SLOVENSKI VESIM CELOVEC PETEK 17. MAR. 1989 Letnik XL!V. Štev.21(2444) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 1000 din P.b.b. Kontaktna leča 1989 S koncertom ansambla Martin Krpan, danes ob 21. uri, bodo zaključili prireditev letošnje Kontaktne leče - Kontaktlinse 1989 v prostorih slovenske gimnazije v Celovcu. Za prireditve, ki so potekale v minulih dneh, lahko ugotovimo, da so uspele, ker so privabile mnogo obiskovalec iz vrst pripadnikov obeh narodov v deželi. Poročilo o tem berite na 6. strani. GaHob odstopi!, Koschat novi čian dežeine vlade Nedeljske deželnozborske volitve, ki so se končale z izgubo absolutne večine SPO, so že terjale prvo politično žrtev. Dosedanji prvi namestnik deželnega glavarja in najstarejši socialistični član v kolegiju deželne vlade Rudolf Gallob (levo) je zaradi nadpovprečnega poraza v okraju Wo!fsberg, kjer je tudi okrajni predsednik stranke, najavil svoj odstop ob sestavi nove deželne vlade. Gallobov naslednik bo diplomirani ekonomist dr. Josef Koschat (slika desno), dosedanji tretji predsednik koroškega deželnega zbora. Koschat je okrajni predsednik SPO v okraju Šent vid na Glini. DS Alpe-Jadran: Koroška ne /z Nove Gorice poroča /var: Z, ukan Iniciativa koordinatorja ..Delovne skupnosti narodnih skupnosti sosednjih dežel" dr. Francija Zwittra, ki je konec leta 1988 predsedniku DS Alpe-Jadran dr. Brunu Tabacchiju in predsedniku Izvršnega sveta Slovenije Dušanu Šinigoju pismeno predlagal aktivno vključitev narodnih manjšin v Delovno skupnost Alpe-Jadran, je - z eno izjemo - naletela na seji komisije za kulturo DS Alpe-Jadran pretekli torek v Novi Gorici na pozitiven odmev. Ta izjema je bila Koroška. Njen zastopnik je to nad-regionalno iniciativo sicer pozdravil, hkrati pa poudaril, da aktivna vključitev te velike manjšinske organizacije ni možna iz formalnih razlogov. Med drugim je navedel ustanovno listino DS Alpe-Jadran, ki po mnenju koroš- kega zastopnika ne predvideva aktivne vključitve take organizacije, saj v DS delujejo izključno vladne oz. uradne institucije, ne pa privatna društva. Po izjavah predsednika komisije za kulturo Vladimirja Kavčiča in tudi koordinatorja Delovne skupnosti narodnih skupnosti sosednih dežel dr. Francija Zwittra bodo predlog kljub koroškemu vetu še naprej obravnavali. Predsednik komisije Kavčič je v intervjuju za ..Slovenski vestnik" namreč dejal, da bo predlog že sredi aprila na dnevnem redu seje delovnega komiteja DS Alpe-Jadran, in da bo komisija pripravila stališče za sejo predsednikov članic DS. Na seji komisije za kulturo je bilo tudi rečeno, da so poročila posameznih vlad o položaju njihovih manjšin že zaključena. Z objavo teh je računati letos jeseni, tako da bodo osnova za razpravo na simpoziju o manjšinah jeseni v Benetkah. 5976 g!asov za Drugačno Koroško! Izštetje volilnih kart ni več spremeniio razde-iitve mandatov v koroškem dežeinem zboru po voiitvah 12. marca 1989. SPO s 17 mandati nima več absoiutne večine, OVP je z 11 zdrknita na 8 mandatov, FPO pa je pridobita 6 mandatov in jih ima sedaj 11. Lista „Drugačna Koroška" ima po uradnem končnem rezuttatu 5976 ati 1,7 odstotkov vseh gta-sov. Volilna udetežba je bita tokrat z 90,08 odstotka za več kot 7 procentov višja od teta 1984. PREBER!TE 2 Heute im „Stovenski vestnik" 3 Prva ocena voiitev s strani predsednika ZSO dipi. inž. Feiiksa VVieserja 4 Občni zbor Siovenskega prosvetnega društva „Srce" 5 še do nedetje Jožefov trg v Dobrii vasi 7 Ta teden v radiu in na teieviziji 8 „Siovenskivestnik" vsepovsod s športom V priiogi: „Gospodarst- vo" Nov načrt za tovarno Obir? Slovenija papir in Leykam sta pred nekaj dnevi sicer podpisala izjavo o nameri prevzema tovarne celuloze v Magdalenu, toda predsednik Slovenija papirja Miro Varšek, direktor tovarne Obir Feliks Wieser in deželni glavar Ambrozy zatrjujejo, da ta podpis nujno ne pomeni, da bosta Magdalen tudi zares prevzela. Tudi za tovarno Obir odločitev še ni sprejeta. Razmišljajo o tem, da bi na Rebrci proizvodnjo preusmerili (večna2. strani). Bo OVP ustoMčHa Haideija za novega dežehega gtavatja? Grozi Koroški novi deželni glavar z imenom dr. Jorg Haider? Politični razvoj v zadnjih dneh po nedeljskih deželnozborskih volitvah resno kaže v to smer. Tako je eden najvplivnejših funkcionarjev OVP, celovški župan Leopold Guggenberger javno podprl izvolitev desničarja Haiderja za deželnega glavarja. Guggenberger je v svoji izjavi še dodal, da bi morale meščanske stranke izkoristiti ..zgodovinsko priložnost" in strmoglaviti socialističnega deželnega glavarja, saj so to že enkrat - leta 1949 - zamudile. Šef koroške OVP Harald Scheucher pa je po razgovoru z zveznim strankinim šefom Mockom na Dunaju potrdil, da je večina članov ljudske stranke na Koroškem za koalicijo s FPO, kije ob podpori Haiderja za novega deželnega glavarja OVP že ponudila dodatni sedež v deželni vladi. Toda tudi socialisti na čelu z deželnim glavarjem Ambro-zyjem še upajo na mesto deželnega glavarja. Ambrozy je v razgovoru s Scheucher-jem v sredo popoldne ljudski stranki ponudil mesti predsednika deželnega zbora in predsednika šolskega sveta ter ..aktraktiven resor" v deželni vladi. Že ob začetku prihodnjega (Ja//e a a 3. .sfra:;;'j 2 !7. marec t989 SLOVENSKI VESTNIK „Drugačna Koroška" je ustvarita štartne pogoje Deželnozborske volitve na Koroškem so za nami. SPO in OVP sta skupaj izgubili 6 mandatov. Pridobila je Haiderjeva FPO. S tem je na dramatičen način postalo jasno, da je oportunistična politika SPO in OVP, še prav posebej v vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti, propadla. Kapitualicja pred nemško-nacionalnimi silami v šolskem vprašanju socialistom ni prinesla nič. Poleg tega je Haiderjevi FPO (s pomočjo obeh najmočnejših meščanskih časopisov v deželi) uspelo ustvariti vtis, da je edina sita, ki se bori proti politiki etabliranih strank (barantanje s strankarskimi knjižicami, škandali). Drugačna Koroška je dobila nekaj manj kot 6000 glasov. Priznati moramo, da smo si obetali več. Prav zato je še bolj potrebna temeljita analiza nastopa Drugačne Koroške. 1. Drugačna Koroška je (dva meseca pred volitvami) nastala iz potrebe, da se razdor, ki je nastal v narodni skupnosti zaradi ločevalnega šolskega modela, premosti, in da se tudi ob teh volitvah izrazi protest proti trostrankar-skemu paktu. Čas za izvedbo volilnega boja je bil prekratek. To se je pokazalo predvsem v tem, da med ljudmi ni uspelo ustvariti tistega vzdušja in zagnanosti, ki je za volitve pač potrebna. Predvsem nam ni uspelo motivirati krajevne faktorje, da bi se bolj aktivno vključili v volilni boj. Zato se je omejil predvsem na volilna zborovanja glavnih slovenskih kandidatov in na nekaj agitacijskega materiala. Na volilnih zborovanjih so bila v ospredju vprašanja dvojezičnega šolstva in s tem v zvezi razhajanja med koroškimi Slovenci. Ljudje so pozdravili široko platformo Drugačne Koroške in odločno kritizirali neenotnost v šolskem vprašanju in zahtevali poenotenje političnih stališč obeh osrednjih organizacij. Stališča glavnih kan-diatov Sturma in Kerta, da naj bi se v pomembnih narodnopolitičnih vprašanjih, kot je to npr. vprašanje šolstva, uvedle plebiscitarne oblike odločanja na najširši osnovi, so bila zelo dobro sprejeta. Iz izkušenj na volilnih zborovanjih lahko ugotovimo, da je Drugačna Koroška med koroškimi Slovenci zaustavila nadaljnjo resignacijo. Po drugi strani pa moramo ugotoviti, da Drugačni Koroški ni uspelo nagovoriti in prepričati določenega dela koroških Slovencev, ki je sicer podpiral KEL, in tudi ne tistega dela, ki se je zbal Haiderjevega napredovanja in je zato podprl Ambrozyja. Novi volilci Drugačne Koroške pa so komaj zadostovali, da upad glasov na južnem Koroškem ni bil večji. 2. Zelena-alternativa v nemško govorečih krajih je v primerjavi z volitvami I. 1984 v nekaterih mestih in občinah sicer pridobila, vendar je opazno, da se je zeleni potencial razdvojil na tiste, ki si želijo sodelovanja z slovensko narodno skupnostjo in tiste, ki to odklanjajo (VGO). Poleg tega je treba upoštevati, da ekološka zavest na Koroškem ni tako razvita kot v nekaterih drugih zveznih deželah. 3. Po vseh teh analizah lahko trdimo, da bo opozi-cionalno gibanje na Koroškem uspelo tedaj, če bo delalo kontinuirano in osveščalo ljudi predvsem v manjšinskem vprašanju. Drugačna Koroška je ustvarila štartne pogoje in z delom bo treba nadaljevati. Izid volitev je pokazal, da nemški nacionalizem zastruplja vzdušje v deželi v še večji meri kot smo si to predstavljali. Ce bomo z delom nadaljevali, je bil nastop Drugačne Koroške upravičen. Dr. Marjan Sturm in Fric Kert, kandidata tiste Drugačna Koroška Nov načrt za tovarno Obir? (nadH/jevan/cA 7. Afram) „Res je, da se z Leykamom pogovarjamo v obeh smereh, torej o prevzemu Magdalena in nadomestni proizvodnji v Obirju", je dejai predsednik Siovenija papirja Miro Varšek v pogovoru za „S)ovenski vestnik". Poudaril je, da rezuitat še ni jasen, „ker smo šeie te dni dobili podatke, in ker moramo šele izdelati študijo." Varšek je v pogovoru tudi zanikal, da se Slovenija papir ne bi držal termina, ki ga je najavil v zvezi s predložitvijo finančnega načrta za rebrško tovarno. „Odločitev o obeh zadevah bo na vsak način sprejeta še ta mesec. V zvezi z Obirjem preverjamo predvsem možnost nadomestne proizvodnje, s katero bi lahko boljše izkoriščali les in manj onesnaževali okolje, proizvajali pa bi nadomestek celuloze za razne vrste papirja. Za tak proizvod se zanimajo vse naše tovarne pa tudi avstrijska podjetja." Na vprašanje, ali je Leykam edini možni partner, Varšek ni izključil, da bi bil lahko udeležen še kak tretji, o imenih pa se ni izjasnil Andrej Mohar HEUTE )M Die Seite fur unsere deutschsprachigen Leser/innen ARG!^A^pM-Adria:Kamtgn^ge^nEmbeziehung Als einziges Mitglied der ARGE der Alpen-Adria-Lander sprach sich vergange-nen Dienstag in Nova Gorica im Rahmen der Tagung der Kulturkommission dieser Ar-beitsgemeinschaft der Ver-treter Karntens gegen eine aktive Einbeziehung der „ Ar-beitsgemeinschaft der Volks-gruppen der Nachbarlander" aus. Der Vertreter Karntens vertrat dabei den Stand-punkt, daB die Tatigkeit dieser Volksgruppenorganisa-tion grundsatzlich begruBt Der neue Mandatsstand von 17 SPO, acht OVP und elf FPO blieb auch nach Aus-zahlung der Wahlkarten un-verandert. Wie die Landes-wah!behorde bekannt gab, lautet das Wahlergebnis der Karntner Landtagswahl vom 12. Marž 1989 unter Einbeziehung der Wahlkartenstim-men nunmehr: Wahlberechtigte 401.759 (1984: 385.348). Abgegebene Stimmen 361.913 (319.685). Ungultige Stimmen 9.047 (4.571). Gultige Stimmen 352.866 (315.114). Wahlbe-teiligung 90,08 Prozent (1984:82,96%). SPO: 162.147 Stimmen (— 609) oder 45,9 Prozent (-5,7%) OVP: 74.054 Stimmen (— 15.040) oder 21,0 Prozent (-7,3%) FPO: 102.322 Stimmen (+ 52.001) oder 29 Prozent (+ 13%) VGO-Grune: 5.601 Stimmen Dr. A RoBbacher wieder Prasident Dr. Artur RoBbacher wur-de vergangenen Dienstag auf der Jahreshauptversam-mlung des „Club tre popoli" als Obmann des Vereines be-statigt. Zum Vizeobmann wurde NRAbg. Karel Smolle gewahlt, Sekretar ist mag. Janko Kulmesch. werde, aus formalen Grun-den es jedoch nicht moglich sei, diese landerubergreifen-de Initiative direkt in die Ar-beitsgemeinschaft Alpen-Adria miteinzubeziehen. Der Vorschlag auf Einbeziehung bzw. aktive Einbin-dung der Minderheiten in die Arbeitsgemeinschaft Alpe-Adria war vom Koordinator der „ARGE der Volksgrup-pen der Nachbarlander", Dr. Franci Zwitter, Ende vergangenen Jahres an der Vorsit-zende der ARGE Alpen- (+ 2.032) oder 1,6 Prozent (+0,5%) Grune-Zeleni: 5.976 Stimmen (+ 5.976) oder 1,7 Prozent (+ 1,7%) KPO: 2.166 Stimmen (- 338) oder 0,6 Prozent (— 0,2%) Mit einer Komodie von Oden von Horvat „Zur scho-nen Aussicht" setzten die La-ienschauspieler des sloweni-schen Kulturvereines „Radi-še" am Radsberg den SchluB-punkt der heurigen 14. Ro-sentaler Bildungswoche, die von 9 Kulturvereinen durch-gefuhrt wurde. Abgesehen vom Vortrag dr. Antons Fei-nings uber slowenische Haus-und Flurnamen, der Vorfuh-rung des Filmes „Tevžej" und eines Gesangskonzertes zum Gedenken an die 180-jahrige Wiederkehr des Geburtsta-ges von Franc Treiber war die Mehrheit der Veranstaltun-gen auf praktische Lebensfra-gen ausgerichtet. Im Vorder-grund standen die Pflege des Gartens und der Obstbaume, besprochen wurden Fragen der Chemie im Haushalt, ein Tierarzt sprach uber Rinder-krankheiten, weiters wurden Gesundheits- und Erzie-hungsfragen behandelt. Sehr interresant war auch Adria Dr. Bruno Tabacchi und an den Regierungschef Sloweniens Dušan Šinigoj herangetragen worden. Der Vorsitzende der Kulturkommission, Vladimir Kavčič, teilte nunmehr mit, daB der Vorschlag Zwitters an das Arbeitskomitee der ARGE Alpen-Adria weiter-geleitet und Mitte April behandelt wurde. Der Stand-punkt des Kommitees werde dann den Regierungschefs der Arbeitsgemeinschaft vor-gelegt werden. In einem Gesprach mit dem „Slovenski vestnik" be-statigte Kavčič weiters, daB die Berichte der einzelnen Regierungen uber die Lage der Minderheiten in ihren Landern bereits vorlagen und damit zu rechnen sei, daB sie die Grundlage fur das Min-derheiten-Symposium im Herbst dieses Jahres in Vene-dig darstellen werden. ein Vortrag von dr. A.nton Rohrmoser, dem friiheren Geschaftsfuhrer der Wald-viertler Bildungs- und Wirt-schaftsinitiative und jetzigen Vorstandsmitgliedes der Ar-ge-Region-Kultur, uber Re-gionalentwicklungen im Waldviertel. In den letzten 10 Jahren gelang es namlich zahlreichen Idealisten im Waldviertel in erster Linie mit Unterstiitzung des Sozial-ministeriums Wirtschafts-und Kulturprojekte ins Leben zu rufen, die vielen Ar-beitslosen und Leuten, die am Land bleiben wollen, Ar-beit verschaffte. Rohrmoser schilderte wie es mit einer Kartoffeldirektvermark-tungsaktion begann, und wie es mit der Waldviertler Hol-zwerkstatt, der Schuherzeu-gung, Kunstwerkstatten, u. a. weiterging. Der Aufho-lungsprozeB, der damit im Waldviertel in Gang gesetzt wurde, kann auch anderen benachteiligten Regionen als ein gutes Beispie) dienen. Mandatsstand unverandert: 5976 Stimmen tur DK/AK Rosentaier Biidungswoche uber Regiona!entwick!ung Pomoč družinam v težavah „Revščina ne pojenjuje, temveč raste. Pri tem opažamo, da ne raste samo število primerov, temveč tudi stopnja revščine, ki postaja vedno hujša. Revni postajajo vedno revnejši". Tako oceno preberemo v koroškem letnem poročilu „Pomoči avstrijskih žena v primeru katastrof (Katastrophcn-hilfe Gsterreichischer Frauen -KČF), organizacije, ki je ideološko blizu ljudski stranki (OVP). V Avstriji je KOF zbrala lani 15,5 milijona šilin- gov prostovoljnih prispevkov. Med koroškim prebivalstvom so zbrali 1,3 milijona šilingov, od tega so 1,26 milj. šil. uporabili za pomoč 291 koroškim družinam, ki so zaradi naravnih ali socialnih katastof zašle v največje težave. Ob tem pa je voditeljica koroške KOF Gertrude Kofler predstavila odprto pismo deželnozborskim strankam, v katerem jim očita, da popolnoma zanemarjajo potrebe socialno šibkih, predvsem pa prizadetih otrok. Koflerjeva zahteva naj družine s prizadetimi otroki prejemajo dodatek za nego (Pflegebeihilfe), ne da bi jim to odšteli pri družinskem dodatku. Dežela naj bi pokrila tudi druge stroške. Hkrati pa je organizacija naslovila ostro kritiko ljudski stranki, ker gospe Kofler ni uvrstila na volilno listo svoje stranke. To je znak, da se tudi ČVP ne zaveda potreb prizadetih otrok! Predsednic ZSO d/p/, /nž. Fe//Cs IV/eser. K izidu volitev je Wieser konkretno dejal, da je nesporno dejstvo, da je bila pri nedeljskih volitvah v ospredju bojazen, da bo Haider dobil veliko število glasov in mandatov, „tako da ni izključeno, da lahko postane celo deželni glavar na Koroškem". Iz tega vidika lahko po analizi rezultatov v južnokoroš-kih občinah opazimo, da je veliko število Slovencev, tako kot tudi v preteklosti, glasovalo za socialistično stranko, saj je kar v 16 občinah na dvojezične področju socialistična stranka dobila več kot 50%, v Železni Kapli pa celo 59,6% glasov, v 12 občinah južne Koroške pa je socialistično ,,Gibanje, ki ima dobro perspektivo!" Prcd^eJn/C Zveze s7over/.sC;7/ organ/zac:) na Koro^Cenr d/p/, /nž. Pe//C.s IV/eser /e v pogovora za ...SVoven.sC/ ve.s/n/C" ocen// nede//sCe deže/nozbor.sCe vo///ve na KorožCem /n pr/ /en: po-adar//, „da /zna /o g/ban/e, če bo o.s/a/o zvey/o po/d/b/ prod /očevanp: /n po/:7/b/ sbnpno.sd /n prod a.s/na/ac//; vedbo per-.spebdvo". Po W/e.serjeven: mnenja pomen/ rezaZ/a/ vo/dev b/jab dej.s/va, da je bdo .š/evdo g/a.sov pod pr/čabovanj/, soddno obnovo za nada/jevanje de/a med s/ovensčo /n nemžbo-govoreč/m/. stranko volilo več kot 45% volilcev, se pravi med 45% in 49%. Druga Wieserjeva ugotovitev je bila, da je del Slovencev, ki se bolj nagiba h katoliškemu taboru, nesporno glasoval za ljudsko stranko, kar je očitno v Selah. Sele so namreč edina izmed 121 občin na Koroškem, kjer je ljudska stranka pridobila 4% glasov. „Če upoštevamo, da je drugje izgubila po 7 ah 8%, potem je tam pridobila veliko glasov prav od Slovencev. To pomeni, da ljudje, ki so bližji katoliškemu taboru, očitno Drugačno Koroško, vsaj nekateri, še niso volili." Drugačna Koroška je imela sicer slab rezultat, če pa upoštevamo okoliščine, v katerih je nastopila, da seje formirala šele 13. januarja, da je na terenu med Slovenci precej neenotnosti glede šolskega vprašanja, potem je to rezultat, na katerega so lahko aktivisti volilnega gibanja kar ponosni. „Rezultat omogoča korek- Bo OVP ustoličita /aada/jcva::jc.s /. s/ramj tedna bo jasneje, katera ponudba bo za hudo poraženo OVP bolj vabljiva. S tem pa bo tudi jasno, ah Koroški resno grozi deželni glavar z imenom Jorg Haider ah pa se bo nadaljevala več kot štiridesetletna tradicija s socialističnim deželnim glavarjem. Trenutno je še vse odprto, kljub temu pa politični opazo- W W* valci menijo, da je bolj verjetna koalicija med svobodnjaki in ljudsko stranko. Že sedaj pa je izključeno, da bi svobodnjaška stranka ob voli-()tvi deželnega glavafja podprla dr. Ambrozyja ah drugega socialističnega kandidata. Haider pa je v sredo na ** tiskovni konferenci na Dunaju še dodal, da noče 1 j postati deželni glavar z glasovi socialističnih poslancev... tno, pošteno nadaljnje delo v smislu sožitja, interkul-turnega dela na Koroškem", je dejal Wieserin poudaril, da se bo morala socialistična stranka, ki ima na južnem Koroškem v glavnem še vedno absolutno večino, sedaj dejansko vprašati, ah ji to še kaj pomeni, kajti v nasprotnem primeru bo lahko tudi tu doživljala podoben razvoj kot na zgornjem Koroškem, kjer jo je v nekaterih občinah FPO celo prehitela. Wieser je v izjavi za „Slo-venski vestnik" še dodal, da je ZSO v volilnem razglasu zelo jasno poudarila, da iz narodnostnih razlogov stranke, ki so bile za ločevanje, niso voljive. „Pri teh volitvah so bili v ospredju drugi vzroki, predvsem pa ne samo narodnostni, 1.100 več glasov za Drugačno Koroško pa kljub temu pomeni, da je del Slovencev, ki je v preteklosti volil socialiste, tokrat glasoval za Drugačno Koroško, in to ne zato, ker se z njo ideološko strinja, ampak prav iz protesta zaradi šolskega vprašanja. „Prepričan sem, da ima to gibanje, če bo ostalo zvesto politiki proti ločevanju in skupnega sožitja, v katerem ne bo asimilacije, v prihodnosti veliko perspektivo", je zaključil predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser. S!ovenski vestnik dvakrat tedensko! Veiiko pričakovanje -še večje razočaranje... C/a6 /re popo// /c za<7n/7 /oreC pr/rcd// predavan/e o ze/o zan/nav/ /ena - na.se/jevan/n pca/jca) na KorožCcn/ /er gcnpo-<7ar.sCf/n po.spc.fevanju v nan/narnc/n/ pr:7neryav/. Predava/ je /nag. //an.s Konecny, eden or/ obeh po.s/ovo<7/j Dražbe za razvoj CorožCega go,spo<7ar,s/va jGe.se/bcbaj/ zar Fdrc/erang der Karn/ner IT/r/scbaj/j. Ta družba ima svoj sedež na uradu koroške deželne vlade, njena naloga pa je privabiti oz. prepričati čim več domačih in tujih podjetnikov, da bi investirali v naši deželi in s tem ustvarili nova delovna mesta. Z mag. Konecnyjem je Club tre popoli povabil človeka, ki zaseda v koroškem gospodarstvu eno najvažnejših mest. Na žalost pa smo na predavanju dobili vtis, da nt kos svoji odgovorni nalogi. Informacije, ki jih je posredoval zainteresiranemu občinstvu, so bile banalne ter v bistvu vsakomur že znane iz dnevnega časopisja. Npr. dejstvo, da primanjkuje kvalificiranih strokovnih delavcev, da je pomembno znanje tujih jezikov in da je za morebitne investitorje vprašanje infrastrukture, stroškov za plače ipd. še posebej pomembno. O številnih drugih, za pri- pravljenost za investiranje odločilnih kriterijih, je poslovodja Družbe za razvoj koroškega gospodarstva ah molčal ah pa se je zgubljal v btezvez-nem ..filozofiranju". Predvsem tudi ni vedel poročati, kako deluje gospodarsko pospeševanje v tistih deželah, ki se lahko v tej zvezi ponašajo s konkretnimi uspehi. Razočaranje udeležencev torkovega predavanja je bilo veliko. Hkrati pa se je pri njih utrdilo prepričanje, da Družba za razvoj koroškega gospodarstva pod takimi pogoji v nobenem oziru ne more delati optimalno oz. zadovoljivo. Stranke strašijo po vzhodu Pred/an.sTdrn je pred Pn,š7:/nov/n; spo/nen/Aro/n v Mos/cv: več da/ zb/ra/ sbap/ae .s voj/h pos/aža/cev oporečn/h-pba/e/j, h/ je dopovedova/ s voj/a: rojabo/a eno sa/ao nase/.' „ Vedde, da v /ej deže// ne /nore b:7: n/hahržne de/ao/c/*ac:je, dob/er dna vso ob/a.s/ v rohah ena sa/na p a raja. Za/o vas ro/dn; a.s/anav/jaj/e nove .s/ra n A: e." ANTON RUPNIK IZ MOSKVE Takrat mnogi še niso čisto resno jemali svojega bohemskega rojaka, ki je preživel zadnjo vojno, pa tudi zapore v Stalinovih časih. Danes že zelo resni in ugledni publicisti zastavljajo vprašanje, ah je sploh mogoča demokratizacija in demokracija, pravna država z eno samo stranko. Čedalje manj je čisto prepričanih in izredno malo prepričljivih odgovorov na to zagato. Mihail Gorbačov in njegova ekipa v Kremlju se za zdaj zapirata v obrambne okope, češ da vprašanje večstrankarskega sistema sploh ni bistveno, da tudi ob mnogih strankah lahko nastane takšen režim, da človek še bevskniti ne sme (tako Gorbačov), da pa sovjetska vladajoča partija dokazuje, da je sposobna prenoviti samo sebe in vso družbo, da torej s svojo perestrojko daje jamstva za resnično demokratizacijo in za uvajanje pravne države. Da, ni kaj reči: v primerjavi s Stalinskim večdese-tletnim krvavim terorjem je { zdaj nebeška demokracija. Tudi v primerjavi z zatohlostjo „zastojnega obdobja" Leonida Brežnjeva je zdaj ozračje sveže in ljudje svobodno govorijo ter pišejo, kar hočejo. Ampak tistih pravih sistemskih jamstev za to, da se ne more več zgoditi povratek k ..zastoju", tega še nimajo. Iz Budimpešte in Varšave pihajo proti Moskvi še boj sveži vetrovi. Sovjetski tisk pozorno in brez nekdanih strupenih komentarjev spremlja porajanje večstrankarskih sistemov, na Madžarskem in Poljskem. Pravzaprav so tam vedno imeli zarodke več strank, poleg komunističnih vladajočih. Ampak zdaj gre za tisto pravo opozicijo komunistom na oblasti. Kaj storiti? Kako pojasniti svojim ljudem, da je nekaj dobro za Madžare in Poljake, da pa česa podobnega v prvi deželi socializma ne gre poskušati? Sicer pa so komunisti v vsej svoji zgodovini prakticirajoče oblasti živeli z umetnimi utvarami. Gorbačov javno pač ne more priznati, da se mu je v nedrih njegove perestrojke že zdavnaj zaro-dil večstrankarski sistem. Ljudske fronte v Pribaltiku, pa gibanja za destalinizacijo in preporod narodnega jezika in kulturne v Belorusiji, Ukrajini, Moldaviji - da o Zakavkazju sploh ne govorimo - vse to so zarodki novih strank, vse to so v bistvu bolj politične organizacije kot pa bi kdo to rad v njih videl. Gorbačov je v zadnjih srečanjih z madžarskimi in poljskimi predstavniki dal jasno vedeti, da Kremelj priznava suverno pravico vsake države in partije, da si po svoje uredi politični sistem znotraj socialističnih okvirov. S širokim in strpnim odnosom do nove vrste revizionizma" pa si ne more zavarovati lastnih meja. Razprava o strankah bo prej ali poznaje z vso silo udarila tudi v Kremelj. UmHajje 'cesanca' Žita ZIZERS (ŠVICA).-Žita Habusburška, 97-letna vdova zadnjega avstrijskega cesarja Karla, je pretekli torek umrla v Švici. Avstrijski vicekancler in zunanji minister dr. Alois Mock je izjavil, da bo pokojna pokopana v družinski grobnici Habsburžanov v katedrali sv. Štefana na Dunaju. Pri pogrebu naj bi Avstrija izkazala pokojnici poslednje časti v smislu državnega pogreba. Takšen pogreb je izzval kritiko številnih taborov. Med drugim je protestiral Alfred Gusenbauer, predsednik Socialistične mladine in član predsedstva SPO. Franz Muhri gre v pokoj DUNAJ. Predsednik Komunistične partije Avstrije Franz Muhri je na tiskovni konferenci na Dunaju javnost seznanil s svojim potencialnim naslednikom. Po želji Muhrija, ki je nad 25 let vodil avstrijske komuniste, in ki se namerava zdaj, ko je dosegel 65. leto starosti, upokojiti, naj bi postal novi predsednik KPA 38-letni odvetnik Walter Sil-bermayer, dosedanji tajnik CK KPA. Oba predstavnika KPA sta na tiskovni konferenci precizirala odklonilno stališče komunistov do morebitnega avstrijskega pristopa k Evropski skupnosti. O novem predsedniku KPA bo moral dokončno odločati partijski kongres. ) AN je to tista zavest- na kateri gradimo svojo identiteto? V kulturno razgledani družbi ima vsakdo možnost, da pove, kar misli. Če kaj reče, mora računati tudi z ugovorom. Polemika, ki je lahko povsem zdrava in ustvarjalna, sama po sebi ne more biti začetek nezaupanja in mržnje, čeprav je tudi res, da se prijatelji po odkriti besedi lahko razidejo kot nasprotniki. Psovanje je nekaj drugega. Ko smo napisali pismo in ga izročili javnosti, nikakor nismo bili tako prostosrčno neizkušeni, da ne bi od začetka računali s kritiko. Nasprotno, čudili bi se, če je ne bi bilo. Izjave v navalu pisem pa so vendarle drugačne. ..Strankarska disciplina bolj pri srcu kot narodna zavest", ..arogantnost do lastne organizacije", ..naročena difamiranja naše narodnopolitične organizacije", „da bi jim kdo obesil kolajno okrog vratu", „biti samo vprežna živina", „mise! na osebno korist", ..nezrelost in naivnost", ..nesamostojnost, kratkovidnost, malomeščanstvo in politično suženjstvo", „sla po karieri", „se niste naučili ničesar", ..vidijo samo sami predse", ..boljše, da bi bili nemčurji". - Tako so sodili nekateri Slovenci, ki menijo, da so boljši. Pismo prebral in z našimi argumenti resnično spoprijel se pa je edinole Aleksander Černut. Stojimo za vse tako opsovane naše rojake, Slovence -in teh je precej več kot volilcev novega ..samostojnega" gibanja. Ker ne volijo prav, so po oceni najboljših tako zanič, da jih še pes ne povoha. Turobno doživljanje take politične kulture se namreč ne omejuje le na nas, ki smo se izpostavili javnosti. Ne obtožujemo nikogar. Vendar ob vsakih volitvah se pojavlja ista žaloigra, tako da spet in spet kateri omaga. Tudi Slovenec potrebuje razumevanje in oporo. Ni res, da nas samo hajmatdienst pobira. Za nas tri se ni treba bati. Naše dolgoletno prizadevanje za ohranitev domače kulture in slovenske besede pa očitno ne velja nič. Tudi v svoji stranki se znamo postaviti kot Slovenci, le da se o tem po ..Vestniku" in ..Tedniku" nič ne zve. Obžalujemo, da pri tem doslej nismo bili dosti bolj uspešni kot „sa-mostojna" gibanja. Tudi organizirati se nismo znali; da bi nam katera narodna organizacija pomagata, to bi bilo pa že kar tečno pričakovanje. Naše politično ravnanje ni omejeno na obračunavanje in protest. Žal nam je, da so bili z nami vred opsovani mnogi tovariši, „nemško govoreči demokrati", ki so nam v šolski razpravi bili še kako dobrodošli. Ni vsak, ki je pristaš socialistične stranke, že kar hajmat-dinstovec. Optimizem nas še ni zapustit. Pogosto se z lepo besedo prav toliko doseže kot z zagrizeno borbenostjo. Tudi med socialisti bomo še iskati zaveznike, ravno tako kot jih drugi iščejo drugod. Friedrich Hacker je jeseni na nekem pre- davanju v Tinjah primerjal sožitje z nogometnimi moštvi. Tudi igralci SAK-ja so bili na raznih tekmah, denimo v Žitari vasi ali Pliberku, od koroških prena-petežev oposovani, brez vsake časti. Ko pa so isti igralci igrali v koroškem deželnem moštvu, so bili naenkrat njihovi in najboljši. Ob tem pa se nogometaši še od daleč niso prodali. Nanovo bo treba premisliti, koliko smisla ima, da se interesno zastopstvo koroških Slovencev v predvolilnih prerekanjih vključuje v strankarsko tekmovanje z vsemi nelepimi pojavi vred. V lastno moč naj bi vendar zaupali ne le na volišču, temveč povsod in vsak dan. Stranke so tudi koj ljudje. Čemu naj bi se sovražno ograjevali od njih, ko vemo, da jih bomo tudi potrebovali. Znano je pa tudi, da z njimi sodeluje lepo število naših ljudi, v neki obliki vsak od nas. Saj je res neverjetno, da bi v vsakem Nemcu, ki ni pri Zelenih, tičal krvoločnež, ki samo ždi, da bi zadavil kakega Slovenca. Volilni tekmeci hočejo v vsakem primeru imeti prav. V tej svojeglavosti so zarodki demagogije, zavajanja ljudstva. Ljudstvo pa je hudo užaljeno, če demagogijo spregleda, vseeno na kateri strani. „Ti-sto zdihujoče slogaštvo, ki je pogasilo v našem malomeščanstvu še ono malo samozavesti", je tudi Ivana Cankarja, najbolj uglednega slovenskega socialnega demokrata, privedelo na menda pregrešno pot. Nima vsak Slovenec sreče, da bi bil samostojen podjetnik, premožen kmet, pragmatiziran uradnik ali delojemalec pri slovenskem obratu. Samoimenovani sodniki pa ga mimogrede proglasijo za oportunista in še kaj. Bučeče parole, doneči narodni proglasi in navdušeni živijo-vzkliki prepričajo le one, ki jih ni treba prepričevati. Tisti navadni, povprečni Slovenec pa bo ostal Slovenec, če se bo mogel v družbi, v kateri živi in dela, uresničevati sproščeno in brez samoohranjevalnih krčev. Zato se mora zboljšati in se bo zboljšalo vzdušje v deželi in pa odnosi med nami samimi. To bo novi dialog. Da nam nikoli ne bi bilo tako, kakor v legendi, ki jo je zapisal Ivan Cankar: „Na kantonu kraj cesarske ceste je sedel človek in je bridko jokal. Jezus je stopil k njemu in ga je milo vprašal: 'Kaj ti je mož, da tako bridko jokaš?' človek je zmaja) z glavo, ni pogledal, nič odgovoril. Jezus pa se je nagnil k njemu in je rekel nadalje: 'Povej, kar je, da ti morem pomagati!' Človek je rekel v svoje mokre dlani: 'Meni ni pomoči ne na zemlji ne v nebesih!' Jezus se je zgrozil in je rekel: 'Jaz sem Jezus, tvoj Bog! Kdo si?' Zaihtel je človek in je odgovoril: 'Slovenec sem!' Takrat se je Jezus sam bridko razjokal in je šel dalje po svoji poti." Tomaž Ogris 4 17. marec 1989 SLOVENSKI VESTNIK Pomlajeno ,,Srce" v novo dobo V minuli dobi se je delovanje SPD „Srce" v Dobrli vasi omejevalo predvsem na pevsko dejavnost. Kljub prizadevanjem odboru ni uspelo poživiti odrske skupine, ki je v preteklih letih uprizorila letno vsaj eno gledališko delo. Sicer ima dobrolsko društvo enake probleme kot vsa ostala društva, torej tudi skrb za vračanje dolgov, ki so nastali z obnovo kulturnega doma in izdajo kasete domačih pevskih skupin, mešanega in otroškega zbora ter tria Sturm. To lahko povzamemo iz poročil na občnem zboru, ki je bil v soboto zvečer v kulturnem domu v Dobrli vasi. Predsednik Andrej Sturm je v svojem poročilu še posebej poudaril prizadevanja za stike s slovenskimi in nemškimi društvi. Če so bile v društvu težave v zadnji dobi večje kot v prejšnjih letih, je to tudi posledica velikih sprememb v odboru po zadnjem občnem zboru leta 1987. Zunanji opazovalci kulturnega in političnega dogajanja najbrž niso spregledali, da v Dobrli vasi v zadnjem letu poleg društva tudi EL prireja razne prireditve, ki niso samo političnega, temveč tudi kulturnega značaja. Odborniki EL in društva so se izrekli za skupno pot. Prvi korak bo koncert Slovenskega okteta v počastitev spomina dr. Luke Sienčnika, dolgoletnega odbornika EL in častnega predsednika SPD „Srce". Za čim tesnejše sodelovanje sta se zavzela tudi predstavnika SPZ in KKZ, dr. Gustav Brumnik in Nužej Tolmajer. Brumnik je tudi menil, da se je društvo odločilo za pravilno pot, ker je v novi odbor sprejelo celo vrsto mladih ljudi. Če ne bi bilo mladine, je dejal, bi bila prognoza za bodočnost slaba. Nužej Tolmajer je pomlajeni odbor seznanil z nekaterimi ponudbami in akcijami KKZ. Ponovno izvoljeni predsednik Andrej Sturm je ob koncu občnega zbora posebej poudaril pomen pomoči, ki jo nudita obe kulturni organizaciji in se za to iskreno zahvalil. Zahvala pa je veljala tudi vsem aktivnim članom društva, ki jih je ob enem prosil za nadaljnje plodno sodelovanje. Sturm je končal z mislijo, da bodo društveniki skupaj gojili kulturo in jo posredovali tudi svojim naslednikom. Razstava, kije vredna obiska Drago Jančar Branje Poleg Fulvia Tomizze in Florjana Lipuša je na prireditvah Triduum, ki so potekale minuli teden v menzi celovške univerze, nastopil tudi pisatelj in dramatik Drago Jančar iz Ljubljane. Jančar sodi med najboljše sodobne slovenske dramatike, katerega dela uprizarjajo tudi na številnih odrih po Evropi in drugje. Jančar je tudi predsednik Slovenskega PEN-kluba v Ljubljani. V četrtek, 9. marca 1989, je bilo v ljubljanski Mestni galeriji odprtje slikarske razstave pod geslom Alpe-Jadran. Svoja dela razstavljajo mednarodno znani umetniki Valentin Oman, Lojze Spacal in Giuseppe Zigaina. Hkrati je priljubljeni Koroški akademski oktet pod umetniškim vodstvom Cirila Krpača predstavil svojo naj novejšo CD ploščo. Odprtju razstave, ki so jo omogočile Zveza slovenskih zadrug v Celovcu, Ljubljanska banka, Elan, Tržaška kreditna banka, goriška Kmečka banka in dunajska Adria-bank, je prisostvovala vrsta uglednih osebnosti: m. dr. dir. Mirko Kunčič za Zvezo slovenskih zadrug v Celovcu, dir. Pavel Koder (Elan), dir. Borut Leban (goriška Kmečka banka), dir. Adreano Semen (TKA), podpredsednika Ljubljanske banke Ciril Krpač in Tone Slapanik ter predsednik CK ZKS Milan Kučan. Vse tri umetnike-razstavljalce, od katerih sta bila na razstavi navzoča Valentin Oman in Lojze Spacal, je predstavil strokovnjak za likovno umetnost Zoran Kržišnik, spregovoril pa je tudi znanstvenik in politik dr. Matjaž Kmecl. Ob tej razstavi je izšel tudi zelo informativen katalog, katerega je omogočila Ljubljanska banka. V njem so v podrobnosti predstavljeni umetniki-razstavljalci in njihova dela ter umetniški dosežki Koroškega akademskega okteta. Razstava sama je odprta do 27. marca 1989. Vsem našim bralkam in bralcem priporočamo, da si jo, če se nahajajo v Ljubljani, na vsak način ogledajo. Ni treba posebej omenjati, da so razstavljena dela na visokem umetniškem nivoju, to zagotavljajo že imena umetnikov. Kar pa razstavo v ljubljanski Mestni galeriji pa prav posebej odlikuje, je njeno geslo Alpe-Jadran. S tem namreč prispeva k še večji povezanosti in razumevanju med narodi in ljudmi v tem delu Evrope. Izprijenci na radiškem odru „Pri lepem razgledu" je mogoče eno bolj prikritih kritičnih del Odona von Hovat-ha. Kritika in zla slutnja bližajočega se fašizma sta včasih skriti za raznimi smehljaji. Toda tudi tako posreduje gledalcu vest o prevzetnosti in hkrati podlosti propadajočega plemištva in malomeščanstva poznih dvajsetih let tega stoletja. Kar se zazdi ob naglem pogledu kot neke vrste podeželska komedija, je v resnici razkrinkanje obstoječih razmer in boj proti zlaganosti menda prevzvišene druščine in njenih prisklednikov. Torej obstaja v takem primeru tudi velika nevarnost amaterskih igralcev, da prehitro zdrsnejo v golo komedi-jantstvo in pozabijo na vsebino. Tej nevarnosti pa so se igralci SPD Radiše predvsem v prvem delu spretno izognili: Leni Lampichler in Manfred Tolmaier sta pristna izprijena pa verodostojna kaznovalka plemiška otroka, Šimi Ogris podlosti. Pohvala velja tudi grozljivo resničen koristolo- režiserju Nužeju Wieserju in vec, Tomi Rogavnik, Martin igralcem, ki so se resnično Ogris in Marijan Woschitz potrudili tudi za dober in dobre karikature propadle pismeni slovenščini ustrezen eksistence, Jožica Hribernik odrski jezik. -ma Pr/zor /z /gre „Pr/ /epem razg/ec/u" SMa. Mohar GOSPODARSTVO Priioga Slovenskega vestnika Ceiovec, marca 1989 RaifTeisnova organizacija -staro ali vroče žeiezo? -2. stran Pri tej priiogi so sode)ova!i: //ans Madri/sch, Andrej Mohar, dr. k"r/'.s7/ja// 2'chc/(andcr, dr. Marjan Wakoa//ig Preživeti aii zavestno siediti razvoju? K diskusiji o siovenskem bančništvu na Koroškem Predsednik Zveze slovenskih zadrug M/da Antonič (da s/ik/j je na občnem zboru zveze zavrni/ vprašanje smise/nosfi združitve Zveze s/ovensA/d zadrug /n poso/77n/c v enotno /n uč/n/