — Leta 1934 seru dobil za sadje in njega izdelke (brezalko-hnlne sadne pijače sadjevec, sadno žganje in suho sadje) okroglih 20 »jurjev«. — lansko leto ko je bila razmeroma slaba sadna letina, mi je vrglo sadje kljub temu Je blizu 10 tisočakov Te vsote sicer niso čisti dobiček, vendar moramo priznati, da so stroški za obdelovanje Sadnega drevja in stroški za predelavo razmeroma majhni v primeri s stroški v drugih panogah. Pri dohodkih iz sadjarstva moremo torej računati vedno s precejšnjim čistim dobičkom.
Kako je pa v tem oziru pri živinoreji, nam jasno kaže tale primer: Nedavno sem prodal na sejmu čez štiri leta starega vola za Din 1500.—. Tega vola sem redil pri-licno 1500 dni, t. j. 4 leta 40 dni, reci in piši en dinar na dan za krmo in vse delo, ki sem ga imel z volom po trikrat na dan. Res, da sem imel od vola gnoj in mi je skozi dve leti nekoliko odvrnil kot vprežno živinče, vendar ta korist najbrže ne odtehta vrednosti krme, ki jo je vol porabil v 1500 dneh in truda, ki sem ga imel z njim.
Seveda s tem ne mislim omalovaževati živinoreje, ki je v kmetijstvu neogibno potrebna, pa če ima živina tako slabo ceno. Samo primerjati sem hotel dohodke tako omalovaževanega sadjarstva z dohodki od živinoreje, ki se pa z vsemi silami podpira in pospešuje.
Pa mi je povedal mož še drug primer. Dandanes se pridelovanje žita nič več ne izplača, zlasti ne ondot kjer je malo orne zemlje. Ta pridelek pri nas najmanj vrže, ako računamo gnoj, delo spravljanje itd. Koliko bolje bi se izplačalo n. pr. pridelovanje semen vrtnih in nekaterih poljskih rastlin. Vsakovrstnega semenja uvozimo na leto za težke milijone, ki bi jih povečini lahko zaslužili naši najmanjši posestniki na svojih skromnih njivicah. Poznam družino, ki se že precej let bavi s pridelovanjem
semenja in pri tem celo dandanes kar dobro izhaja, med tem ko se sosedje za žive in mrtve ubijajo z drugimi pridelki, pa silno težko prenašajo sedanjo stisko.
To kajpada so samo posamezni primeri Ne moremo pričakovati, da bi bili vsi kmetovalci ob enem tudi navdušeni sadjarji in še manj je pričakovati da bi vse pridelovanje žita na mah opustili in da bi vsi začeli gojiti zelenjadna in druga semena. ~ Vendar pa bi pričakovali zlasti glede sadjarstva v splošnem več uvidevnosti in več smisla za napredek.
Dve stvari sta pri sadjarstvu, ki jih ne smemo pozabiti in ki sta zlasti dandanes še posebno važni: 1. Sadje je skoroda edini pridelek, ki ima še sedaj razmeroma dobro ceno, in ki jo bo tudi obdržal. — 2. Izkupiček od sadja in njega izdelkov ni samo navidezen dohodek, ampak je v tem dohodku res visok odstotek čistega dobička, ker s sadjem niti izdaleka nimamo tistih stroškov in tistega dela kakor z drugimi kmetijskimi pridelki. Kjerkoli so torej ugodne podnebne in talne razmere, je in ostane sadjarstvo brez vsakega pretiravanja najbolj dobičkanosni pridelek. - Kdor tega ne uvidi in še nadalje nekako od strani gleda tiste, ki se trudijo za napredek v sadjarstvu je s slepoto udarjen. On sam sebi noče dobro. On se brani zakladov, ki so v zemlji in ki se na noben način ne dobe iz nje laže nego polom sadnega drevja.
Sadno drevo enkrat samkrat posadimo (druge sadeže moramo sejati in saditi vsako leto iznova); sadnemu drevesu v najboljšem slučaju samo parkrat na leto nekoliko postrežemo (živini moramo streči vsak dan po večkrat); sadno drevo živi mnogo let in daje do neke dobe čim dalje večje dohodke. Kje imate rastlino, ki bi zmogla kaj takega?! Kako velikanska razlika je med sadnim drevesom in vinsko trto, prav posebno še glede strežbe in negovanja!
Biiža se pomlad — doba, ko moramo opraviti glavna dela v sadovnjaku. Kdor
zamudi io dobo zamudi vse leto. Zato pa vsakdo, ki ima sadno drevje — najsi ga je mnogo ali malo — vsakdo naj prevdari le vrstice in pravično presodi — vsak po svojem posebnem položaju — ali se izplača sadno drevje osnažiii, vrhove razčistiti, debla namazati, ali če mogoče obrizgati celo drevo s tem ali onim sredstvom v obrambo pred zajedavci, ali se izplača
žrl v ovali nekoliko časa in imeti nekaj stroškov zato, da bo v jeseni drevje obloženo z zdravim sadjem, ki bo desetkrat povrnilo ves trud in vse stroške.
Sadjarji vzemite si za zgled vinogradnike, ki se ne strašijo nobenega truda, prenesejo vse stroške in jim je prvo in zadnje vinograd! Naj bo tudi vam sadovnjak če ne prvo, pa vsaj ne zadnje!	ti.
O gnojenju rastlin
Poleg dušika in fosforja potrebujejo rastline znatne količine kalija. — Kalijeva umetna gnojila moramo uvažati iz inozemstva in io predvsem iz Nemčije, kjer je razvita velika industrija kalijevih soli.
Pri rias je v uporabi največ 40% kalijeva sol; svojčas so kmetovalci precej uporabljali kajnit, kateri vsebuje 12—14% kalija. — 2e več let pa se kajnit ne uvaža več v našo državo; vzrok leži v tem, ker so ponekod prodajali kajnit za živinsko sol, kar je povzročalo zastrupljenje pri živini. Obenem pa se je tudi opazilo, da vsled večje vsebine kloridov v nekaterih slučajiti kajriit škodljivo deluje.
Največ kalija potrebujejo okopavine, zlasti krompir in pesa, nekoliko manj pa razna žita; ker potrebujejo okopavine največ kalija jih imenujemo »kalijeve rastline«.
Pri krompirju se je izvedlo v zadnjih letih nekoliko poizkusov s kalijevim gnojenjem; uspehi so bili nadvse zadovoljivi; poleg kalija pa je treba tudi zadostno po-gnojiti s hlevskim gnojem in uporabljati ostala umetna gnojila.
Pri nobeni drugi rastlini ne pade pridelek tako hitro in močno kakor ravno pri krompirju, ako nima na razpolago zadostnih količin kalija. — Krompir je rastlina, ki tvori škrob, za kar mu je kalij neobhodno potreben.
Kalijeva gnojila so v vodi topljiva in jih morejo rastlinske korenine takoj sprejemati; na težki zemlji jih trosimo navadno že v jeseni, na peščeni pa šele spomladi.
Med kalijevo soljo se nahajajo tudi večje kepe; zato moramo te kose najprvo zdrobiti in potem gnojilo enakomerno trositi. Ako teh koscev pred uporabo ne razdrobimo in gnojilo kar tako trosimo, potem pride na nekatera mesta preveč kalija.
Najbolje je, da trosimo kalijeva gnojila kakih 15—20 dni pred setvijo oziroma sa-denjem in jih z.aorjemo dosti globoko v zemljo, da ne pridejo v dotiko z semenjem V druoi vrsti pa tudi zato, ker kalijeva gno-
jila ne prodirajo tako lahko v zemljo kakoi n. pr. dušična in bi vsled tega mogla ostati na površini zemlje in bi deloma ne bila dostopna rastlinskim koreninam.
Istočasno ob setvi ni dobro trosili kalijeve soli; bolje je, da počakamo tako dolgo, da so rastline že pognale in šele nato gnojimo. Razni poizkusi so pokazali, da se morejo kalijeva gnojila v posameznih slučajih z uspehom rabiti tudi ako jih trosimo šele po setvi, ko so mlade rastline že pognale.
Največ kalija potrebujejo lahke peščene zemlje; na teh se gnojenje s kalijem vedno dobro izplača. — Težke zemlje (n. pr. ilovnata zemlja) potrebujejo mani kalijevih gnojil, ker one vsebujejo že itak nekaj kalija. Ako ima zemlja veliko kalija, potem še ne vemo zagotovo, ali ne potrebuje kljub temu kalijevih gnojil, kajti večji del kalijevih spojin je lahko v zemlji v težko raztopni obliki. O tem se moramo prepričati z gnojilnim poskusom.
Večkrat se je že pripetilo, da je kmetovalec zadostno gnojil s kalijevo soljo, vsak uspeh pa je izostal. To se dogodi navadno takrat, ko nastopi spomladi suša in primanjkuje padavin; vsled pomanjkanja vode pa kalij kakor tudi ostala gnojila ne pride do pravega delovanja. Pravi učinek kalija se pozna v tem slučaju šele v drugem oziroma tretjem letu.
Ako ne uporabljamo hlevskega gnoja potem računamo na 1 ha približno sledečo količino 40% kalijeve soli za okopavine (krompir, pesa) 200—300 kg
za žita ....... . 150—200 kg
za stročnice....... 100—200 kg
za travnike....... 100—200 kg
Vsa navedena umetna gnojila imajo za-željen učinek edino tedaj, ako je zemljišče v te svrhe dobro pripravljeno; ako je ta predpogoj izpolnjen potem jih tudi rastline koristno izrabijo — Zemlja ne sme biti preveč mokra, pa tudi ne preveč suha. — V suhih zemljah gnojila niso zadosti topljiva
in tako ne morejo priti v polni meri do učinka. Ako pa ie zemlja mokra je premalo zračna in po taki se nekatera gnojila kot opneni dušik in pa hlevski gnoj zelo težko razkrajajo. — Kjer imamo močvirni svet, ga moramo najprvo dobro izsušiti, šele po-lem uporabljamo na njem uspešno umetna gnojila Tako zemljišče vsebuje mnogo kislin, ki so za rastlinstvo škodljive; ko smo ga izsušili ga moramo gnojiti z apnom, katero nevtralizira vse preostale kisline in jih napravi neškodljive.
Gnojenje mora biti popolno in ne enostransko; tako enostransko gnojenje je napačno in brez prave koristi — Kriti moramo vedno potrebo vseh hranilnih snovi, ako gnojimo samo z eno hranilno snovjo še tako močno, rastlina ne more dati zadostnih pridelkov, ako je drugih hranilnih snovi premalo na razpolago. - Kako škodljivo je preobilno enostransko gnojenje vidimo posebno pri dušiku, kateri povzroča pri raznih žitih poleganje, obenem pa zadržuje zorenje.
Gnojenje ohopavin
Za naše sedanje razmere je važno, da pridelamo mnogo krompirja in fižola, ker se ta pridelka moreta dobro prodati. Za domača krmila pa pride predvsem v po-štev pridelovanje krmske pese, črne detelje. lucerne in sena
Gledati moramo, do pridelamo čim več zdravega in dobrega krompirje in sena Semenski krompir je iskan in se ga iz naše banovine vedno z lahkoto in dobro prode.
Pogoj za dober pnoelek na njivi pa so dobro seme, pravilno pripravljena ter dovoli pognojena zemlja kakor tudi skrbno obdelovanje, pletev iri tako dalje za časa razvoja in rašče rastlin.
S hlevskim gnojem moramo pravilno postopati, da ne izgubi gnojilne moči. Re-tonirana gnojišča in gnojnične jame so predpogoj za pravilno in varčno gospodarstvo s hlevskim gnojem in gnojnico Hlevski gnoj mora btfi pri uporabi zrel. Kot dodatek k zrelemu hlevskemu gr'oju so pa nekatera umetna gnojita neobhodro potrebna in se ta pri pravilni upoiabi zelo izplačajo. I)enor izdan za umetna gnoiila se sedaj zelo dobro obrestuje. Samo na ta način, da pv Itlamo v obilni meri take poljske pridelke, ki po svt ji kakovosti lahko tekmujejo na trgu, dalje da imamo vedno dovolj teč ie krme in čim več pridelkov za prodajo, moremo uspešno pobi-
Kot zadnio vrsto giioul na) omenimo še pepel, ki spada med kalij — fosfatna gnojila. — Vsak pameten in varčen gospodar bo pepel, ki ga nič ne stane skrbno zbiral in ga s pridom uporabil. — Pepel je zelo dobro in koristno gnojilo ter vsebuje veliko apna in kalija, pa tudi precej fosforja. — Vsled velikih količin apna je njegov učinek posebno na težkih zemljah zelo dober.
Ako uporabljamo pepel za gnojenje travnikov je vsekakor dobro, da jih ne pozabimo politi tudi z gnojnico katera vsebuje veliko dušika.
Zelo dober ie pepel od bukve in hrasta. — Pepel od bukve je zelo bogat na kaliju; pepel od hrasta pa vsebuje mnogo apna in nekoliko manj kalija.
Ako uporabljamo samo pepel brez hlevskega gnoja in drugih umetnih gnojil, računamo približno njegovo potrebo na en hektar 10—12 q. — Količina je odvisna predvsem od zemljišča samega, od vrste pepela in pa od rastline kateri gnojimo.
in zimskih rastlin
jat; obstoječo krizo. Kmetovalci v drugih državah so to ž.i uvideli in jih zaradi *ey» obstoječa kriza tamkaj nc tlači več tako hudo, kakor se lo godi žal še vedno
V pretečenem letu so se po vsej dravski banovini zopet izvedli poskusi z uporabo umetnih gnojil. Ti poskusi so se nepričakovano dobro obnesli zlasti glede dobičkonosnosti in kakovosti pridelkov. Vnovič se je izkazala stara izkušnjo, da je za naša zemljišča prav kalij v obliki 40% kalijeve soli ona rastlinska hrana, ki izredno koristi okopavinam, pa tudi krm-skim rastlinam in žitu. Dosegli so se tako lepi pridelki, da si skoraj ni mogoče več misliti kmetovalca, ki bi od zdaj dalje ne rabil pri gnojenju vedno tudi kalijeve soli poleg drugih potrebnih gnojil.
Hočemo tukaj navesti le nekaj primerov lani izvedenih poskusov. Dobro bi pa bilo, če bi se posamezniki še osebno porazgo-vorili s pozneje navedenimi posestniki, ki so napravili poskuse. Ti jim lahko iz lastnih izkušenj pojasnijo, kako dobra in koristna je pravilna uporaba umetnih gnojil in posebič 40% kalijeve soli pri okopa-vinah in krmskih rastlinah.
I. Krompir.
G. Umnik, posestnik in župan v Šenčurju, ie izvedel tale poskus. Celo njivo,
razdeljeno v iri enake parcele, je najprej pognojil z zrelim hlevskim gnojem, naio pa dodal posameznim parcelam, ki so merila po 1000 m2, še sledeče količine umetnih gnojil;
Prva parcela v izmeri 1000 m2 je ostala pognojena samo s hlevskim gnojem. Na njej jc pridelal 1200 kg krompirja.
Druga parcela 1000 m2 ie dobila razen hlevskega gnoja še 15 kg apnene sečnine, 20 kg superfosfaia in 40 kg 40% kalijeve soli. Pridelek je znašal 1900 kg krompirja.
Tretja parcela 1000 m2 je pa bila razen s hlevskim gnojem pognojena samo s 15 kg apnene sečnine in 20 kg superfosfaia, torej brez kalija. Ker ni gnojil s kalijem, je pridelal na fem kosu njive tudi samo 1340 kg krompirja.
Razlika med samo s hlevskim gnojem gnojeno in polno gnojeno parcelo s kalijem je bila 700 kg krompirja in razlika med enostransko gnojeno parcelo brez kalija ter polno gnojeno parcelo s kalijem pa je bila 560 kg krompirja. 40 kg 40% kalijeve soli je na 1000 m2 dalo 560 kg več krompirja. Danes stane 40 kg kalijeve soli okrog 65 —70 Din. Vrednost 560 kg krompirja je pa 340 do 390 Din. Na 1000 m= njivske površine mu ie kalijeva sol vrgla 275 do 320 Din čistega dobička. Ali preračunano na 1 ha bi znašal čisii dobiček 2750 do 3200 Din.
Posestnik Starman Valentin na Suhi pri Skofji Loki je izvršil enak poskus. Prvo samo s hlevskim gnojena parcela v izmeri 1000 m2 je dala 1525 kg krompirja, druga prav tako velika in polno gnojena z 20 kg apnene sečnine, 20 kg superfosfaia in 30 kg 40% kalijeve soli pa je dala 22% kg krompirja in treija gnojena samo z apneno
Nekaj podrobnosti
O porodu samem in o prvi negi telet se ie že mnogo pisalo in predavalo. Zato jc v lem pogledu zabeležiti v zadnjih letih še dovoli napredka. Prav dobro znano je n. pr. da je treba teletu nuditi kot prvo hrano tako zvano mlezivo, razmeroma razširjeno je tudi umetno napajanje. Tudi postopek ob porodu samem je znatno boljši nego je bil pred leti. Vendar so pa še nekatere podrobnosti manj znane. Naj jih v naslednjem navajam:
Važen činitelj za to, da se porod brez težav vrši, ie redno gibanic krave. Pri paš-
sečnino in superfosfatom, torei brez kalija, pa samo 1754 kg krompirja.
Pire Alojz, posestnik v Veliki vasi pri Krškem, je istotako napravil gnojilni poskus na krompirju. Predsadež jc bila detelja. Na negnojeni parceli v izmeri 1 ha je pridelal 8750 kg krompirja. Na polno gnojeni enako veliki parceli pa, ki jo je pognojil s 100 kg apnenega dušika, 300 kg superfosfata in 300 kg 40% kalijeve soli, pa je pridelal 15.750 kg krompirja. Razlika je bila torei 7000 kg krompirja na hektarju. Če računamo 100 kg krompirja Din 60, potem je bila vrednost višjega pridelka 4200 dinarjev. Za gnojila ie izdal 994 Din, imel ie torei s pomočjo umetnih gnojil pri 1 ha 3206 Din čistega dobička.
Slične poskuse z istim uspehom so izvedli še posestniki: Alojzij Humek iz Gradišča pri Raki, Ivan Šifrer iz Zabnice pri Skofji Loki, Peter Hladnik iz Pelkovc pri Rovtah in še mnogo drugih.
Na podlagi teh in pa drugih gnojilnih poskusov, ki so bih izvedeni v zadnjih 10 letih, priporočamo, da naj vsak kmetovalec gnoji krompirju s sledečimi količinami umetnih gnojil in sicer naj trosi na oral: 150—200 kg 40% kalijeve soli, 80—100 kg superfofata spomladi ali pa isto količino fosfatne žlindre jeseni ter
80—100 kg apnenenga dušika jeseni ah pa isto toliko apnene sečnine spomladi
Če računamo le za 1000 ms, potem pa so potrebne sledeče količine: 30-40 kg 40% kalijeve soli, 15—20 kg superfosfata odnosno fosfatne žlindre in
15—20 kg apnenega dušika odnosno apnene sečnine.	(Dalje prih.)
o porodu
in vzreji lefel
ni živini bo sorazmerno manj težkih porodov, nego tam, kjer so živali stalno v hlevu. Če ni mogoče gnati živali vsak dan na pašo, pa nai bi jim bil na razpolago vsaj kakšen drug prostor, kjer se lahko nekoliko razgibljeio in razhodijo. Važno pa je, da krave res hodijo, ne pa samo zunaj kje postajajo ter se dolgočasijo. Morda jih ženemo vsak dan neko določeno pot ter jim damo na koncu poti nekoliko živinske soli, da jo ližejo Nato jih zopet ženemo nazni v hlev. Ne bom pozabil izkušnje iz svojt prakse, kjer je telica brez vsake pomoč.
n0 paši POvrglp lepe in močne dvojčke Dvomim. da bi se to posiečilo pri hlevski reji-
Druga točka, katere se večinoma ne zavedamo, ie ta, da rabi žival ob porodu popoln mir Vsako vznemirjenje je lahko Škodljivo Saj je značilno, da se vrše porodi večinoma v ranih jutranjih uroh, kadar vlada popoln mir ter se je živalsko telo odpočilo in umirilo in zbralo vse svoje moči za težko nalogo.
Kravi mir ob porodul V hlevu naj se jim manj spremeni. Žival naj stoji na svojem običajnem mestu Nastlali smo dobro in čisto steljo že vse dni, odkar pričakujemo porod Zelo nerodno je, če kdo kravo, ki je že legla k porodu, požene pokonci ter naglo nastilja Še bolj je pogreš-no, če tekajo po hlevu, prenašajo luči; če glasno govore. S tem vznemirjajo še ostale živali, ki vstajajo in začno mukati Tudi tuje osebe nimajo ob porodu ničesar v hlevu iskati. Navzoči naj bodo po možnosti le oni, ki živali običajno strežejo in jih je žival vajena. Kratkomalo, vse, kar more v tem trenutku itak plahe živali vznemirjati, nai odpade, v kolikor seveda ne bi bilo neobhodno potrebno.
Pa tudi sami ne smemo biti nestrpni Porod traja lahko precej časa; dokler se vrši vse normalno, ni vzroka za vznemirjenje, še mani za poseganje (kar je sploh le stvar izurjenega strokovnjaka — zdravnika). 2e marsikdo je napravil porod, ki bi bil sicer normalen, za težjega, ker je prehitro ukrenil, kar ni bilo polrebno, in s tem položaj otežkočil. Vse, kar ukrenemo ob porodu, storimo mirno in preudarno, odpade pa naj vse ono, kar označimo z imenom »nervoznost«.
Ko se je tele rodilo in ga je krava z lizanjem temeljito osušila, ie prvo, kar mu nudimo, zopel mir Čisto zgrešeno je, če mu silimo mleko, v želji, da mlademu, šibkemu bitju nudimo okrepčtlo. Velikanska je razlika med načinom, kako živi tele pred porodom in po porodu. Sedaj se mora šele privaditi zunanjemu svetu in se zlasti naučiti dihati. Zaradi lega često ne mara piti Zato je pogrešno, če ga v takem slučaju silimo, naj pije, in mu mleko zalivamo v gobček Pred kratkim sem slučajno prišel v neki kmečki hlev tik po porodu, kjer so ravnokar tele bili »zalili« z mlezivom; prišlo mu je mleko v sapnik ter je tele v kratkem poginilo. Vsaj dve uri čakajmo, preden tele napajamo, od-nosno pustimo sesati Z mirno vestjo pa lahko čakamo tudi 5 ur živalca nam v tem času ne bo lakote poginila, nasprotno, okrepila se bo in nato mirno in pravilno sesala.
H koncu pa še eno točko, ki bo večini čitateljev neznana. Krave ne pomolzimo do čistega, dokler ne preteče 12 ur od poroda Dočim velja sicer važno pravilo, da vselej in ob vsaki molži brez izjeme izpraznimo vime prav do zadnje kapljice, ie nevarno, storiti to takoj po porodu. ?.e marsikatera krava je prezgodnjo molžo plačala s svojim življenjem. Ako je vime pri dobri molznici zelo napeto, morda celo vneto, »volčično«, kakor pravijo, se kravi lajšajo bolečine s tem, da se delno iz-molze, ne pa popolnoma izprazni. To se more v zelo hudih slučajih take vrste »volčičnosti« zgoditi celo pred porodom kar pa je prav redkokdei resnično potrebno
Za naše zadrugarie
V nemškem zadružnem glasniku čita-mo naslednjih deset zapovedi za člane posojilnic in hranilnic. Ker bi bile te priporočljive tudi članom naših podeželskih denarnih zavodov, jih tu prinašamo dobesedno. četudi se nekatera določila iz njih dandanes pri nas žal ne morejo upoštevati, ker je vse denarno poslovanje v naši državi zaradi krize nezaupanja zelo ovirano. Te zapovedi se glaeijo.
I. Vlagaj ves svoj denai ■ 'vojo hranilnico, kajti ta pridobi z niim sredstva, da pomaga tvojim tovarišem v stiski. Ne podlegaj vabilom drugih den«'nih zavodov ter imej 'stalno pred očmi že star
pregovor: srajca tj je vedrin bližja od suknje.
2.	Skušaj tudi druge člane pridobiti k enakemu postopanju, da bosti vsi prežeti pravega zadružnega duha ter si vzajemno pomagali.
3.	Ne zabavljaj čez nizke obresti, če obljubujejo drugi zavodi višje, ampak pomisli, da bodo še višje obresti, kakor jih ti zahtevaš za se, morali plačevati ravne najbolj potrebni ljudje.
4.	če si se od svoje poscjilnice izposodil denar, tedaj skrbi za pravočasno plačevanje obresti in vračanje dolga Ne dopuščaj, da te po večkrat terjajo za nje
kajti s tem otežuješ poslovanje svojega zavoda.
5.	Če želiš dvigniti večji znesek iz hranilnice, tedaj ji to sporoči vsaj osem dni prej, da bo ta imela zaželjeni znesek za te že pripravljen.
6.	Ne razpolagaj z denarjem, če ga nimaš: namreč na ta način, da ga nakazuješ s čeki, četudi znaš, da pri svojem zavodu nimaš zanj kritja. Vedi, da se tako postopanje imenuje slepa rs tvo
7.	Svojo zadrugo, ki ti naj v sili pomaga podpiraj s tem, da le potom nje iz-vedeš vse svoje denarne kupčije, pri katerih ona lahko nekaj zasluži. Tudi ne pozabi, nabavljati vse potrebno blago potom nje.
8.	Drži se točno reda. ki ca predpiše zadruga; zlasti pa upoštevaj uradne ure
ter premisli, da mora njen uradnik izpolnjevati še druge uradne dolžnosti.
9.	Skušaj svoji zadrugi pridobiti še novih članov, kajti vedi: čim močnejša je zadruga, toliko več lahko stori za vse svoje člane.
10.	Ne zabavljaj nikdar čez svojo zadrugo, zlasti ne nasproti konkurenčnemu podjetju. Če pri njej zaslediš napake, poišči si pota, da jih odpraviš. Dobro pomisli, da z zabavljanjem škoduješ svojemu lastnemu zavodu ter s tem žališ samega sebe.
Slovenski zadrugar! Dobro premisli teh deset zapovedi, utisni si jih \ spomin, strogo se po njih ravnaj in — postal boš pravi zadrugar, kakor si! ga je zamislil tvorec slovenskega zadružništva — naš veliki Janez Evangelist Krek
v KRALJESTVU GOSPODINJE
KUHINJA
Aspik. Za aspik rabim štiri svinjske in dve telečji razsekani nogi, pol kg osnaže-ne svinjske kože in pol kg koščenega suhega svinjskega mesa. To mesovje zalijem s šestimi litri mrzle vode. Kuham nepokrito. Za duh pridenem eno celo čebulo, en korenček, pol rumene kolerabe, korenino petršilja in pol korenine zelene. Vse te zelenjadi ^režem na lisiKe in opražim na masti, da zarjave. Ko so zelenjave dovolj pobarvane, jih stresem v lonec, kjer se kuha meso za aspik. Potem pridenem še 12 zrn celega popra, en lavorov list, vršiček timijana in dva nageljeva klinčka. Aspik kuham šest ur na zmernem ognju Pene in maščobo pridno posnemam. Ko se meso loči od kosti, pridenem par žlic kisa in par žlic vina ter kuham še dvajset minul. Potem potegnem lonec od ognja, vsebino čez nekaj časa precedim skozi sito v globoko skledo ter postavim na hladen prostor. Drugi dan ščistim aspik na ialc način: Strjena žolica je pokrila z maščobo. Maščobo odstranim s tem, da hitro poli-jem površino z vročo vodo in prav hitro popiham maščobo s površine. Potem pretreseni žolico v ponev in denem na toplo. V raztopino primešam dvoje celih jajc z lupinami vred. jajcem pridenem par žlic vode in sok pol limone. Potem stepam žolico s šibami toliko časa, da tekočina zavre. Sedaj polegnem lonec na stran in ga pustim toliko časa na robu štedilnika, da
se sneg zbere na površju. Ko je to doseženo, precedim aspik skozi snažno močno krpo. Krpo zmočim v vroči vodi, privežem za noge narobe obrnjenega stola. Na sedalo stola postavim skledo, da teče pre-cejena tekočina v skledo. Precejam blizu štedilnika da se tekočina ne strdi. — Ako ni aspik po prvem precejanju dovoli čist, ga precedim še enkrat. Ohlajen aspik mora biti tako trd, da ga lahko zrežem. Zunanjost njegova mora biti svetla, prozorna in čista. Okus je vinskokiselkast. Sesekljan aspik je fin pridatek k šunki in k narezkom. Okus aspika sc znatno zboljša, ako med kuho pridenem kos stare kokoši ali kos puste trde govedine. To dvoje se potem vzame iz juhe in se porabi kot jed.
Pečena riba s sardelami in limoninim sokom. Majhne ribe pustim cele, večje pa razpolovim podolgorna. Potem jih nasolim. Nasoljenim napravim globoke zareze. V tc razere vlagam prav drobno sesekljane sardelice. Potem jih pustim eno uro stati. V kožici razgrejem toliko dobrega olia, da pokrije dno V tem olju spečem ribo. Ko je pečena, jo dam na krožnik, potresem s poprom in polijem z oljem, v katerem so se ribe pekle. Med olje stisnem sok ene limone. Ko zavre, polijem ribo z njim. Kot pridatek ic dober pražen riž, popečen droben krompirček, kuhana karfijola ali koščki trdo kuhanih jajc.
Dekleta in žene! — Shranite *Domoliu-bovo prilogo »Gospodar in gospodinja«, ker ima trajno vrednost!
gospodarske vesti
d ENAK
• g Ljubljanska denarna borza. Promet v inozemskih devizah na ljubljanski borzi v zadnjih tednih je bil precej znaten ter je josegel največ do 10 milijonov, navadno 0a okrog 5 milijonov Din na teden. Največ • prometa je bilo v funtih in avstrijskih šilingih, nianj z italijansko liro. V svobodnem deviznem prometu so plačevali angleški funt povprečno po 249.50 Din, ameriški dolar 49 50 Din, švicarski frank 16.55 Din, nemška marka 14.10 Din, avstrijski šiling 9 40 Din, španska pezeta 6.34 Din, francoski frank 3.35 Din, italijanska lira 3.01 Din, grški borii po 32 par. — Uradni tečaji so beležili: angleški funt 215.85 Din, ameriški dolar 42.98 Dirt, holandski goldinar 29.73 Din, nemška marka 17.57 Din, švicarski fr. 14.28 Din, belgijska belga 7.38 Din, francoski frank 2.88 Din, češka krona 1.81 Din.
živin a
g Ljubljanski živinski sejem 4. f. m. —
Na tem živinskem sejmu ni bilo organizirane prodaje živine, vendar nima ta toliko pomena, ker prihaja vedno manj živine nanj. Če pojde tako dalje bo sam od sebe prenehal Prigon na ta sejem je znašal samo 17 volov, 31 krav, 18 telet, 13 odraslih prašičev, 158 prašičkov 2a rejo in pa 324 konj. Se od tega malega števila je bilo prodanih le 6 volov, 11 krav, 10 telet, 7 debelih prašičev, 93 pujskov in 30 konj. Po uradnih podatkih so znašale cene za 1 kg žive teže: voli I. vrste 3.50—4 Din, II. vrste 2.75 — 3.50, III. vrste 2-2.75 Din, krave debele 2-3.50 Din, klobasance 1.50-2 Din, teleta 4.50—5.50 Din. Prašički za rejo pa po 100-170 Din eden.
g Živinski sejem v Kranju 2. marca 1936. Tudi slovenski kmetje se začenjajo gibati in nastopati za svoje pravice. Na zadnjem sejmu v Kranju je Kmetska zveza sestavila komisijo, ki je še pred sejmom določila cene živine, po katerih naj jo kmetje prodajajo. Poziv s cenami na lepakih je bil raz-obešen ob vhodu na sejmišče s sledečo vsebino: »Kmetje bodite složnil Ne prodajajte živine pod ceno! Cene živine so danes sledeče: voli in boljše krave i. vrste
5	Din II. vrste 4—4.50 Din, tretje vrste pa 3-3.50 Din, teleta I. vrste 7 Din, II. vrste
6	Din, tretje vrste 5 Din. — Krave slabše vrste naj vam oceni komisija na trgu.« — Posledica te organizacije ie bila, da so
mesarji in prekupci morali plačevati živino po 1 — 1.50 Din pri kg žive teže več nego pri zadnjem sejmu.
Tudi na sejmu, dne 9. marca, so kmetje nastopali složno. Posrečilo se jim je ta dan zopet dvignili cene za 25 par pri kilogramu žive teže. — Gorenjski kmetje so trdno odločeni vstrajati v boju za pravične cene do skrajnosti.
g Živinski sejem v Konjicah 3. marca —
Slično so nastopili kmetje v Konjicah ter složno zahtevali višje cene. Vsi brez izjeme so se držah navodil ter s tem prisilili kupce, da so plačevali boljše cerie kot doslej. Tako so določili za 1 kg žive teže v primeri z zadnjim sejmom sledeče cene v dinarjih:
debeli voli prej 3-3.50 sedaj 4-4.50 telice	prej 2-2.50 sedaj 3-3.50
krave	prej 1-1.50 sedaj 2-2.50
teleta	prej 3-3.50 sedaj 4-4.50
Na vseh živinskih sejmih bi morali kmetje iako složno nastopati, pa bi jim tudi živinoreja nekaj donašala. Saj dobe večkrat žc sami mešatarji ali prekupci več za živino, kakor živinorejec sam; o mesarjih pa niti ne govorimo. — Slišimo, da so se tudi po drugih krajih ustanovile slične komisije, ki bodo na bližnjih sejmih ocenile živino in določili cene.
g Ptujski živinski sejem dne 3. t. m. -Prigon je bil znaten in je znašal 293 konj, 87 volov 255 krav, 19 bikov, 32 juncev, 41 telic, 4 teleta, skupaj 731 glav; od teh je bilo prodanih 268 glav. Kupčija je bila živahna vendar se cene niso dvignile, četudi je Kmetska zveza razglasila naslednje živinske cene: voli debeli I. 4-5 Din, II. vrste 3—4 Din, telice debele 4-5 Din, krave dobro rejene 3-3.50 Din, krave kloba-sarice 2—2.50 Din, telice za rejo 3-4 Din, biki 3.50—4.50 Din itd. Žal pa se prodajalci niso držali teh cen ter popuščali in končno so mesarji dosegli, kar so hoteli. Tako so bile nakupne cene za 1 kg žive teže: voli 2.50 - 3.25 Din, krave 1.25- 3.50 Din, biki pa 2.65-2.80 Din, junci 2-2.75 Din, telice 3 do 3.50 Din; konji po 300-4000 Din, žrebeta 500-1500 Din eno. — Tako so neorganizirani kmetje sami sebi škodovali, pa tudi svojim tovarišem v drugih krajih. Predvsem bi dogon na sejem ne smel bili tako močan, potem bi se morala organizacija izvesti že prej po deželi od vasi do vasi, o< kmeta do kmeta Tedaj šele je pričakoval kaj uspeha
PRAVNI NASVETI
Tuje Čebele. Fr G. V jeseni ste v tujem gozdu v votli bukvi našli čebele. Te čebele ste, oblečeni v čebelarsko kapo, vzeli iz drevesa in spravili k sebi domov Sedaj vas pa ljudje obrekujcjo, da ste maskirani šli v gozd čebele krast Ker ste mnenja, da niste zakrivili nobene tatvine, vprašate, kako bi se branili pred hudobnimi jeziki — Čebelne roje sme lastnik plemenjaka zasledovati tudi na tujem svetu. Če ga sam v dveh dneh ne zasleduje, se smatra, da se je odpovedal lastnini in sme tak roj vzeti in za sebe žadržati na javnem svetu (na pr. ob cesti) vsakdo, na svojem svetu pa zemljiški lastnik. Če ste vzeli roj Čebel na tujem svetu, niste s tem zagrešili tatvine, pač pa morate čebele vrniti zemljiškemu lastniku na njegovo zahtevo Če vas ljudje obrekujejo, da ste čebele maskirani ukradli, jih lahko tožite zaradi žaljenja časti, če se vam zdi vredno Premalo je sodnikov, če bi hoteli zavezati vse zlobne jezike!
Nasilna sprememba meje ie nednnustna. 1. M. Z Starši kot vaši posestni predniki so vživali posestvo v sedanjem obsegu skozi 45 let. Vaš mejaš, ki je 28 let svoj gospodar, sedaj trdi, da vživate en meter in pol njegovega sveta, kar dokazuje z maoo in vam hoče ta pas zemlje s silo vzeti Ker drži t njim tudi neki občinski mož, vprašate, če vam lahko ta svet vzame — Ne! Čim bi mejaš na kakršenkoli način posegel v vaš svet, na pr., da bi grabil krtine, kosil, za-gradil itd., ga lahko tekom 30 dni tožite Zaradi motenja posesli in mora mejaš tožbo zgubiti, če dokažete svoje dosedanje mirno vživanie. Mejaš sme sicer predlagati novo zamejičenje po sodišču: vendar bo tudi v tem postopanju propadel, če se bo ugotovilo, da je dosedanja mejna črta točno in vidno označena z mejniki in da ste do te mejne črte svoj svet v zadnjem času mirno vživali.
Odplačevanje zaščitenega dolga. K. F. Dne 18 aprila 1932 ste si od soseda izposodili nekai denarja. Sosed sedaj zahteva dolq s 5% obrestmi, češ da zaščita ni več v veljavi Vprašate, kakšni so sedanji predpisi o zaščiti — Po sedanji uredbi o zaščiti kmetov zapade prvi letni odplačilni obrok dne 15 novembra 1936. Sosedu boste mo-ra'i do teaa dne plačati za vsakih 100 Din dolga 4 Pin t j. 1 dinar obresti in 3 dinarje oripipčila dolga Za zadružne hranilnice in posojilnice te uredba ne velja. Tem se morajo odplačevati dolgovi po posebnem odplačilnem načrtu
Skrajšani rok. A. K. K. Težko vam ie odgovoriti, ker niste navedli rojstnih podatkov očeta in bratov Če ste vi najstarejši sin, bi imeli pravico do skrajšanega roka tedaj, ako oče še ni 60 let star in če ne bi imeli nobenega najmanj 17 let starega brata Teh
pogojev pa očivMno nimate Zato bosta morata pivn Iva brni-.. odslužiti polni rok in šele tretji brat bi služil skrajšani rok
Dimnikarski pravilnik. P. D. Še vedno velja pravilnik za izvrševanje dimnikarskega obrta, ki ga ie izdal ban leta 1932. Po tem ptavilniku se dimnikarju ne sme braniti, da ob določenem času ometa. Plačilo sme zahtevati po tarifi, ki ie bila obiavljena v »Službenem listu« dne 16 nov. 1932 Ker ne vemo, kakšno delo ima opraviti pri vas ca mne moremo povedati, koliko vam sme računati. Zahtevajte, da vam pokaže taiifo. Če pa se ne morete sporazumeti, predlo«-žite spor okrajnemu uačelstvu, da ga reši.
Svinjska kupčija. A Z. D. Vg — Kupili ste svinjo, za katero je prodajalec trdil, du je že določen čas breja Sedaj ste dognali, da svinja ni bieja in ste to sporočili pro» dajalcu Ta se za to ne zmenil češ, da se nista nič zgovorila glede odškodnine, če svinja ne bi bila breja Vprašate, če ga lahko tožite — Če ste kupovali izrecno brejo svinjo in je prodajalec zatijeval, da je res breja, potem vam prodajalec jamči za to zatrjevaho okolnost in vam je po za-« konu odgovoren za vso škodo, ne glede na to, da ni bilo glede odškodnine nobenega posebnega dogovora. Tožbo na odškodnino morate vložiti tekom treh let.
Pletarski obrt. A. U. V. Če ste prenehali izvrševati pletarski obrt, bi bili morali preostanek izvrševanja obrti takoj prijaviti davčni upravi Ne zadošča samo prijava ote načelstvu. Sicer pa morate vedeti, da je davčna osnova za pridobnino enoletni čisti dohodek podjetja v minulem letu. Zato ne prestane davčna obveznost isto leto, ko prenehate izvrševati obrt, ampak eno leto pozneje. Če ste pri davčni upravi vprašali, zakaj vam še vedno nalagajo davek, so vam to gotovo pojasnili. Če pa vam tudi po preteku navedene dobe nalagajo davek, čeprav ste prestanek izvrševanja obrti prijavili davčni upravi, se pravočasno pritožite.
Zastaran dolg? Š. t. Z. — Pri nakupu hiše je bilo na podstrešju nekaj stare šare, za kar vas je prodajalec hiše naprosil pis-meno, da jo prodaste. To ste storili, izkupiček pa niste poslali njemu, ker ste imeli nujne izdatke za dom in Vam ie na vašo opravičilo sporočil, da vas ne bo tirjal. — Dotični gospod ie medtem umrl in se je se' daj zglasila njegova bivša služkinja, ki pravi, da je prevzela zapuščino svoiega bivšega gospodarja in vas tiria na plačilo tega dolga. — Prepričajte se z upogledom v zapuščinski spis po pok. gospodarju, če ie morda v oporoki res zapustil svojo terjatev proti vam svoji služkinji, če to ni zapisano, se lahko postavite na stališče, da je vam pokojni pismeno odpustil ves dolg, ko je zapisal, da vas ne bo terjal. Dolg bi zastaral šele v 30 letih