TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Uspešen izvoz vnovembru Novembrski izvoz je bil spet rekorden, Skupni seštevek vrednosti vseh pošiljk je znašal 422.240 dolarjev; ¿11 skoraj 528 milijonov deviznih dinarjev,-tako, da je to haj-večja ’mesečna izvozna realizacija podjetja do sedaj, plačila oz. kor kupec naročenega ni odpoklical. Tri tovarne niso izpolnilo predvi-denoga izvoznega kontingenta samo zaradi pomanjkanja kritičnega * reprodukcijskega materiala. ISKRA je izvozila v enaj-. Čeprav je za 4 % nižja, kot stih mesecih izdelkov v skup- je predvideval operativni novembrski plan. Presenetljivo je, da je bila V tem mesecu največ ji uvoznik Romunija, ki je potisnila "to. pot ZDA na drugo mesto. Tretje mesto po vrednosti nakupov je dosegla Zahodna Nemčija, /četrto 'Turčija — Slede: Italija, Švica," .Avstrija, Venezuela, itd. In še po šte-, vilu držav — uvoznic je bil ta mesec rekorden. Izvozna lista je . obsegala skupaj 24 držav z vseh kontinentov, razen Avstralije. ; Tudi glede porazdelitve na posamezna, valutna področja je bil izvoz zelo Ugoden. 56 % vrednosti je izvozilo podjetje na konvertibilno področje, 29 % na vzhodno-klirinško in 15 %'na področje ’ ostalega kliringá. Skupno je sedem tovarn 1 podjetja izpolnilo in preseglo svoje mesečnp izvozne obveznosti, dvé "tovarni sta izdelali . celotne planirane količine izdelkov, vendar le teh izvoz-;na operativa ni odposlala zaradi spremenjenih pogojev. ni vrednosti 3,685.154,57 do- podjetje izpolnilo celoletno obveznost po pogodbi z Jugobanko glede izvoza na kon-_ vertibilna področja. Vsi znaki pa kažejo, da lotos ne bomo v celoti realizirali sprejetih obveznosti na f obeh 11 ostalih klirinških področjih. Zaradi zaostanka v prejšnjih mesecih in neenakomer- larjev ali nekaj nad štiri in ne mesečne dinamike pošiljk ppl milijarde dinarjev. Izvoz po posameznih mesecih je potekal takole: mesec januar februar marec april maj junij julij avgtist september oktober november $ 250.924,92 389.453,35 416.038,46 230.964,62--242.437,24. 415.527,21 216.962,30 315.997.16 421.193,04 363.415,61 422.240.16 Porast novembrskega izvoza najbolj prikazuje, primerjava z lanskoletno realizacijo v istem mesecu z indeksom 362 in kumulativo enajstih mesecev 225. Številčni podatek potrjuje .izredne napore, ki jih je . vložilo v tem lotu podjetje, da realizira svoje izvozne obveznosti do Jugobanke in hkrati ’ likvidira tudi lanskoletni iz-vožni primanjkljaj. Po najnovejših podatkih bo že v nasledn jih dneh < naše bomo morali v; decembru izvoziti za blizu 700.000 dolarjev. PSO zatrjuje, da ima dovolj zaključkov — naročil. Vprašanje pa je, če bodo- tovarne zmogle takšen porast proizvodnje in če bo zanjo na razpolago dovolj’ reprodukcijskega materiala in surovin. Marjan KRALJ Obrat avtomatskih telefonskih naprav kaže zadovoljiv porast kljub selitvi in »večnim« problemom. Obratni prostori, od katerih nekateri kličejo za čim hitrejšo dovršl-tev (galvanika, garderobe, sanitarije) bodo kmalu polni oz. celo kaže da bodo nekateri kmalu pretesni!!? Izredna prizadevnost celotnega kolektiva ATN spreminja sliko iz meseca v mesec; vse kaže, da bo začetno nezaupanje prešlo v- samozavest dobrih upravljavcev, ki vedo kaj hočejo bi morejo, da bodo čim hitreje prešli tudi pri osebnih dohodkih prek 100 %. — Slika: ob prvem stroju v produkciji ATN Je misel na odcepitev dovolj utemeljena? Odgovornost do vólilcev Po štirih letih združene Iskre, po štirih napornih letih prizadevanj in uresničevanj integracijskih ciljev podjetja, jo v.kolektivu Iskre dokaj osupnila zahteva kolektiva; tovarne; elementov za elektroniko;- po odcepitvi. Vprašanje je, če je bila ta žahtevk umestna, dovolj utemeljena' in če bi dejanska odcepitev tovarne - elementov temu kolektivu res ustvarila' perspektivo, kakršno je zaman pričakoval v okviru združene ' Iskre. Prav’ gotovo jo na to vprašanje dokaj težko pravilno odgovoriti, išaj je , , g pri "takih: vprašanjih vselej celotno- §fg ¡8 ' H va tovarne, nadalje posledica elemente za elektroniko na povečane, produktivnosti dela, vztrajnega odkrivanja in izrabljanja notranjih rezerv. Seveda pa je to v precejšnji meri tudi posledica izredno ugodnih tržnih pogojev za domačem tržišču. Povsem očitni» je, da ja^do takšnih rezultatov svojega štiriletnega .':; poslovanj a v okviru integriranega podjet-(Dalj e na 2. tirani) Pred volitvami v samo- sko prepuščeno upravne organe se volilci ih upravljanje, seveda pod po-družbeno politične organiza- gojem, da člani v tem organu cije močno angažirajo, da bi mask - * ; , . . .izbrale res najboljše, ki bi aktlvT10 m zavestno. delajo, požrtvovaln o in disciplini rano da poznajo pravice, ki so jim zastopal svoj kolektiv v sa- dane in da tako na podlagi moupravnih organih. Vsak -strokovnih analiz (več Va-član _DS mora ob sprejetju riant) sami ’. odločajo o važ-kandidature zavestno vzeti nih zadevah, brez vpliva oz nase- tudi Vso odgovornost, pritiska gotovih služb. O važ- bro “poslovali^ s fem. de» rraKsa kaze, da sre mnogi mh odlbcitvah . bi se „ morali-segia dobre ~finančne in druge člani samoupravnih organov člani samoupravnih organov' rezultate.''Uspešno gospodarne zavedajo dolžnosti, ki so posvetovati-- s svojimi voElci, -3|m'. jih ^dbovii -viofflei pzirama- hi morali imeti v upali. svoji, mandatni dobi- vsaj ne- ; Premalo se zavedajo vloge kaj sestankov, kjer bi svojim vrsta činitcljev, ki govore v prid in proti takim zahtevam, trezna presoja vsoh izmed činitcljev pn edina lahko odgovori, kako se odločiti. . ; Tovarna elementov za elektroniko jo v okviru podjetja Iskra ena .izmed tištih redkih tovarn, ki. je v obdobju po integraciji, spomladi 1. 1961 do- teh oorgar.ov, ko jim je dejan- (Dalj e na -ó.strani) jénjé ,o katerem nam vsa ta leta pričajo; ZaMjučni računi tovarne,; je predvsem posledica požrtvovalnosti in prizadevnosti delovpega kolokti- Obveščamo vse bralce in dopisnike, da se je naše uredništvo preselilo v tovarno »Elektroraehanika« Kranj. Dopise odsjej pošiljajte na naslov: uredništvo »ISKRA«, Kranj, Savska Loka 4. Telefonska številka uredništva pa je zdaj: 064- 22-221, interno 639. Uredništvo lisi lili Ulfe 0 skupnih stižbah Občutno znižanje števila zaposlenih Na zborih delovnih ljudi, ki so bili pretekle dni po vseh naših enotah, so med drugim dokaj pogosto padala vprašanja: L Kako je predvidena reorganizacija skupnih služb? 2. Za koliko se bo znižalo Število osebja? V razgovoru je v.d. direktorja org.-kadr. sektorja ing. Vavpotič med drugim povedal, da se bo način dela bistveno jnenj-J. psrednja vloga bo v pripravah materiala za Skupne interese podjetja oziromače gremo v podrobnosti: za opravljanje- dolžnosti oodjetja do -družbene skupnosti, za strokovno usklajevanje organizacij/, za funkcionalno povezavo istovrstnih strokovnih dejavnosti v organizacijah, za organiziranje in izvajanje sklepov organov upravljanja podjetja, za opravljanje poslov po naročilu ali pooblastilu organizacije, za preskrbo podjetja s strokovnimi kadri, za vsklajevanje odnosov med razvojno proizvodnjo. in trgom, ter za perspektivni razvoj podjetja. Na kratko povedano: skupne službe bodo imele akcijski značaj skupnih interesov. Zaradi reorganizacije teh služb, je dejal ing. Vavpotič, je v teku nova sistematizacija delovnih mest,'ki občutno posega v število zaposlenih, saj analize kažejo, da se bo število zaposlenih znižalo na 58 odstotkov. Približno v istem odnosu se. bpdb zaradi tega znižali tudi finančni stroški. ABC Pismo iz El Niš Na osmem zasedanju delavskega sveta Elektronske Industrije — Niš, so govorili med drugim tudi 0 jugoslovanski- elektroniki, dotaknili pa so še tudi podjetja »Iskra« in to v zvezi z raznimi neodgovornimi Sank» v nekaterih jugoslovanskih časopisih. Svoje mišljenje o teh komentarjih je vodstvo samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij izrazilo v pismu, ki ga v originalu posredujemo našim bralcem. ¡jp ■ 11 Dragi drugovi! Pre kračeg vremena se u /našoj privrednoj javnosti počelo sa komentarisanjem problema vaše , radne organizacije, kojom prilikom su ponekad da-vani preostri pa i neobjektivni sudovi i mišljenja. Želimo da vas uverimo da nam, kao jednom od proizvodjača elektronike u Jugoslaviji, tako nešto teško pada i da se mi sa tim ne slažemo. Stabilnost »Iskre« kao krupnog priviednog preduzeča bitno utice i na stabilnost jugoslovanske elektronike uop-šte pa i na stabilnost Elektronske industrije Niš. Potresi ko ji še javljaju u našoj jugosiovenskoj pri-vredi, podjednako su štetni za svakog radnog čo-veka i radnu organizacijo u Jugoslaviji. Elektronska industrija Niš se kategorički ograd* juje od svfib komentara po pitanju »Iskre« kojimogu Šteti ti jugosiovenskoj privredi i ugledu v-ašeg podu-zeča u- zemlji. i inostranstvu. Mi ne želimo da se so-lidarišemo sa bilo kakvim prognozama pojedini!» novinara kojje. bi išle na uštrb poli tičke zrelosti vaše radne organizacije i njenih predstavnika. Koristimo priliku da vas obavestimo da je generalni direktor Ei-Niš, ing. Vladimir Jasic, na Vlil sediiici Radničkog saveta preduzeča, 22. 10. 1965. godine, ostro osudio ovakve pojave i istakao da hez dobre »Iskre* nema ni dobre Elektronske industrij e-Niš i obratno. Ove njegove reči naišle su na opšte odobravanje- svih predstavnika radničkog samoupravljanja i ostalih radnika naše radne organizacije. _ ' Uvereni smo da su ne samo vama i nama več i celoj privrednoj javnosti dobro poznaš napori 1 teškoče ko j e su »Iskra* i Elektronska Industrija imale u svom dosadašnjem razvoju. Mi drugovi Verujemo da su važi problemi takve prirode da čete ih uz veče napore i jedinstvo kolektiva brzo otkio-nif£ U tome vam želimo mnogo uspeha i drugarski vas pozdravljamo. ZA ELEKTRONSKE INDUSTRIJE — NIŠ^ Predsednik radničkog saveta: Lazar Perovič Predsednik upravnog odbora: Svojin Miljkovič Sekretar komiteta SK: Mateja Ignajatovič Predsednik sindikalnog odbora: Borde Ristič Zimske športne igre; da ali ne!? Kolikor sem mogel izvedeti od predstavnika sindikata podjetja, letošnjo rimo ne bo izgledov za organizacijo in izvedbo zimskih športnih iger Iskre. Razlog: ni denarja! Sanacijski ukrepi so prizadejali "tudi naš sindikat, M že itak nikoli ni imel kaj dosti denarja. Kaj torej napraviti? Predlagam: NE PRENEHAJMO S TRADICIJO! Nadaljujmo z našim rimsko športnim srečanjem vseh prijateljev zimske opojnosti, naj to srečanje »dilcarjev« vse Iskre dobi rekreativno vsebino! Ce sindikat podjetja nima denarja, potem naj nekaj svojih sredstev za vo srečanje namenijo -sindikalne podružnice naših tovarn, nekaj bodo prispevali sami udeleženci, nagrad ne potrebujemo, priznanja so pa lahko napravljena {diplome) z malenkostnimi stroški. Važno je samo, da se neka sindikalna podružnica prijavi za organizatorja, da v svoji »režiji* pripravi in nosi tudi stroške samega tekmovanja. Tudi v temeljitih pripravah se da biti skromen v izdatkih. Menim, da je že skoraj čas za pripravo prijav in propozicij in podobno, ali pa naj se »merodajni forumi* izjasnijo oz. povedo, da ne mislijo organizirati nič — da se vemo ravnati in jo »udariti na svojo roko*. I. S. Je misel na odcepitev dovolj utemeljena? (Nadaljevanje s 1. strani) ja, tovarna elementov za elektroniko lahko prišla in je docela neutemeljeno mnenje, da je poslovanje te tovarne v okviru združene Iskre zaviralo še uspešnejši njen razvoj. Kljub -omenjenemu uspešnemu gospodarjenju in doseženim finančnim rezultatom ne moremo mimo dejstva, da so se pri poslovanju tovarne uveljavljali elementi ekstenzivnega gospodarjenja, katere pa moramo nujno odpraviti in čim prej doseči intenzivno gospodarjenje. Tovarna je pri tem dosegla še drug uspeh, v svojem poslovanju, saj je kljub z ekstenzivnim gospodarjenjem ustvarjenih finančnih rezultatov vsa leta uspevala ostati v planiranih razmerjih v delitvi dohodka. Vse kaže, da se bo' ob uveljavitvi gospodarske reforme bistveno spremenil položaj na domačem tržišču, z njim pa tudi cene. Tudi proizvodnjo elementov bo treba nujno preusmeriti v izvoz in v takih pogojih bodočega gospodarjenja v duhu .gospodarske reforme ,bo tovarna elementov nedvomno laže zagotovila svoje ekonomske koristi v okviru združenega . podjetja, kot pa bi jih /lahko zagotovila z odcepitvijo od podjetja. Kaj čudno je stališče tovarne, da je delež pri pokrivanju izgub drugih i tovarn eden izmed povodov za odcepitev, saj je pcrvšem -jas--no, da bi tovarna -elementov“ za pokritje izgube drugih tovarn prispevala le kot pogodbeno posojilo ;53 milijonov. Tu nikakor ne gre za izgubo 53 milijonov dohodka tovarne elementov, pač pa za posojilo^ ki ga bodo morale tovarne, ki so izgube ustvarile tudi vrniti. Na drugi strani pa je nujno treba upoštevati tudi to, da bo s strani drugih tovarn tovarna elementov dobila okrog 49 milijonov efektivne-dotacije v «obliki priznane negativne razlike pri izvozu ¡njemih-izdelkov. Torej je v tam primeru delež ,tq-varne elementov pri pokrivanja izgub drugim tovarnam minimalen. Tovarna etemenfev je v letih 1962—1965 iz ustvarjenih želijo' večje samostojnosti in pravice razpolaganja z ustvarjenimi sredstvi. Za dosego globljih pravic, s tem pa vsekakor tudi globlje «d» govorci osti za poslovanje, pa prav gotovo zahteva po odcepitvi od podjetja ni edini in najhol jši izhod. Vse pristojnosti, pravice im dolžnosti posamezne tovarne zagotavljajo določila novega statuta združenega podjetja, o katerem teko zadnje dni tako obsežne in tehtne razprave po vseh enotah podjetja. Tudi v novem statutu, ki bo v največji meri upošteval pripombe tovarn im enot in njihove zahteve, bodo obrati tovarne- ■elementov lahko našli zanesljivo jamstvo za svoje nadaljnje možnosti dobrega gospodarjenja im napredka, ne pa, da si to' skušajo, pridobiti z zahtevano odcepitvijo. Pri vsem tem pa končno me gre prezreti tudi težav in problemov, ki bi se ob odcepitvi tovarne elementov ¡pojavili pri financiranju investicij za nekatere obrate tovarne elementov. Edčn izmed motivov za zahtevano odcepitev tovarne (elementov za elektroniko so bili tudi previsoki stroški askupnih služb. Le-te se bodo po novi organizaciji v okvi-' ru združenega podjetja bistveno skrčile, s čimer se bodo analogno znižali tudi ■stroški njihovega poslovanja im-.s tem delež tovarn . Pri končni opredelitvi članov kolektiva tovarne el e- . riientov za ali proti odcepitvi je neizogibno nujno treba proučiti prav vse čmitelje, M govore za ali proti -odcepitvi, kajti nahajamo se v času, ko se nam lahko vsakršna, slabo ali površno premišljena odločitev bridko maščuje. Ne starino mimo integracijskih ciljev, za katere smo se pred štirimi leti zavestno odločili in kateri bi nam morali ‘biti prav «daj,.v času uveljavljanja gospodarske reforme še tem bolj blizu. S prehodom na obliko združenja podjetja ¡namreč slabosti, ki so v sedanji integracijski obliki hromile poslovanje podjetja z vso resnostjo odpravljamo. Za skupni cilj združenega podietja Iskra Sindikalni odbor podjetja je na svojem sestanku 6. decembra razpravljal o delu "Sindikalne -"organizacije - v "združfen^rirf pddjetffl. "E novo organizacijsko obliko podjetja — ZDRUŽENO PODJETJE — bo povezava med "enotami i® «kupnimi službami rahlejša kot dosedanja, prav zato pa bo naloga subjektivnih sil {sindikata in ostalih), da prek svojih organizacij delajo za «¡kapni Cilj -združenega podjetja ISKRA. Poudarjeno , je bilo, da se bo sindikat zavzemal Za dosledno izvajanje statuta združenega podjetja, posebno pa še za zdrave ekonomske zveze med ostalimi podjetji. Na sestanku je bita izvoljena šest članska komisija, ki bo pripravila akcijski program za delo sindikalne organizacije v novi organizacijski obliki združenega pod- ijo nastopal pri uveljavljanja novih načel, ki izvirajo iz predloga novega statuta. .Ponovno je' bilo zavzeto stališče, da se sindikalna organizacija bori za združeno podjetje ISKRA z ekonomsko razčiščenimi medsebojnimi odnosi med enotami. V nadaljevanju razprave so predsedniki poročali o poteku razprave o predlogu statuta združenega podjetja ISKRA, iz katerega je bilo razvidno, da so se po vseh enotah zavestno lotili obravnave z "želj o ,da se pripravi tak statut, M bo. temeljil na zdravih ekonomskih odnosih in ki bo omogočal kar ¡naj-hitrejši razvoj posameznih enot. V večini enot so predlog statuta najprej obravnavali izvršni odbori sindikata in druge politične organizacije, nato zbori delavcev, nazadnje pa HO in DS, kjer so lastnih -sredstev prispevala za jetja ISKRA. Vsi so bili .s pomočjo strokovnih služb kritje izgub ¡drugim tovarnam enotnega mnenja, da se ta pripravili pripombe in pred-Iskne 309 milijonov, kar pa program čimprej pripravi, ta- loge. so pogodbeno te tovarne dolž- ko da bo lahko sindikat enot- J. Š. ne povrniti. Neopravičena je nadalje . tudi trditev, da tovarni elementov po pokritju deleža drugim tovarnam za kritje izgub, ne bo ostglo dovolj sredstev za poravnavo lastnih obveznosti, ¡saj se bo izkazani ¡čisti dohodek v 9 mesečnem periodičnem obračunu tovarne povišal za 117 milijonov, s kgterimi naj bi morala tovarna pokriti izgubo drugih. Sredstev za pokritje lastoih obveznosti ji torej ne bo zmanjkalo, tudi če bi prizadevanja za delne olajšave pri poravnavi investicijskih obveznosti do Splošne gospodarske banke ne rodila zaželenih sadov. V dosedanjem načinu poslovanja podjetja, si tovarne Priznanja na razstavi »Sodobna elektronika« Na XII. mednarodni razstavi »Sodobna elektronika« je sodelovala tudi Iskra, kot je naš časopis to že poročal. Posebna strokovna komisija — univ. prof. dr. ing. Mirjan Gruden in docent ing. France Bremšak — je ocenjevala razstavljene eksponate o področja profesionalne tehnike in dodelila dvema našima eksponatima priznanje in častno diplomo. Nagrajena Je »ELEKTRONSKA NAPRAVA ZA DALJINSKO UPRAVLJANJE DU 11 E za razvoj in konstrukcijo ter eksponati s področja »MIKROELEKTRONIKA«— za razvojno delo glede na razstavljene prototipe. Razpisna komisija ; TOVARNE ISKRA m ELEKTROMEHANIKA KRANJ SAVSKA LOKA i ■ ■ podMjšmje-- razpis za naslednja, prosta vodilna delovna mestar.. šefa tehničnega sektorja visoka alt višja tetei&a šola strojne- stroke z naf-manj 5»Ietn® ustrezno prakso. šefa gospodarskega sektorja visoka ali - višja šola ekonomske, ali tehniške stroke z. Bajata*!. SHietn® prakso, .ali srednja, strokovna, izobrazba .iste- široke- z najmanj 1 (Metno prakso, na področju planiranja v gospodarski organizaciji. šefa sektorja tehnične kontrole visoka ali višja šola tehniške stroke z najmanj S-Ieta® prakso- na področju, kontrole: ali.proizvodnje v gospodarski: organizaciji. šefa organizacijskega biroja visoka oziroma višja, strokovna izobrazba z najmanj 5r-Ifetno> praks® na. področju urejanja organizacije v gospodarstvu» šefa obrata stikal visoka ali; višja šola elektro smeri — jaki tok a najjmaja^ ^rletoo- mstrezno« praksow. Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi in. dosedanji zaposlitvi postite do 18; docembsa.- 1965fiia naslov: RAZPISNA KOMISIJA TOVARNE, ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Savska loka 4. Kandidati bodo obveščeni o izbiri po razpisu^do 28*. elecembra 1965. Proizvodnja »Elektromshanike« v novembru Mesec november je imel tri. jSh delno lahko, odpraviE. pa. zaradi pomanjkanja ma-delovne dneve manj în zàtô " . " ’ ‘ ' iS! ” V / teriafa pri naših kooperan» tudi mesečna vrednost proiz- MONTANA ROTACIJSKIH, tih. vddnje ni tako visoka, kot je STROJEV je začela s finali- OBRAT AVTOMATSKIH bila v oktobru. Ce pa izra- zaorjo- dejansko Sele sredi TEL. NAPRAV je kljub veB> čunamo,. tolika je bilo praiti-. meseca, ker niso pravočasno Mm težavam tudi v mesecu vedenega-v; novembru na po- prispeli krogljični ležaji. Za novembru dosegel zelo- dober samezni, dan, ugotovimo, da EVS — 1® smo kljub tentu uspeh. Sicer, nastopa še ved-je bila v novembru proizvod- uspeli . iz-delati celotno ko-li- no dokaj problemov, -vonrfar vodteja va 7% višja, kot v cino, dočim za ÈVS4JS- ni j$h uspešno rešujejo- Težava oktobru. Zadolžitev po etina- prispete dovolj ležajev. Raz- zaradi pomanjkanja matei-ian mičnem psfetmi jp bite prese^ BRa je bife pokrita z večji- Ja so znatno manjše, nastopa žena za 6A%, po mesečnem ihî dtobavami v S-vi©o in z od- pa še precej Rritičnii-b mate-' operativnem ptenu: pa za 14 dajo- brusiteifc strojev, na rialov, ki povzročajo manjša odst. PROIZVODNJA V NOVEMBRU DE Rotacijski stroji Montaža- števcev. Stikala Kinoakustika Telefonija Lipnica Deli za avtomatijaeijb Stalne proizv. usluge Občasne proizv. usluge Skupaj ■sMadsisce, ki jute- ni bite mo- zastoje. Dvignite se je proiz-goče- ■ zaradi pomanjkanja vodaja koordinatnih stikalna» kablov' oddati že prejšnji kov, kar daje upanje za. na-nresec. daljne povečnje- proizvodnje. »STIKALA« nošo izdelala OBRAT LIPNICA toliko, kot M lahko.-če bi J® Izvfs. • v "/o, „JKK . ™ p®”® prejšnjem' mesecu izdelal 111. ff8*8*® *9 ¡¡®° pmpe» p,reeej različnih' u#> s e&rter 103,1 “ par dniprejTežave so bit- gg j-g zmanjšate nedovršena 114 5 Sl ®- kontaktbpi K-2,- ker proizvodn ja. Dokončujejo* se 83,4 •iu,ftr2- m5*?“ izdelovati ba- tudi deli -za poskusno serije? 104,7 keldnih^ delov zaradi, spre- ]g0 bo ta dokončana, Lipnica 111,A menjjenih men 127,9 Statut v obravnavi ne bo vezana več na uvoz . MONTAŽA ŠTEVCEV je mehanizmov. S tem se bo 94*1 imela nekaj težav zaradi po- proigvadinja v Lipnici bdsl-ve» 1824 manjkanja vzmeti, za rele in no dvignila.. 10š’a lakiranju kolutov, dodatno, pa MONTAŽA ELEMENTOV Me zaradi velikih izvoznih na- ZA AVTOMATIZACIJO je tun Tabela kaže, da. kineakusti» rocil. nasta.o ozko grlo pn df r preteklo».' mesecu izde*-ka ni dosegla predvidene p-ror __ _ trTrcnpT' leva!» v gliamei® rezervne izvodajje,. nekoliko pa so- pod _^ONTAzA KINOAKUSTI- ;fl|pp| plariGnii tudi stalne- proizvod:- KE je izdeiala marij projeic- Ce proizvodnjo v II mesene ttsluige, pa jje več ofo- t^rjev za normami Mn, k&p eih* odstejemio od letnega p&D* časniih proizvodnlhs usfoag.. Če prepozno^ prispeli pobni. na, nam osit-ane za meser de-analiziramo poedine panoge, Za projektorje za ozki ritna eem]-^r §e- 2.08? mEijenov dfc vidimo, da bii bila. proizvod- Je P* izdelatt nove narjg!V- Raztimljiivo j*e, da tas-? nia lahko še višja, če ne bi kosilce- rotocehc, kar je trn- ko: visoke proizvodnje v dobilo nekaterih; zaprek, ki bi povzroerlo- zas|°'J v mon^ar cembni ne bo moč doseči zi. Tilda v novembru, se ni bil vendar se bomo letnemn pila-ozdelan noben registrafon, približali- bolj, kot smo ker montaža še vedno* ni pre* pjedividevaJd pred meseci, jela kompletnega materiala*. uXako bo po predvidevanjui še vednp se iz meseca v: me- l€tni pla.n dosežeiL s. 9?%. sec kažejo težave pri nabavi Letni plan je že v novembru Na steinrrem sestaoka sin-. da j¡e rmrvojsa pot (časovno) kolektiva, kar je najbatjše radio materiala-, dosegla. _ montaža elementov ISKRA. d-ikalne podružnice- in- nria- hovega artikla občutno pre-diriske organizacije so 1. de- dolga Ekonomsko je bolj ^ cembra v tavaiEDi elektrarno- učinkovito, za. tovarno, več torjev obravnavali predlog Sredstev dati za razvoj goto-statuta. Najprej so o predi- vega artikla-, samo, da'je ta logu razpravljale politične sposoben za pmizvodajp v .organizacije,, nato komisija najkrajšem- možnem Sasu, U-O. ib. DSj pa zbor-kolektiva, torejj da ne »zastari« že v ziadnjšt pa BS, tovarne, ki. bo razvoju na podiagv pripomb in .mnenj • Razvijalec, ki je. artikel sprejel gotove predloga in razvil^, ga mora spremljati do-polnitve. preko, prototipa, preizkusne V razpravi so najprej začeli proizvodnje, do redne pro-, z medsebojnimi, odnosi to- izvodnje. Na ta. način se za-vairna — PSO ia tovarna.. — gotovi hitro odstranjevanje ZZA, Menijo, če tovarna - in ruarebitnib pomanjkljivosti' PSO skupaj delata letni, plan in zagotovi hitra redno pro-in če prodaja določenega ar- izvodnibi. 'Sar mora hiti in- ; v . .. I 'tikla- med- letom pade, poste» teres'tovarne kakor tndi raz.- svetili težavam,, ki jih medice ne .bi smela nositi samo, vijalca . i ; ra , delovni kolektiv-podjetja tavavna, temveč, tudi prodaja. Nadalje je- bite govora a prenašati; bodisi zaradi ob-S tem bi bite prodajna tega- deviznih sredstvih, oz. o muh- . alj subj:ektivnih nizacija življenjsko, zainterev polaganju z. njimi. Z ustvar- vzrokov. Na dolgo in široko sirana za dobro obdelavo, tr- jen-imi 'dtevizndini sredstvi naj Blno. se v vrsti., sestavkov po-žišča, oz. bi si ¿vsemi napori bi: ‘ razpolagal' samoupravni govorili o- naših- notranjih, prizadevala prodati planirano, organi tistih organizacij, Ra- slabostih, spremljali izvaja- jamstvo za uspešen razvoj in m^:?eb0,SO.-SOdelOV^£.t-I.te -žakSn° H po več..me- cijslih strojev..Letni plan bo okviru.' Združenega p 'j J1 seeev. To nastopa- deloma za- jj-oncij elecembra dbsežeri. - radi težav pri uvozu, deloma pH Bevcih, * verjetno ga bomo dasegjii tudi or£ teMo.nl- ISK^A v obdobju januar - oktober 19S5 najboljša na področju jugoslovanske elektro industrije V zadnjem času smo, v našem listu dovolj prostora po» tev tega problema. ji,, če bo v mesecu', decembru 'znašala proizvodnja 528 mili j. dinarjiev... Pri kontaiktorjih. borno pod planom za približno 280' milijonov zaradi znan' mih teža-V’ z materialom. Ki» noakustika bo pod planom za cca 70 mffijpinov din. V letošnjem lehr bo plan- proizp-vodnje najslabše, dosežen v Lipnici zaradi pomanjikaiija Menim, da pa j,e. bite, te materiala in nekaterih bfijhk prav,; da smo spregovoriti tivmihi težav... jasno in odkrito, naslanjajoč se na verodostojne številke in ENAJSTiViESEČNA ugotovitev-, prav pa je hkrati PROIZVODNJA ■ tudi- to, da slednj}'č ‘ zapišemo DE š.e kaj o našem boja za iz» boljšanje.. gospodarskega, sta- Rotacijski: stroji aja našega podjetja, o napo- Montaža števcev rib slectejega izmed naših ko» Stikala prozvodnjó. Odnosi med. to- tara jih' ustvarite. ' V okviru ñj.e sanacijskega programa in , r /: ■ 4 J : :..,t do normalnih pogojev pošlo- Telefonija vanja. Rezultati naših skup- Lipnica nrb: prizadevanj naj zlasti Deli z» avtomatizacijo preženejo malodušje in nas Stalne proizv. usluge Še bol j podžgejo, da bomo po- Občasne proizv. usluge, vsod obračnnali r. dpsedahji- Skupaj, mi slabostim, odpraviB nezaupanje v to, da- bo Proizvodnja zadnjih dosledno izvajanje sanacij:» mesecev js- pripomiogte. da skih ukrepov v marsičem smo. nasproti lanskemu letu ugodno vplivalo na izboljša- le dbsegli določen napredete Jirarš. v «/*. 103,3 ma 84,3 956.7 98.7 58.1 106,9 88,9 106,2 96.1 treh varno in ZZA. naj, se posta» podjetja, to jé med pasamez- ukrepov,, ki naj iskro, vrnejo .njo''na čiste ekonomske te- nimi organizacijami maj se m pot. normalnih delovnih melje. Doslej je. tovarna da- iWedé notrd(|ja delitev tako-, pogojev- in normalnega posio-jala precejšnja finančna, da je razridmi obveznost do. Vanja., sredstva, ni pa vedela za kaj banke. Kriteriji naj bodo ena- o- težavah i» slabostih smo sq bila porabljena. Zlasti to M, kot jih zastavlja banka napisali odkrito, brez olepšave! ja za sredstva, namenjena do združenega podjetja. vanja-. in skrivanja dejstev, v za. bazični razvoj, vendar, pa Nato' se jé razvila debata- v- želji, pač, da bi se, vsakdo, nr jasno ali So res. hil’a porab- 0 osebni odgovornosti, p*f zavedal deleža svoje soodgb-, Ij ena. v ta namen. čemer so^-menhl. da* na tem vornosfci pri odstranjevanju Na. sestanku je prevtadSoi šepa njihov koléktv, oz. je io n-aših skupnih, težav im pri .. ________ ______ mnenje, da mora bazični raz— splošna- slabost v našem pod» iskanju zanesljivega izhoda iti nje našega - nadaljnjega go» Po stalnih cenah je proizvod-voj izhajati iz- programskega jfefrju. , , sedar^ega nevzdržnega sta- spod'arjenja. nja v letošnjih 11 measdh za načrta, podjetja. Razvoj' bo Ce se- bodb- vsa kolektivi nga,. Črnogled . Bi dejal, da. Lahko rečemo, da so do- nekaj več kakor 6 %. višia, na splošno tudi: cenejši' in Iskre; tako lotili obravnave smo marsikdaj zapisali dolo», sedanji rezultati’ pri izvaja- kot Jam v istem- "'hjui. te bolj učinkovit, če bo-organi- predloga statuta združenega čemi problem cria preveč ma- nju ^sanacijskega programa- pa uipostevamo. nekalik® niz» z&an po- b-rainžah podjetja, kot v Železnijsi. bo tedušnn, morda brez: pravega na splošno zadovoljivi, kakor je število: deiovne site- te več Splošna ugotovitev ie- bila,, statut lahko rečem izšel iti zaupanju v možnosti za reši- ¿Nadaljevanje, na 6.. strani) (Dalje na 6. strani), Letovanje omogočiti vsem, tudi tistim z najnižjimi osebnimi dohodki V eni zadnjih številk našega časopisa smo lahko brali prispevek naše Počitniške skupnosti o problematiki počitniških domov in letovanja naših ljudi v teh d<5>irfo-vih. Pisec M. š. ugotavlja, za nekatere maše domove (Bled) zelo nizek procent udeležbe Iskrašev v strukturi letovalcev, in obenem precej nezasedenih kapacitet ' (posebno najetih) v času letovanja. - Kje je temu vzrok? Naštejmo nekaj dejstev: — v naših počitniških domovih je letos letovalo okoli 2000 članov kolektiva in svojcev. Koliko je bilo prav samo članov kolektiva ne vem, prav gotovo pa nekaj 'manj, verjetno, pa ne presegajo . 15 odstotkov vseh zaposlenih v Iskri; — po občutku ('ki seveda lahko vara) pa je od teh 15 odstotkov bila večina letovalcev z najmanj • povprečnimi in višjimi OD, in precej manj tistih z OD nižjimi od povprečnih;, - —ob splošno visokih cenah (podražitve so bile ravno v sredi letne sezone) moramo priznati, da so bile cene penzionom (celodnevna oskrba) v naših domovih še sorazmerno nizke v-primerjavi s cenami na »prostem trgu«, čeprav jih le redki zmorejo*, posebno, če gredo na letovišče »komplet«. Zaključek: 1. v naših domovih je letovalo samo 15 % vseh članov kolektiva; 2. letovalci so bili večinoma tisti z nadpovprečnimi OD, 3. čeprav cene v domovih Iskre niso pretirane, jih le redki zmorejo, da bi lahko letovali skupaj s svojimi družinami. In kako bo drugo leto? Cene se gotovo ne bodo znižale. Zaslužek? Kakšnih posebnih ¡zgledov ni za občutno povečanje OD in za dvig povprečja;- ukinjene bodo po vsej verjetnosti vozne olajšave — na kratko K-l-5, bodo pa ostala podjetju, oz. posameznim organizacijskim enotam t tovarnam) denarna sredstva (1.5 % od btto OD), ki smo jih do sedaj odvajali prai/za te pavšalne vozne olajšave. Na hitro roko izračunano bo ostalo Iskri teh sredstev približno za okoli 180 milijonov dinarjev,-ali za okoli 1000 din na člana ha mesec. Koliko je to denarja, vemo. Koliko je to denarja, če je skupaj? — 180 milijonov; koliko je to denarja, če je razdrobljen na vsakega posameznika? — le 1UUU d nar Jev! ' Neprestano me preganja misel: kaj bi v Iskri napravili, da bi večina naših članov šla na letni'oddih, tudi tistih z nižjimi osebnimi dohodki, ker so prav gotovo njihove družine in njihovi (Dalje na 6. strani) Pisma bralcev Tov. urednik! . Pred nekaj dnevi sem doživel prijetno presenečenje, ki je vredno, da vam ga'opišem Mogoče se bodo naši ljudje iž tega kaj' naučili. . Zgodilo so mi je namreč toče: ” V. vseh trgovinah z elektror materialom po Ljubljani som iskal tipkalo . ža 'vključitev stopn-iščhega avtomata s flo-urescen-tnirn gumbom. V nobena od teh . trgovin ga nišo. imeli na zalogi, zato sem se obrnil dii-reklno na. proizvajalca, tovarno ELMO v Črnučah.' Vprašal sem, če -še zdelujejo ta tipkala in če g a je možno dobiti. Tovarišica., ki je. vodja prodhje, mi je odgovorila, da toga trenutno ni v proizvodej*i in da pregledala; katerim tvrdkam so ga v zadnjem času dobavili. Prosila me je za telefonsko' številko, da me bo obvestila. Po kratkem času m. je sporočila, da ni tipkal .nikjer več na zalogi vendar rhi je obljubila, da se bo potrudila, da mi ga bo preskrbela. Kmalu ,seitt dobil obvestijo da so sestavili željeno tipkalo' Prosil -sem jih, naj ga pošljejo po. povzetju na moj naslov, vendar so se odločili za drug načini: dostavili so mi ga' v trgovino Elektrotehna v Ljubljani in to ne .protiiplačir lii, temVečbrezplačno; 'Naslednji dan sem dvignil..zavojček in ko sem ga odprl sem bil presenečen. V njem je bilo : Delo na avtomatih, ki služijo največ za Izdelavo vijakov, Zahtevh nenehna pozornost in skrb delavca tipkakv poleg tega pa so bili priloženi štirje; mala -izolirati izvi jači z napisom Elma, prospekti njihovih izdelkov, značka in dopis z željo; da bi mi njihov- izdelek dobro služil. Polog tega je bil priložen;,.garancijski tlisf za 'dobo petih let. x ' - Lahko, mi .verjamete, da me Je ta postopek razveselil; .saj 'sem do sedaj v takih primerih vedno naletel na suhoparno »nimamo« in podobno. Mnogo več, kot je vrednost tipkala, ki znaša le eca 250. dinarjev> je vreden občutek, ki sem ga ime! kot običajen-potrošniki | Jereb Peter ; - Iskra PSO Montažni sektor Ljubljana Pismo iz Amerike Ilii Pred tremi meseci so trije člani ZŽA odšli v ZDA Stall dirat teorijo moderne elektronske tehnike. Sedaj nam. I |j pišejo, kako se imajo in kako študirajo tretjo Stopnjo !||i na univerzi v Brooklynu, New Yorku. Ker bo bralce lir .gotovo zanimalo takšno pisanje, ■ posredujemo, nekaj f, misli iz zadn j ega pisma Zelo me zanimajo razmere v ISKRI, seveda tudi v Zavodu. Tu želimo, da bi se stvari kmalu uredile, da bomo sploh mogli uporabiti znanje, ki ga tu nabiramo. Kolikor sem že včasih drgnil Šolske klopi v Ljubljani, izgleda, da sem jih*premalo. Moram priznati, da me nove prilike in okolje precej daje. Kakor v praksi nisem potreboval nikoH integrala, tako da sem nanj skoraj pozabil; je sedaj jntegral spet osnova, na kateri Se gradi vse. Tisto, kar sem poslušal na univerzi v Ljubljani; vje tako majhen del vsega, da šele Sedaj spoznavam, kako neomejena je znanost. Samo pokukali smo malo v popolnoma nov svet. Imamo občutek, da bodo morali naši zanamci pet let študirati samo matematiko, če bodo hoteli obvladati-vse stvari. Diferencialne enačbe so spet na tapeti. Seveda vse drugačne prijeme- uporabljamo, rešujemo vezja, ki so tpv. ing. Mihe Unka. podana S temi; 3iferehčialni-mi enačbami itd. Matematika je v vsakem predmetu. Izbiraš pa lahko med osmimi vrstami matematike — eno moraš obvezno vpisati. Poleg tega, da mi včasih kakšna stvar, ni dovolj razumljiva zaradi jezika, mi pa večkrat manjkajo osnove, ki jih v Ljubljani niti nisem slišal. Seveda profesor' tega ne ve, in ga tudi ne ‘ zanima, jaz pa moram z lastnim študijem zapolniti luknjo. Takrat pa gre čas, da sam ne veš, kdaj mino popoldan.- Da, časa — časa manjka! Tudi meni! Vendar, na koncu le prideš do spoznanja, da moraš tudi čas upoštevati; tu -namreč precej, glodaj o na to. De! arao medsemestrske izpite, kjer je čas omejen. Pred kratkim smo pisali »Elektromagnetno teorijo« le eno uro. Pisati selil moral, kakor hitro sem mogel, rezultatov sploh nisem izračunal do konca, pa sem komaj »prišel skozi« v eni uri. Seveda, ko sem potem stvar doma v.miru razmislil, sem opazil, da sem v naglici' naredil neko zelo. neumno napako. Poleg tega. sem napačno: razumel hekisfavek in sem,-delal’popolnoma d-ru-. go stvar, kakor pa je bila zahtevana. Torej čas krat znanje je ocena, ki jo dajejo tukaj. - Sedaj dobro razumem, da je treba. znati izkoristiti čas in se v najkrajšem času kar največ naučiti. Posebno je važno, da stvar razumeš. Vse kaže, da še ne znaino dovolj ceniti, koliko je vredno,, če nekdo nekaj zna. V Jugoslaviji se. zaenkrat še nef pozna velika rhzlika; večkrat je. celo prav vseeno ali si študiral ali ne. Razljka, ki pa je tukaj v Ameriki, je pa ogromna. ?.e sedaj se firme zanimajo za študente, kje bodo delali diplomske _■ naloge ali pa morda za sezonsko zaposlitev. Vsak, kdor ima šole, se mu ni potrebno 'bati za službo, čeprav je tu brezposelnost velika. V Ameriki je poznana tudi navada, da za praznik »Zahvalni dan« 25. . novembra razne organizacije pripravijo študentom obiske pri ameri-škh družinah. Moj gostitelj je bil znanstvenik, doktor fizike, ki-stanuje v vili, z vlakam pol ure z mesta. To je predel .bogatejših, meščanov, ki imajo med zadnjimi novostmi tudi telefonske aparate s tipkami namesto številčnic. Tak aparat si lahko omisli vsak meščan, nekateri so nad tem izredno navdušenj, plačati; pa morajo zato posebno doplačilo naročnine -v znesku .4 dolarje mesečno. Po tej zvezi mi je uspelo tudi, da sem imel priliko poslušan .predavanje’ o elektronskih avtomatskititelefon-skih centralah, o Bellovem tistemu. Ena. takšnih central; je montirana v New Yerseju. O teh napravah je. povedal predavatelj nekaj zelb zanimivih reči. med drugim tudi: po letu 2000 bodo imeli-, v Ameriki samo elektronsko, telefonske centrale. Te so precej manjše, da lahko na istem mestu, kjer ;je srala stara kla-sična centrala, ..stoji nova z več- .priključki. To je problem n. pr. v New Yorku, ker , v mestu nimajo več prostora.. Ima ferreadii hermetične; kom' taktnike. Predavatelj je omenil, da so vse svetovne tovarne prešle na ta način, ker se popolna elektronizacija ni izkazala me v tehničnem, ne v komercialnem'pogledu. (Naštel je Ericson, Siemens; japonske tovarne itd;) ATC de-~ luje ha takšni osnovi, da ima programirane vse možnosti ki lahko nastopijo pri neki zvezi. Seyeda se program lahko. menja ali; dopolnili (možnost priklj učka.; telefonskega aparata s tipkami, kratko ali hitro zbiranje, možnost, konferenčnega pogovora, ko jih: več posluša;-če je pozvani zaseden, lahko pozivajo či počaka — oaK wan ting,: če pozvanega ni doma, se. lahko , vsi pogovori preusmerijo na posebno izbrano številko, itd.) Kot posebnost je navedel, da je takšna ATC izredno zanesljiva. Kakor sem razumel, ima vsaka ATC aktivno rezervo, važne dele duplirane, visoko : zanesljive -silicijeve transistorje. in samo en tip transistor j ev - za logiko. : V se skupaj je iz 30.000 do 40.000 transištdrjev in trikrat toliko diod. če sem pravilno razumel, potrebuje v 40 letih 2 uri popravil. Vsaka napakjt se takoj namreč in avtomatsko "ugotovi :fakd, da jo teleprinter odtipka; Napisani po- x datek pove vtično 'mesto in enoto, ki jo je potrebno zamenjati. Za upravljanje centrale je potrebno 2 dni in-štrukcij. Če bo možno, si bom skušal ogledati takšno centralo. Lep pozdrav iz Amerike z željo, da bomo tudi o naših.,. EATC slišali čimprej kaj1 podobnega. 4 v te naslednji:. DE izračunam Zaščitna mrežica za lase pri delu na vrtalnem stroju k!aže, da se 'delavka disciplinirano ravna po predpišita HTV S seje UO ,Elektromehanike‘ Kranj, 3.12.1965 — Upravni jih stroškov in nižje nedovr-odbor »Elektromehanike«< šene pioizvbdnje hekoliko‘iz-Kranj je potrdil faktor sti- boljšuje. mularije, ki je za november Upravni odbor je sklenil, da in za posamezne delovne eno- se obratu ATN, v kolikor bo z decembrsko proizvodnjo dosegel letno planirano proizvodnjo, dodeli 120.000 din neto dodatnih sredstev. Sredr štva bi razdelili .samoupravni organi oblata med tiste delavce, ki bi k realizaciji planskih obveznosti največ doprinesli. . , Upravni odbor je. predlagal delavskemu svetu, da v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov po delovnih enotah potrdi naslednje spremembe: 1. Delovne , enote'.'’ produkcija delov, Vzdrževanje, umetne mase in .orodjarna se izločijo od dosedanje Vezave na izpolnjevanje plana eksterne proizvodnje tovarne in se vežejo na izpolnjevanje lastnega plana gotove proizvodnje ih uslug, računanih po stalnih lastnih cenah. 2. Za prevozni oddelek se pri ugotavljanju stroškov ne faktor Elementi za avtomatiko 1,036 Montaža rotacijskih strojev 1,066 Montaža števcev 1,002 Montaža' kinoakustike 0,974 Obrat ATN 0,960 Obrat mehanizmov 0,807 Obrat stikal 0,899 Produkcij a delov 0,963 Umetne mase 0,93 Orodjarna 0,975 Vzdrževanje 0,971 Prevozni oddelek 0,933 Tehnična priprava dela 0,80 Sektor TK 0,989 Gospodarski sektor 0,966 Skupne službe 0,978 Predlog - kako prihraniti sto petnajst milijonov - v začaranem krogu »Izum — Imperativ sodobne proizvodnje. Razgovor 21. 10. 1965 kličem (telefon o problemih izumiteljstva in tehničnih izboljšav pri nično) dr. Trosta. Dr. Trost nas. Prihodnji teden bo v Ljubljani široko posveto- pravi naj urgiram pri im«, vanje o perečih vprašanjih izumiteljstva pri nas, ki je Vajdi. Kličem dog. Vajdo im v'zadnjem času začelo ne samo stagnirati, marveč celo — KROG ŠE NI ZAKLJU-drseti navzdol.. | Ali: »Tudi za izume delitve po de- CEN! Je DEL0 objavilo v svojih Mislim da ~ bralec o vsem, izdajah 16. m 19. 10. 1965. kar sem napisal,-me potrebu*- Omenjeni sestavki so me Ker menim, da je omenjali x^m^*arj'a‘ pripravili do tega, da tudi prihranek za podjetje ISKRA 18 ifsem.. »svoji problem »opišem« še kako interesanten, prosim L (mogoče pa mi. samo moj!>) UO podjetja, da predlog po- 26 Peter MozoIec v sD6lu<< v našem glasilu. Gre namreč novmo prouči, im da komisijo, . Občutek imam, da tudi izza dejanski slučaj kako v na- ki je zato odgovorna opozori jeva ing. Vajde, šefa doku-ši ISKRI v začaranem krogu na doslednost pri poslovanju memtacijske in patentne služ-' rešujemo primer predloga za itd. be v ZZA, v »Delu« od 16. 10. tehnično Izboljšavo, ki bi Ker od UO podjetja nisem fPI drži samo delno. Izjavil podjetju lahko prinesel letni ¡prejel nobenega odgovora, Je naslednje: prihranek od ca. 115.400.000sem zadevo 6. 7. 1965 ponov- »Lahko rečem, da je v na-! pij0 dopisa obvestil, °Pustili' Od veljavnosti tega pnharmmo ca, da. je moj predlo-g ponovno (°d ^ 1961l«dalje) 115,400.000 dim. Predlog sem j ■ g « . m . m do konca oktobra 1965 smo podprl s praktičnimi izkuš- ‘v. reševanje, novemu prihranlli ca. 13,370.000 din. n jami, ki- smo jih dosegirv predsedniku kopusiie — ing. Edimo kar me pri. tem moti naši tovarni (tovarna elek- franku Ferenčicu. je i0> da tudi v -naši tovarni tričnih aparatov v Ljubljani). Danes, ko pišem; ta članek predloge o . tehničnih izboij-Komiisija je predlog na »moj problem«, ki se vleče šavah rešujemo in da'plačila podlagi večkratnih urgenc že: 14 mesecev in 27 dnUše ni odškodnin zavlačujemo. To sem rešitev tudi v zadnjem času urgiral in .sicer 1. 10. njem za doseganje boljših.rezultatov poslovanja. Tako stanje pa nehote duši tudi 1965 pri tov. Gantarju. Pred- iniciativo racionalizatorjev. lagal je naj se obrnem na dr. Trosta. Igor Stiško>sky Obratoma mehanizmov in .. .. y ... , , stikal ter delavnici umetnih upošteva - vec faktor lastne enote, temveč faktor stroškov mas se zaradi dobrega mesečnega uspeha, proizvodnje popravi faktor na povprečje obrata ATN, to je na 0,960. celotne tovarne. 3. šefi funkoijske kontrole montaž ne bi bili več vezani Prevoznemu oddelku se po- na izpolnjevanje plana mon-pravi faktor na povprečje to- temveč bi se odslej veza-vame. to je na 0,9HZ^iar je na skupen uspeh kontrole, glede'na dejavnost oddelka kar bi pozitivno vplivalo na upravičljivo. kvaliteto izdelkov. Upravni odbor je skupaj s "UPravni «abor 'je sprejel predstavniki sektor^ tehrik-" ne kontrole iri komisije za OD obravnaval vprašanje, faktorja stimulacije ter zajemanja stroškov v STK. Na seji so bile zadeve razčiščene in bodo -. , .. . t samoupravni organi ter -vod- |i*T s°. P^.videm za obrat ja za ukinitev nekaterih režijskih delovnih mest oziroma, za znižanj e'’ števila. zaposlenih. Delavci na teh delovnihIne- stvo STK o teni pismeno obveščeni.. Upravni odbor je vzel na znanje poročilo .finančnega sektorja o poslovnem stanju tovarne za mesec oktober 1965. Stanje je še vedno kritično,: vendar se ' situacija spričo večje proizvodnje, ndž-: ATN, kjet bi se zaposlili na produktvnifi delovnih mestih. Dopisujte v Iskro! Obravnavala: na Svoji seji 28. rešen. Omenim nai-še to: da pa vsek*l«w 111 v. prid hote- lo.”’ 19641 ' Predlog je bil: po- B |gj|| vrlini- sredovan ZZA (oddelku za standardizacijo) 5. 11. 1964, s naslednjo obraddžitvijo: »Kom-oja smatra, da se to ne more obravnavati kot racionalizacija, pač pa morda nudi ta predlog podlogo za. spremembo TIS 042.005 /glede lakiranja ali pa za izdelavo novega TIS-a glede uporabe drugačne izolirne pločevine' (fosfatirane ali drugače površinsko obdelane) itd. Ker sem ugotovil, da komisija ne posluje dosledno po »Pravilniku o izumih in. tehničnih izboljšavah«, ki ga je DS podjetja sprejel 7. 2. 1964, sem svoje pripombe pismeno 17. 2. 1965 sporočil UO podjetja. Pripombe so na-slednje: . . , 1. Nisem prejel potrdila o prijavljeni racionalizaciji — člen 19 (pravilnika o izumiih in tehmčnih*jzboljšavah). 2. Sklep komisije, po tehnični plati ni jasen, ker z ene strani smatra, da predlog ni racionalizacija, z ■druge strani pa predlaga, da še prouči možnost spremembe TIS-a ali pa izdelavo novega TIS-a. K tej ugotovitvi/ naj ■ dodam, da ravno sprememba TIS-a ni racionalizacija, čeprav v tem vidim prihranek v znesku od 115.400.000 din. Pri tem še smatram, da omenjeni sklep ni v skladu s 24 členom pravilnika z ene strani, kar ni jasen in drugič, ker ga osebno- nisem prejel. 3. Ni mi bila dana možnost, da svoj predlog zagovarjam po ’določilih -člana 25; 4. Ni poštopano po členu 26. Novi ki moderni stroj’ so vsekakor veselje in ponos vsakega proizvajalca. Vse kažt, da to velja tudi za delavka . v obratih ATN itovanje omogočiti vsem, tudi tistim žjimi osebnimi dohodki ■ lyll (Nadaljevanje s 4. shrani) otroci morja ali-pa gorskega araka . Se veliko, bolj potrebni kot pa otroci ostalih, ki gredo itak vsako leto nekam na počitnice? Ali ne bi kazalo take družine Se posebej regresirati, ali ne bi kazalo zdravstveno in socialno, šibke sodelavce poslati na oddih in okrevanje (v sporazumu, s socialnim zavarovanjem ali pa brez) v naše domove v predsezoni in BREZPLAČNO? Ugotavljamo, da je dnevno v bolniškem staležu toliko in' toliko naših ljudi, ki iz raznoraznih vzrokov niša na delu — ali jim ne bi na ta način pomagali k zdravju, da bi bili po vrnitvi na tfelp bolj močni in zdravi in s tem bolj produktivni? In, ali ni zdravje naše največje bogastvo? Vem, da marsikomu naslednje besede ne bodo po volji, vendar: če računamo povprečni dnevni penzion v letu 1966 din 3.099.— potem bi za 130 milijonov lahko dvajset dni — BREZPLAČNO ietovaIo_j£L naših domovih v hribih ali na morju reci in piši 3000 (tri tisoč) naših delavcev! Seveda bi šli na brezplačni oddih le najpotrebnejši, ostanek denarja pa naj bi porabili za nižanje (dejansko regresiranje) cen v naših domovih, s čimer bi postali res dostopni vsem članom naše Iskre. In, ali nismo pa naši socialistični in človeški zavesti dolžni ( če imamo možnost — im imeli jo bomo) vsem našim ljudem ustvariti kar najboljše pogoje tudi za oddih in rekreacijo? Nekdo , mi je rekel, da naši ljudje ne bodo odstopili niti dinarja za skupno financiranje počitniških domov, če bi na drugi strani lahko dobili morda 1.000 din na mesec več OD. Dejal mi je še, da ne poznam ljudi, da zavist prevladuje na vsakem koraku, in naj se spomnim samo zahteve pred leti da bi vsak lahka dal nek del svojih 09 za stanovanjsko izgradnjo, jpa se mi skoraj nihče odločil za tp, čeprav so bili zneski minimalni ipd. To je res. Toda čeprav bi večina naših ljudi tudi v primera, ki sem ga opisal zgoraj, raje imeia bore malo. denarja na roke, kot pa boljše pogoje in cenejše letovanje za vse naše ljudi — kljub temu verujem v človeka ter v svetle ideale solidarnosti (med delovnimi ljudmi) in socializma, I. S, ISKRA v obdobju januar - oktober 1865'najbo jša na področju jugoslovanske elektra industrije dela koordinati S sprejetjem novega statuta podjetja »Iskra», bodo dobile tovarne v okviru »Združenega podjetja» več samostojnosti. V skladu x novo ■organizacijo bodo motale tudi politične organizacije, ki delujejo na nivoju podjetja, svojo obliko delovanja prilagoditi novi obliki združenega podjetja Pred kratkim je o novi vlogi političnih organizacij razpravljal Koordinacijski komite mladine podjetja- kjer je za mladinska konferenco podjetja, ki bo v decembru, pripravil gradivo o novi obliki dela Koordinacijskega komiteja, ki se bo tako organizacijsko kot vsebinsko menjala. Na organizacijskem področju1 je predlaganih več sprememb. V bodoče bo Koordinacijski komite sestavljal po en član iz vsake tovarne, Zavoda in PSO. Ali bedo člani koordinacijskega komiteja podjetja, predsedniki tovarniškega komiteja mladine, ali pa kdo izmed članov tovarniškega komiteja, bodo odločili sami tovarniški ko-,miteji. V bodoče bo komite delal brez sekretariata, ha sami -'letni -konferenci pa bo izvoljen samo predsednik in nadzorni odbor. Ukinjeno bo tudi profesionalno delovno mesto sekretarja, ker bo ta funkcija v bodoče voljena. Najvišji organ koordinacijskega komiteja bo letna konferenca, kjer bodo sprejeti tudi zaključki in program dela. Vsebina dela koordinacijskega komiteja bo po novem letu tudi spremenjena. Koordinacijski komite bo namreč predvsem posvetovalni organ, zato sklepi, ki bodo sprejeti na sejah, ne bodo obvezni za tovarniške komiteje,-ampak bodo le napotki za reševanje določčnih problemov. Komite bo v bodoče obravnaval predvsem tekočo gospodarsko problematiko ■podjetja in posameznih tovarn, prodajo izdelkov na domačem in tujem trgu, sodeloval bo pri - vključevanju mladih v samoupravne organe, analiziral njihovo aktiv-Dost ipd. Komite bo obravnaval tudi strokovno in druž-beno-politično- izobraževanje mladih delavcev ter odnose med tovarnami in skupnimi službami. Zaradi kvalitetnejšega dela -koordinacijskega komiteja bodo na seje vabljeni tudi strokovni delavci podjetja, ki bodo odgovarjali na razna vprašanja. Plenum koordinacijskega komiteja bo tudi mesto, kjer se bodo predstavniki iz vseh tovarn lahko pogovoftli o delu posameznih tosvarniškh komite jev in si na ta bačn izmenjavali izkušnje, ki jih imajo pri delu z mladino. Koordinacijski komite bo imel tudi v bodoče občasne stike z vsemi sorodnimi podjetji v. Jugoslaviji. Vse akcije mladinske organizacije ki se ne nanašajo na gospodarsko problematiko podjetja, se bodo v bodoče organizirale v sodelovanju z občinskimi komiteji ZMSi-rv f Novi pogoji gospodarjenja bodo zahtevali še večje angažiranje subjektivnih- sil, zato bo morala tudi mladinska organizacija' svojo dejavnost usmeriti predvsem v reševanje vsakdanjih nroiz-vodnih problemov.. F. D, (Nadaljevanje s 3. strani) tudi to, da bi bili pri doslednejšem in še bolj zagrizenem prizadevanju nekaterih naših kolektivov, lahko tudi boljši. Za celotni delovni kolektiv pa je vsekakor nujno, da z izvajanjem sanacijskega, programa vztrajno nadaljujemo, kajti zgolj, v tem so rešitve za dosego, normalnejših ekonomskih pogojev podjetja. K vsemu temu, v bodrilo in vzpodbudo k še bolj vnetemu iskdnju poti v boljše čase Iskre, pa lahko slednjič zapišemo tudi nekaj vzpodbudnih odstotkov, ki govore o dostojnih proizvodnih in prodajnih uspehih našega pod-jetjas v obdobju januar — oktober letošnjega • teta tako v državnem, } kakor tudii slovenskem § merilu. Pri tem se poslužujemo podatkov, ki jih je objavilo gospodarsko časopisje' o uspehih industrijske proiz-izvodnje v Jugoslaviji v prvih desetih mesecih letošnjega leta. Zelo razveseljivo je, da je v omenjenem obdobju letošnjega leta kljub vsem neštevttnim problemom ia težavami Iskra na področju elektroindustrije dosegla najbolj ugoden indeks kar za 19'%! večjo proizvodnjo, medtem ko se je jjrdustrijska proizvoda :-a v državi dvignila za 16%, proizvodnja jugoslovanske elektroindustrije pa celo samo za 10 %, nasproti lanskemu ustreznemu časovnemu obdobju Ti podatki so- nas nedvomno ugodni in nas vzpodbujajo k povečanim naporom pri izvrševanju naših skupnih nalog; tudi. v naslednjih mesecih. Kakor na proizvodnem področju, tako je Iskra tudi na področju prodaje na domačem tržišču v tem obdobju dosegla zadovoljive rezultate ,saj je v primerjavi z lanskim letom realizirala za 13% večjo domačo prodajo^ še bolj zadovoljiv pa je lat rezultat na zunanjem tržišča, saj smo v letošnjih desetih mesecih izvozili celo za 109 % več kot lani v tem času. Kaže, da bodo proizvodni, prodajni in izvozni rezultati tudi v novembru in decembru vsaj zadovoljivi in je zato upati, da bo Iskra še naprej ostala na čelu naše elektroindustrije, kar nae lahko navdaja s ponosom, hkrati pa nas obvezuje, da tudi v pri-hodrtjem letu skušamo ob danih pogojih im možnostih ustvariti čim več in se tudi po tej poti čim prej dokopati do bolj ekonomičnega poslovanja, do boljšega gospodarjenja. Proizvodnja Pisma bpales/ Čeprav se malo kasno oglašam, se vendar najilepše zahvaljujem za redno pošiljanje časopisa »Iskra». Vojaški rok služim precej daleč, zato z zanimanjem spremljam vesti o »Iskri«. Tukaj je precej Kranjcev, zato nam ni preveč dolgčas. Zberemo se beseda steče o domačih krajih, prijateljih jo hitro mine prosti čas. Naslednje vrstice so namenjene kot zahvala sodelavcem »bivše« II. panoge za vse lepe želje ob odhodu in darilo. — hkrati pa jim pošiljam prav prisrčne pozdrave. Ivan Miklavc V. P. 2724/11 Strumica Makedonija (Nadaljevanje! s I. strani) volivcem poročali o delu v organih, kjer so člani. Naj omenim DS podjetja, kjer 'povprečen obisk v tej mandatni dobi kaže (8 sej) le 71 % udeležbo. Tri zasedanja so bila obiskana 60 %, eden pa le 55% Kazno je, da to ni pravilno, in prav zato bi moral ta .organ nujno poklicati . na - odgovornost svoje nedisciplinirane, člane, posebno tiste> ki večkrat neupravičeno zostanejo, v skrajnem primeru pa zahtevati odpoklic,' kajti takih članov DS podjetja ne potrebuje. Istočasno je potrebno omeniti tudi aktivnost ealnov, kajti član, ki sicer v svoji mandatni dobi disciplinirano obiskuje vse sestanke, se pa pri' tem ne vključuje v razprave, ' še ni odigral tiste vloge, ki bi jo moral. Za poživitev aktivnosti svojih pred-1 stavnkov samoupravnih organov bi morali skrbeti tudi volivci s tem, da zahtevajo, da na zborih delovnih ljudi poročajo o svojem dahi in problemih, s katerimi se srečuje v samoupravnih organih. Z, uvedbo takih sestankov (zbor 'delovnih ljudi) ¡bo vsak član DS občutil večjo odgovornost do svojih volivcev, s, tem pa bi tudi njegova aktivnost na sejah BS večja! Sindikalna, organizacija lahko, opravi' bistveno vlogo pri aktvlzaeiji članov samoupravnih organov z organiziranjem zborov delavcev oz. z neposrednih .stikom s člani teh organov. V kvalitetnejšem delu samoupravnih organov, v večji1 priadevnosti posameznih članov sq tudi skrite rezerve, k bi jih bilo treba aktmzirati v smislu dobrega gospodarjenja. Samoupravljanje ograjujemo mi sami in nimamo posebne možnosti prevzemati načn in. delo od drugih; dokaj se namreč učimo na svojih napakah. V času, odkar je uvedeno samoupravljanje, lahko ugotovimo, da smo napravili velik korak, da pa je na tem »pionirskem« področju še mnogo dela, da bomo. dosegli tsti dj, ki smo si ga zastavit že v revoluciji pod geslom: »Tovarne delavcem«! t I. S. v novembru (Nadaljevanje s 3. strani) prostih, sobot v letošnjem letu, pa lahko ugotovimo, da se je storilnost v letošnjem letu dvignila za približno S odst. Prikaz po panogah da-. je naslednji pregled: PRIMERJAVA ENAJSTMESEčrNE PROIZVODNJE V LETIH 1964 IN 1965 DE % Rotacijski stroji 12®,7 Montaža števcev 1162-' Kontaktor 93,2 Kinoakustika 103,1 Telefonske naprave 111,6 Ploščati rele 123,2! Telefonski aparati 91,9 Lipnica 48,9 Delt za avtomatizacijo 8ft,5 Stalne prošzv. usluge 116,3 Občasne proizv. usluge 81,8 Skupaj 106,1 .Najbolj se je dvignila proizvodnja rotacijskih 'strojev in .števcev, .pa tudi telefonija kaže zadovljiv porast kljub velikim težavam m "'selitvi v nove prostore. . Samo večja proizvodnja nam lahko da večje osebne dohodke. Zato je potrebno,, da tudii v decembru delamo -vsaj tako dobro, kot v zadnjih mesecih. Mesec december ima 27 delovnih dni in če bi bila dnevna proizvodnja taka, kot v mesecu novembru, lahko znaša vrednost proizvodnje v decembru prek 1.700 milijonov. šef proizvodnega sektorja: Ing A. Grčar Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov Sklepi 29. seje UQ podjetja (3.12.1965) slednjo soboto dne 27. no- pi, ki je za vse člane naše to- normativ za znižanje zalog na te tovarne ter njenega dolgo, vembra 1965. varne obvezno. UO odobrava R 3 in R 5 z tehničnega sektorja. cientov v popoldanskem ča- ® Upravni odbor je spre- se glede na priprave v zvezi 1 a) UO predlaga, da se kon- © Upravni odbor jemlje su skrajšala popoldanska jel na znanje poročilo gospo- s formiranjem orodjarne kot sekvence zaradi neizvajanja no znanje poročilo o realiza- splošno ordinacija od 18. na darskega sektorja o zniževa- obrata, v tehničnem sektor-sanacijskega načrta izvajajo ciji izvoza, pri čemer ugotav- 16. uro. S tem bi trajal delov- nju zalog razreda 3 in 5 v ju, kamor spada DE orod-z isto ostrino kot doslej, ta- Jja, da je bila letna izvozna ni čas zdravnika druge izme- mesecu oktobru 1965. jama in konstrukcija orodja, k da se načrt realizira v obveznost z mesecem okto- 'ne od 10. do 16. ure. Na razredu 3 so se zaloge ustanovi delovno mesto* ASI- predvidenem obsegu. brom dosežena v višini 61%. © Upravni odbor zadojgu- v primerjavi s stanjem 1. 7. STENT. Delovno mesto je vi-> © UO sprejema na znanje, Upravni odbor je obravna- je splošni in finančni sektor, 1965 znižale za 15,7 %, na R 5 soko strokovno. Analitično da je DS tovarne Elektrome- tudi ekonomičnost izv®- da ugotovita v čigavih osnov- pa ,v primerjavi z istim ob- oceno delovnega mesta pa bo Viomilrn imamnitml 9C 14 70 tor* ir V4M9M»5 C tOTtt' ZOrtnl- Til Ji ' STfiflStinh CA VAfl 5 Qtrol. rlnhipm 7Q 8 5 1-rrlnloln 3« rm hanika imenoval dne 26. H. za ter v zvari s tem' zadol- nih sredstvih se vodi Strel- dobjem za 8,2%. 1965 tov. Borisa Kryštufka za žuje vodstvo tovarne, da skl dom in določita pripad- 7. Glede na bodočo organi-direktorja tovarne Eiektro- skupno s PSO doseže za 1- IW>st ter vodenje tega doma zacljo tovarne je predvideno, mehanika; zato UO razrešu- 1966 tako strukturo Izvoza, za naprej. da bo DE orodjarne s kon- je tov. Kryštufka dolžnosti ki bo ugodna za tovarno tu-direktorja organizacijsko-ka- dl s stališča dohodka, drovskega sektorja podjetja, # Upravni odbor je raz-in sicer s 30. novembrom pravtjal o problematiki orod-1965. jame in v zvezi s tem zadol- 2® delovno mesto direktor- žuje: ja organizacijsko kadrovske- —Tehnični sektor, da ga sektorja je treba opravi- skupno z odsekom za OD do Sklepi 35. seje UO tovarne" izdelala komisija za OD. Sldepi 37. seje UO B tovarne »Elektromehanika« (6.12.1965) @ Upravni odbor je skup* strukcijo orodja formirana kot obrat. Zato je potrebno pripraviti vse potrebne osnove za organizacijo tega »Elektromehanska« Obrata. Priprave bodo pete- (11 1 1 kale postopoma v skladu s no s strokovnim kolegijem \£,£.. 11,1703 J predvidenim organizacijskim^ obravnaval predlog statuta © Na podlagi predlogov raz- razvojem tovarne. za združeno podjetje in bo ti ustrezen razpis. konca mesec® novembra pri- pisne komisije za vodilna de- V zvezi s| tem predlaga svoje pripombe v posebni © UO sprejema na znanje pravi definitiven predlog za lovna mesta je upravni odbor upravni odbor delavskemu prilogi posredoval delavske- poročiio v. d. generalnega di- nagrajevanje orodjarjev po imenoval za šefe nekaterih svetu, da se v tehničnem sek- mu svetu z zahtevo, da se rektorja o izpolnitvi proiz- kvalitetni normi, katerega bo vodilnih delovnih mest tovar- torju, kamor spada DE crod- v statut vnesejo vse sprevodnega plana, “o finančni UO Obravnaval na prvi de- ne naslednje kandidate: jama in konstrukcija orod- membe, ki jih je DS predla- problematiki, o' problematiki cembrski seji, 1. Za šefa proizvodnega ja, ustanovi, delovno mesto gal že na osnutek statuta, in nabavne organizacije in ko- — Finančni sektor, da po- sektorja ing. ALOJZA GR- ASISTENT. Delovno mesto ki v predlogu statuta niso merciaino poročilo o dotoku novno izračuna vrednost re- CARJA, dosedanjega vršilca je visoko strokovno. Analitič- bpe sprejete, sredstev in blagovnem pro- žijske ure, za orodjarno, ki dolžnosti na tem položaju. no oceno delovnega mesta pa ® Upravni odbor je spre- metu na domačem in medna- n3! bo enotna za orodjarske 2. Za šefa finančnega sek- bo izdelala komisija za OD. jel na znanje poročilo proiz- rodnem tržišču za mesec ok- usluge v okvira podjetja, torja tov. SLAVKA FATUR- © Upravni odbor odobrava vodnega sektorja o ¡izpolnitvi tobeir. kakor tudi izven podjetja, JA, dosedanjega sekretarja predlog sektorja tehnične plana proizvodnje za mesec UO je. obravnaval poročilo —Tiste DE oziroma obra- poslovnega združenja CIS v kontrole, da se na delovno november ter o prognozi za NO, vendar smatra, da je po- ti, ki imajo v svojem sesta- Ljubljbitii. mesto kontrolorja v končni mesec december, trebno problematiko NO re- ™ pomožne orodjarne, naj 3. Za šefa obrata ATN ing. kontroli števcev zaposli tov, Novembrski ^ operativni ševati v smislu sklepov 1 c), Preko kadrovskega oddelka JOŽETA UNKA, dosedanjega JANEZ STARE, kvalificiran plan je bil dosežen za 14%, 1 č) ld) 27. saje UO pod- iščejo kader, s katerim bi vršilca dolžnosti šefa tega^elekiromehanik, Id je odslu- vendar je bila 11-mesečna jel ja”. povečali zmogljivost svojih obrata. žil kadrovski rok in je bil proizvodna obveznost doseže* UO ugotavlja težavno si tu a— pomožnih orodjarn. 4. Za komercialno tehmč- pred tem zaposlen v ZZA, na le z 96,1 /o, cijo pri realizaciji našega — Kadrovski sektor naj nega svetnika tov. MAKSA sektor I. : Planska predvidevanja kaplana izvoza, zato smatra, da preskrbi, potrebne delavce za VERTAČNIKA, dosedanjega © Upravni odbor odobrava žejo, da bo proizvodnja v je treba na tem področju an- konstrukcijo orodja, za ka- vršilca dolžnosti na tem po- plačilo stroškov dopolnilnega mesecu decembra ^ dosežena gažirati vse tovarne, ka- tere so že sistematizirana de- ložaju. izobraževanja za samouprav- za okrog 1.550 milijonov di- kor tudi skupne službe, da lovna mesta. 5. Za šefa obrata mehaniž- ljalce, ki ga pripravlja De- narjev. se plan izvoza realizira v — Orodjarna naj proste mov tov. DAMIJANA HAF- ldvska univerza v Kranju in @ Upravni odbor predlaga skladu s predvidevanji In ob- kapacitete feko-risti za' uslu- NERJA, dosedanjega vršilca se ga" bo udeležilo 26 članov delavskemu svetu, da odobri «vernostmi podjetja do Jugo- go zunanjih naročnikov. dolžnosti šefa tega obrata. samoupravnih organov iz potrebna sredstva za novo- banke. © Na predlog komisije za 6. Za šefa splošnega sektor- @ UO sprejema na znanje racionalizacije , in tehnične ja tov. IVANA CVARA, dose- osmutek PSO-ja za splošne izboljšave je upravni odbor danjega šefa kadrovske siuž- prodajne pogoje in rabatno sprejel naslednje sklepe: be v upravi podjetja Iskra, listo za leto 1966. T. Tov. Rudiju Florjančiču Upravni odbor zadolžuje © UO je obravnaval poro- iz rožne orodjarne se po čl. kadrovski oddelek in upravo čilo komisije za OD v zveri 58. pravilnika o racionaiizaci- tovarne, da uredi vse potreb- s pravilnikom o delitvi OD v j ah in izboljšavah izplača en- mo v zvezi z zasedbo, delovnih Tovarni polprevodnikov. Ker kratna nagrada v - znesku mest. Uprava tovarne pa je . ..... bodo s 1. T. 1966 tovarne sa- 30,000 din za izboljšavo teh- dolžna do prihodnje seje UO komisije za^ razpis direktor, grajeni, me odločale o svojih pravil- noioškega postopka pri uliva- predložiti predlog za more- la J®, delavski svet imenoval © Upravni odbor imenuje irUch o delitvi OD UO pri- nju ležajne tuljke v osnovno bitno primopredajo poslov za dmrictorja tovarne elek- za namestnika direktorja ing. poroča, da tovarna kljub te- ploščo ATA številčmka. oziroma za imenovanje za- tr°te]™li-aih 'i. ALOJZA GRČARJA, šefa pro- ma uskladi svoj pravilnik s 2- Tov. Antonu šulerju Iz devne komisije. lednega sektorja, ki direk- pravilttikom o delitvi OD produkcije se po pravilniku Za naslednja vodilna delov- tov. BORISA KRYSTIJFKA, torja v odsotnosti nadome-podjetja. UO pa opozarja, to- ° racionalizacijah in izbolj- na mesta šef tehničnega sek- dosedanjega v. d- direktorja staje, vatno, da mora uskladiti svoj šavah izplačaenkjratna nagra- torja, šef obrata stikal, šef pravilnik o delitvi OD tam, da v znesku 50.000 din za ko- gospodarskega sektorja, teh- kjer njihov pravilmijt z ris tem predlog pri vlečenju nične kontrole, šef organiza- ustreznim} zakoni in predpisi «krovov števca E 3 in s tem čilskega biroja, pa je upravni usklajen. , v zveri za gospodarsko ko- ni odbor odločil, da se izve- rist, ki jo ta racionalizacija de podaljšanje razpisa. Sklepi 34. sefe UO omogoča. a Upravni odbor zadolžuje .. 5. Tov, Francu Šparovcu iz komisijo za razpis vodilnih tovarne oddelka za poskusno profe- delovnih mest, da poskrbi za »Elektromehanika« v°dnjo se po čl. 42 pravilnika tehnično izvedbo podaljšanja o racionalizacijah in izboljša- razpisov in da se vse kandi-v to- 11- lz03 J v ah izplača enkratna nagra- date obvesti o sklepih UO. © Upravni odbor spreje- da v znesku 11120 din za jz- © Upravni odbor je spretna sklep, da v nedeljo dne 'boljšavo tehnološkega po- jel na znanje poročilo finanč-21, novembra tovarna zaradi stopita pri izdelavi navojne nega sektorja o izvajanju sa-ugodnejših pogojev pri reali- ploščice za ploščati rele. nacijskega programa za me-zaciji mesečnega proizvodne- © Upravni odbor potrjuje s ec oktober 1965. Podatki ka-ga plana redno obratuje in se predlog splošnega • sektorja žejo,. da se program uspešno ’ prosti dan prleeese na na- za izvedbo cepljenja proti gri- izpolnjuje in bo predviden samoupravnih organov obrata ATN in obrata stikal, letno pogostitev upokojencev. Pogostitev naj se izvede Sklepi 14. izrednega 26. decembra v prostorih Reji *1-16 stavracije Iskra. Za organtza- zas^danja US cijo te pogostitve je zadolžen »Elektromehanike« «¿^«k za družbene službe. , _ - . . .j.,,. Upokojenci zaradi kritične- *_ W ir. I“u3) ga finančnega položaja tovar- Po obravnavi predlogov ne letos ne bodo denarno na- DE »PRODUKCIJA« ELEKTROMEHANIKA KRANJ obratovodje obrata II. razpisuje prosto delovno mesto (v produkciji) POGOJI: Visoka ali višja tehniška šola strojne stroke z najmanj 2-Ietno prakso v proizvodnji, ali srednja tehniška šola strojne stroke s 5-ietno prakso v proizvodnji. Ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in delovni praksi sprejema kadrovski oddelek »ISKRE« ELEKTROMEHANIKA Kranj, Savska loka 4 do 25.12.19*5 Počitniška skupnost: da ali ne!? Iz vsega tistega kar slišim iz razgovorov o pomenu in. vlogi Počitniške skupnosti Iskra, menim, da niti sami ne vemo kaj pravzaprav hočemo. Naj sanio naštejem: 1. hočemo imeti lastne počitniške domove in po novem tudi kampe v raznoraznih krajih naše domovine, predvsem pa v krajih ob morju (Istra in Hrvatsko Primorje); 2. stroški letovanja v teh domovih naj bodo čim nižji -4 primerni našim dohodkom; 3. prehrana in postrežba v domOvih čim boljša, dnevi sončni, noči primerne za spanje pa tudi za zabave; 4. Počitniška ' skupnost z vsemi domovi mora biti rentabilna, če Ža ne more ustvarjati še kaj sredstev za enostavno reprodukcijo, kajti denarja za letovanje naših ljudi (za regres domovom — ali pravilno: denarja za kritje »izgube-primanjkljaja« pa nikakor ne mislimo dati). Kdo vse to zahteva od naše (ali pa katerekoli) počitniške skupnosti je ali idealist ali pa človek, ki ne vidi dlje od svojega nosu, da ne bi rekel kaj hujšega.' So pa spet drugi, ki trdijo da niti počitniške skupnosti niti svojih domov za letovanja ne rabimo, ker je naša domovina in cela Evropa prosta za letovanje, in »naj gre pač vsak sam tja, kamor ga je volja-«! de si v mislih primerjam stroške, kijih ima naše združeno podjetje z našo Počitniško skupnostjo (pribl. 10 milijonov din) in višino odstopljenih rabatov trgovinam (cca 4 milijarde din!), da ne. govorimo o nekaterih popolnoma nepotrebnih stroških nenamenskih nabav materiala .izmeta; za investiranja, tedaj me prešinjajo hude misli. Prepričan sem, da nisem povedal nič novega, če rečem, da naši ljudje (v mislih imamo večino Iskrašev) v večini ne zaslužijo toliko, da bi si lahko privoščili preživeti svoj redni letni dopust v kakem hotelu kje na morju, —, torej ne prenesemo ekonomskih cen. In ker so časi: (cene) resni, vsi skupaj pa smo oddiha in počitka od dnevne nervoze vedno bolj potrebni, je še toiiko bolj potrebno imeti lastno POČITNIŠKO SKUPNOST Z DOSTOPNIMI CENAMI ZA VSE! Kdor ne bi hotel v naš • dom, mu je še vedno vša ostala Jugoslavija odprta, pa tudi izven nje so še kraji' kamor tak letovalec lahko potuje na oddih; nihče" mu ne bo branil. Menim, da je skrajni čas, da iz svojih ozkih okvirov lastnega jaza in skrbi izključno za sebe preidemo na skrb za -večino^Ali ni človek naše največje~bogastvo in zdravje človekova največja vrednota? Ko slišim glasove, ki govore za ukinitev Počitniške skup* nosti se mi dozdeva, da smo od silne skrbi za delovnega človeka POZABILI NANJ. Tudi v Iskri želimo naš oddih skomerciallzirati. Menim, da bi naši organi samoupravljanja morali nekoliko resneje razpravljati o tem vprašanju' ter vlogi in statusu Počitniške skupnosti ISKRA. Tudi -sindikat ne bi smel ostati pasiven. Menim, - da GOSTINSKEGA PODJETJA z zunanjo firrrio »Počitniška skupnost Iskre« ne rabimo, kar pa bi morala postati v kolikor podjetje »Iskra« odtegne svoje dotacije, odnosno V preteklem mesecu so prodajni oddelki Prodajno-servisne organizacije realizirali operativni plan blagovnega prométa na domačem trgu z 90,4 %. Posamezni prodajni oddelek pa je v tem mesecu svojo obveznost izpolnil takole: Prodajni Izvršitev oddelek v % Zveze ' 79,4 Naprave 86,4 Merilna tehnika 89,8 Stikalna tehnika 122,7 Avtoelektrika 126,9 Elementi 70,7 Široka potrošnja 72,0 Skupaj .90,4 Rezervni deli 84,3 Skupaj 90,2 $ Kot je razvidno sta se v oktobru najbolje odrezala prodajna oddelka avtoelek-trika in Stikalna tehnika, ki sta svojo mfesečno prodajno nalogo presegla, celo za 26,9 in 22,7 %, medtem ko pa sta najslabši prodajni uspeh do-segia glede na operativni mesečni plan prodajna, oddelka ElCmentni in Široka potrošnja in sicer prvi Te s 70,7 %, drugi pa z 72 %. Kaka so prodajni oddelki FSQ izvršvali svoje, obveznosti v 10 mesecih letošnjega-, leta, nam kažejo naslednji podatki: Prodajni Izvršitev oddelek I *— X/65 % Zveze 67,6 Naprave ~ 68,4 Merilna tehnika '’18,9 Stikalna tehnika 77,1 Avtoelektrika 78,7 Elementi \ 69,5 Široka potrošnja 95,6 ' Skupaj 77,8. Podatki nam kažejo, da so najmanjši odstotek letnega rebalansiranega prodajnega plana. dosegla prodajni oddelek ZVEZE, NAPRAVE in ELEMENTI, kateri bodo v poslednjih mesecih tekočega leta morali napeti vse sile, če bodo hoteli svoje obveznosti do konca leta izpolniti v celoti. Seveda- bodo morali pri tem svoje prispevati.tudi tovarne, ki prav tako nosijo del krivde za slabši prodajni uspeh. Na splošno pa je prodaja na domačem tržišču v desetih mesecih letošnjega leta prodala' za 2,8 % več kot je znašala njena deset mesečna zadolžitev, kar daje upati; da bo lrini plan kljub določenim težavam vendarle v celoti iz-pol - n. — se odmakne od vodenja poslovanja te skupnosti. Morda so moji nazori rahlo zastareli in so znak prvega pojava skleroze? Veste, prebral sem že kaj in tudi slišal, kako drugje skrbijo za, zdravje in dpbro počutje svojih delavcev, pa mi naša »zavzetost« po malem hodi na živce, Igor Slavec oktobru Zanimiva je še primerjaya podatkov o poteku prodaje v obdobju januar — oktober 1964 in 1965, ki nam pove, da je prodaja v letošnjih desetih mesecih v celoti za 3 % presegla operativni plan blagovnega prometa na domačem tržišču v omenjenem obdobju, po posameznih mesecih pa je, upoštevajoč indeks v 1. 1964 == 100%, prodaja dosegla naslednje rezultate: Mesec Indeks 1964 = 1000% Januar 109 Februar Tli Marec 110 April 106 Maj 91 Junij 83 Julij 137 Avgust 159 September| 134 Oktober 103 iki so bili Sindikalna podružnica tovarne »Elektromehanika« Kranj, tudi letos za praznik republike; 29. novembra ni opustila leipe tradicije obiskov bolnih v staležu; Klj.ub temu, da je letos,sindikat imel v te namene določenih manj finančnih, sredstev, so bili; vsi obiskani bolniki Zaradi obiska in daril prijetno presenečeni^ Od vseh 48 obiskanih bolnikov jih je kar 21 v bolnicah, od teh nekateri že po več mesecev. V bolnici na Golniku leži 7 bolnikov. Vse je kazalo, da so imeli la dan že za praznik, saj so jih šopki cvetja ob posteljah spominjali na to. Drugi, nič manj presenečeni bolniki, kise zdravijo na svojih domovih ravno: tako težko čakajo, kdaj se jim bo povrnilo zdravje, da bodo sposobni za vključitev v normalni proces življenja. Zdravstveno osebje v bolnicah smatra take obiske za izredno koristne, zato so predstavnikom sindikata izkazali vso pomoč. Dogriano je, da včasih bolj pomada k ozdravitvi vzpodbudna beseda, občutek navezanosti in sigurnosti, kot najboljša zdravila, zato je prav, da tudi v .bodoče podpremo to humanovakcijo sindikalne podružnice. S. Z. g® i i Kako se bo odločil ob referendumu: za sedanjo obliko, ali za združeno podjetje? »Za tisto, kar je bolje!« — je bil jasen odgovor! Cene v novih in starih dinarjih Po zakonu o postopni zamenjavi denarja bodo z novim letom vse cene preračunane tudi v nove dinarje, V zvezi z izračunavanjem cen po novih dinarjih je zvezna gospodarska zbornica opozorila vse trgovske organizacije. na zakon-o izdajanju novih papirnatih dinarjev in novih kovancev, ki je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ, št. 33/65, ih 'sicer: ria 9. "člen, 1 ki govOri o zakroževanj u cen; Znano je, da pridejo z novim letom v* obtok kovanci za 5 in 50 pSr. Zato bo treba cehe zaokroževati navzdol oziroma navzgor, V zvezi s citiranim členom se bodo nove cene oblikovale tako, da se bo stara cena do 2 starih dinar- . jev, kar pomeni 2 pari, zaokrožila navzdol, nad 2 dinar j a oziroma 2 pari pa navzgor,na 5 par. Praktičen primer: Limona; ki sedaj stane 32 starih dinarjev, -bo po novi ceni stala 30 par ali zanjo bomo dali šestkrat po 5 par. Če pa bi'limona stala 33 starih dinarjev, bomo zanjo dali 35 par oziroma sedem-1 krat po 5 pai in podobno. »hod preko ceste je nevaren »Odgovorne službe v Elek-tromehaniki naj pokrenejo vse potrebno na ustreznih forumih in naj izposlujejo takojšnjo izdelavo načrtov (načrti morajo biti) ter tudi izdelavo stopnic s Savskega mostu; nasproti naše; menze,' in to na zgornjo stran ceste proti Javnim skladiščem«, so pripominjali mnogi, s katerimi šem govoril o problemu -varnega -prihoda delavcev na delo in odhoda z dela.- čina bolj' se namreč bliža jutranja ura šesti, tem več je pešcev in avtomobilistov, ki hite preko Savskega mostu proti tovarni. Kljub močnemu prometu morajo, mnogi pešci na koncu mostu prečkati cesto. To prečkanje pa je večkrat prej podobno teku na življenje in smrt kot pa kulturnemu prehodu preko ceste. Vsa sreča, da še -do danes ta nevarni prehod ni terjal smrtne žrtve, zato apeliramo, da ee za varnost pešcev poskrbi z izgradnjo-stopnic k cesti, ki pod mostom teče k tovarni in njenemu Šaveikemu vhodu še prej; preden bo 'prepozno;' Vsi pešci upamo; da bodo stopnice napravljene predno bo to sicer morala izsiliti -prometna nesreča. in morda tudi »smrtna žriev .,Jaz Ti ,, najin, prijatelj ... sin,.:, S tem našim zapisom opozarjamo vse tiste, ki so v tovarni zadolženi za varnost ljudi, Ha takoj ukrenejo potrebno. V nasprotnem primeru bomo vedeli, kdo je odgovoren, kar sicer v mnogih primerih ne vemo. I S. K R A — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko teleko-; munikadje elektronike in, avtomatiko — Urejuje uredni-j ški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izha-j ja tedensko — Tisk in klišeji:; ti sir« Krani