DEMOKRACIJA
Leto II. - Štev. 39
Gorica - Trst, 24. septembra 1948
Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15,-Naročnina: Mesečna L. 65,— Za inozemstvo mesečno L. 95.—
Po8t. <5ek. rne. *t. B-1S127
Izhaja vsak petek
Tako se ne dela
Brez pridržkov in z veliko jasnostjo so odgovorni krogi sedanja demokratične Italije: načelnik vlade De Gasperi, min. podpredsednik Piccioni, prof. Salvini, prefekt Palama-ru in drugi izjavili, da bo slovenska manjšina dobila vse pravice, ki so potrebne, da bo lahko razvijala svoje samobitno narodno življenje. Naj navedemo samo besede, ki jih je na velikem shodu v Gorici dne II. aprila t. I. izrekel tedanji generalni tajnik de-mokrščanske stranke, sedanji min. podpredsednik dr. Piccioni:
»M irovna pogodba, naša ustava in krščanska načela, ki jih stranka zastopa, Ham narekujejo, da bomo dali slovenski narodni manjšini vse pravice, ki ji pritičejo.«
Kot zavedni demokrati smo ta zagotovila sprejeli z iskrenim zadoščenjem na znanje: v nas so ponovno potrdila merjenje,!da je doba nasilnega fašizma res zatonila in smo stopili v obdobje prave demokracije. Teh moških besed pa nismo bili samo veseli, temveč smo jim tudi verjeli in jim zaupali. V zadnjih tednih sta pa naša vera in zaupanje doživela močne pretrese. Iz temnega podzemlja so se začeli oglašati sovražni glasovi, ki ogrožajo bistvene temelje našega slovenskega šolstva. Na vodilno mesto slovenskega goriškegu šolstva se skuša spraviti oseba, ki slovenskega jezika ne zna, ne obvlada. Z naših slovenskih šol se hoče zopet odpoklicati stare, preizkušane u-čitelje in učiteljice/ ki jih je divji fašizem pregnal v notranjost države, a so se po vzpostavitvi slovenskega šolstva po Za v. voj. upravi, ki je hotela težko krivico popraviti, vrnili v domače kraje kot edino usposobljeni šolniki za naše šole. Z licemerskim formalizmom naj se s slovenskih šol odstranijo sposobni slovenski vzgojitelji, na njihova mesta naj pa pridejo moči, ki se radi fašističnega režima, v katerem je bila slovenska beseda prekleta, niso naučile svojega materinega jezika in je bila radi nasilja strtal njihova narodna zavest. Na ta način bi se slovenske šole zmaličile in izpridile ter v doglednem času ubile.
Ali niso to vprav satanske nakane? S takim postopanjem se bega mirno slovensko prebivalstvo, draži že itak razvnete duhove in u-stvarja novo razburjenje. Ali je po tolikih letih gorja, trpljenja, krivk in razdejanja to potrebno? Ali se tako ustvarja pomiritev dežele in se polagajo temelji sožitja, ki, je v željah vseh poštenih Slovencev in Italijanov?
Tako delo ni pošteno in je o-bojestransko škodljivo. Naj merodajni krogi napravijo temu podtalnemu hujskanju konec in naj z odločnimi ukrepi in zakoni dajo slovenskemu šolstvu take temelje, da se bo brez pretresljajev plodno razvijalo v dosego kulturnih namerov, zaradi katerih je bilo ustanovljeno. Nesreč je naša pretrpinčena, s solzami in krvjo prepojena zemlja, doživela že dovolj.
Novo dejanje v igri za Trst
Novica, da je na sporedu seda: njega zasedanja skupščine Zdru: Ženih narodov tudi imenovanje guvernerja za Svobodno tržaško ozemlje, je vzbudila dosti preše: nečenja v Trstu, še več pa najbrž zunaj Trsta. V izjavi, s katero so se marca letos Anglija, Francija in Amerika zavzele za vrni: tev Trsta Italiji, je namreč mar: sikdo videl končno in neprekpc: no stališče teh držav do tržaške: ga vprašanja.
Kdor sodi tako, se ne zaveda važne resnice, ki jo je — na ve: liko jezo italijanskih šovinistič? nih krogov — zapisal sredi avgui sta letos milanski »Corriere della Sera«, ko je dejal:
»Kakor Sovjete tako tudi zahod'» ne zaveznike zanifna Trst samo
v toliko, v kolikor bi dodelitev tega mesta ob Jadranu temu aji onemu pomagala ojačiti eno ali drugo diplomatsko in vojaško fronto.«
V	tej luči — v luči dveh da našnjih front — je treba gledati vsc^ politiko velesil glede Trsta; torej tudi marčni predlog o v,---nitvi ST O: j a Italiji.
1 a predlog je bij propagandna in taktična poteza Zahoda v mr: zli vojni s Sovjeti Z njim so Anglija, Francija in Amerika hotele ojačiti italijansko protiko* komunistično fronto pri volitvah
18.	aprila, hkratu pa prehiteti Sovjete, ki so z enakim predlogom nameravali pomagati Komu: nistični partiji Itafije.
Od marca dalje se je zgodilo dosti stvari, ki so zahodnim za: veznikom narekovale, da zaradi lastnih koristi te najnovejše načrte glede T rsta spremene, ali jih pa vsaj ne izvedejo.
Vzroki spremenjenega stališča
Poglavitni dogodki, ki sft za--hodne države, zlasti Ameriko, privlekli do spremembe v stališču glede bodoče usode Trsta, so bili: Titov odpad od Kominforma ter od boljševiškega bloka; vedno ostrejši spor in vedno manjša možnost za sporazum med Sovjeti in Zahodom, odpor velikega dela prebivalstva na STO t ju pro: ti vrnitvi ozemlja Italiji in razo: čaranje ter nezaupanje, ki bi ga takšna kršitev veljavnih pogodb vzbudila pri že itak nezaupljivih in nad Zahodom razočaranih na: rodih onstran železnega zastora.
S Titovim uporom proti Mosk--
vi se je med vzhodnim in zahod: ni m bjokom začel boj za Jugoslaviji. Ta ima zaradi svoje zemljepisne in strategične lege danes tak ali pa še večji vojaški in politični pomen kakor Španiji1 in Italija.
Zaradi tega je njena opredeli: tev danes zahodnim demokrati; jam na moč važna. Če bi se Tito odkrito odločil za Zahod, ali pa če bi ostal samo pri vlogi nekakega drugega, rdečega, Fran: ca — v vsakem primeru se to j>ravi, da bi se železni zastor premaknij od Jadrana na črlo Donava — Vardar.
Končni odpad Jugoslavije od vzhodnega bloka, zlasti pa njena morebitna jasna opredelitev za Zahod, bi pomenila za Sovjete tako hudo izgubo, da bi po sodbi angleških političnih krogov morda že to dejstvo samo po sebi v marsičem odločilo sedanji spor med Ameriko in njimi v Evropi. Ni treba posebej omenjati posle: dic, •ki bi jih namreč to imelo za ves boljševiški podložniški tabor in ki se v njem kažejo bo[j ali
man j jasno že zdaj.
Mnenje dveh listov
Zaradi tega — spet navajamo »Corriere della Sera«, — bi bili Amerikanci in Angleži pripravljen ni dati Titu kar koli, samo da Jugoslavijo pridobe zase.
Z drugimi besedami', Angleži in Amerikanci ne bi storili niče sar, s čimer bi odtegnili Tita od Zahoda ter ga vrgli spet v vzhod: ni blok.
Da je 1 ito zaradi notranjepo: litičnih razmer glede Trsta si [a občutljiv in da je iz njega naredil skoraj osebno vprašanje, prit čajo vsi dogodki od maja 1945 dalje. I rst je bil, kakor vidimo iz dopisovanja med Titom in Stalinom, tudi eden izmed vz.ro* kov, zaradih katerih je ju go slo; vanski diktator pretrgal z Moskvo.
Te trditve potrjuje n. pr. stališče drugega najuglednejšega in najbolj vplivnega angleškega lis sta, »Manchester Guardiana«, k> je 15. avgusta letos zapisal:
»Varnostni svet organizacije združenih narodov bi storil pa* metno, če bi tržaško vprašanje preučil prav od začetke), in*sicer v luči novega položaja, ki je na: stal s sporom med Titom in med Kominformom. Treba je začeti z imenovanjem guvernerja ter z uveljavitvijo statuta za Svobodno tržaško ozemlje.«
Dvojna vloga Trsta
I7	vedno hujšem sporu med zahodnimi silami in Sovjeti, ta je med totalitarizmom in demo--kratijo, igra svobodni Trst dvoj: no vlogo: politično in vojaško.
Politična vloga je ; kakor smo na tem mestu zapisali pred nekaj meseci v uvodniku »Strah pred Trstom« — v tem, da je Trst za vse narodet onkraj železnega zastora svetilnik svobode in žarišče, iz katerega prodira pohujšanje v totalitaristični tabor. Posebno pomembno je pri tem dejstvo, da samo na Tržaškem ozemlju živi de/ enaga izmed zasužnjenih narodov, ki se tukaj v svobodi lah--ko pripravlja na novo bodočnost. S tem budi upanje ter kaže pot lastnim podjarmljenim rojakom, pa tudi vsem drugim nesrečnim narodom na oni strani.
Vojaška vloga Trsta je razvid--na že iz bežnega pogfeda na zem= Ijevid. Amerika danes ne le drži, marveč mrzlično ojačuje vse svo--je postojanke v Evropi.
Trst je nadvse važen člen v tej ameriški obrambi, ker predstav: Ija zvezno postojanko med črto~ ki teče po zasedeni Nemčiji in Avstriji, ter med Sredozemljem, ki ga obvladuje ameriško brodov-je in letalstvo. Odreči se tej po-stojanki, bi pomenilo odpreti vrata v ves zahodni iit sredozem: ski obrambni sistem.
O	škodljivih posledicah, ki bi jih za ugled Zahoda, z{asti pa za vero v ameriško demokracijo, imela tukaj in na oni strani železi nega zastora vsaka druga rešitev, kakor pa samostojno in po mož: nosti razširjeno Tržaško ozemlje kot edini sposobni in dejanski po= srednik in pomirjevalec med Ha: lijo in Balkanom — o tem smo
v našem listu že obširno razpravljali.
Vsa ta dejstva so povzročila, da so zadnje mesece na Zahodu povsem potihnili glasovi o vrnit--
vi Trsta I taji ji.
Nehalo se je tudi govorjenje, da Trst v sedanji obliki gospo* darsko ni sposoben življenja, s čimer so nekateri najbolj zagovarjali vrnitev ST O: ja Italiji - ko da ne bi bilo že ob njegovi usta--novitvi jasno, da je gospodarska
bodočnost Trsta zagotovljena sa: mo v smotrni povezavi z n jego: vim naravnim zaledjem.
Dejanski dokazi
Značilno za to novo razpolo: ženje je bil sklep, da Trst nav: z}ic njegovi uradni, mirovni po: godbi nasprotujoči povezanosti z italijanskim gospodarstvom, v: ključijo v Marshallov načrt kot samostojno državo. Ta sklep se že v vsem obsegu izvaja.
To razpoloženje je dobilo izral za tudi v bolj ali manj uradnih izjavah v Ameriki in drugod, da
0 pisan ju tiska ne govorimo.
Od teh izjav navajamo tukaj
dve.
Prvo je dal nekako tedaj, ko je izbruhnil spor med Titom in Ko: minformom, gotovo največji ameriški strokovnjak za tržaško v pr a: šanje, polkovnik Bowman. v Washingtonu, in to šele po letu dni, ko je zapustil službeno me: sto v Trstu. Bo\vman je dejal med drugim:
Narodnostno in kulturno spada
1 rst k Italiji, dasi je po drugi strani prav tako gotovo, da ga njegov gospodarski položaj in njegova nedvoumna usoda vežeta na Avstrijo, kateri so ga vzeli.
Ne gre pozabiti, da je Svobodno tržaško ozemlje pravno nova, lo-. čena država in da je še zmeraj možno, da bo mirovna pogodba izvedena v sedanji obliki.
Ce se bo to zgodilo; če bo novi guverner res velik in spreten mož in zlasti, če bodo sosedje pripravljeni sodelovati, postane Svobodno tržaško ozemlje lahko eno najpomembnejših zgodovin: skih dejstev sedanje dobe, prvo stvarno, trdno in odgovorno dejanje Združenih narodov.
Če bo tako, potem tržaška za--deva ne bo ostala zgolj krajevni primer, marveč se bo sčasoma spremenilq v sad tistih načel, ki naj vzdolž črte, ki teče od Stetti: na na jug odloči jo ali se Vzhod in Zahod lahko srečujeta ter se v nekem oziru spajata v sodelova: n ju za boljšo in zadovoljnejšo bodočnost sveta.
Ako bo to mogoče, potem bo Svobodno tržaško ozemlje prvi sad zedinjenja ter "svetel simbol nove dobe na svetu.
Prvorojenec Združenih narodov je res šibak. Toda lahko se bo razvil v lepo žensko, če ga bodo varovali, ga dobro hranili ter z ljubeznijo negovali.
»Mi, ki smo skrbeli zanj med najhujšo otroško boleznijo, še vedno upamo, da bo lahko Trst živel, in tega upanja ne gojimo samo iz gole ljubezni do njega. Tu igrajo vlogo tudi dejstva, ki so v današnjem dogajanju dosti pomembnejša.«
Tako polkovnik Bowman.
Drugo izjavo je za prvo oblet: nico Svobodnega tržaškega ozem=• Ija dal angleški vrhovni povelj: nik v Trstu, general T.S. Airey, do sedaj v svojih uradnih poroči: lih navdušeni zagovornik vrnitve STO: ja Italiji. Priobčil jo je vo: dilni, skoraj poluradni angleški dnevnik, londonski »Times«, za--molčal pa jo je seveda ves tr= žaš-ki italijanski in komunistični tisk.
(To izjavo vrhovnega predstav: nika zavezniških oblasti sta za-molčali celo obe tržaški zavezniški radijski postaji, med tem, ko je Trst I. obsežno poročal o nič kaj veličastni poti tržaških iredentistov v Rim! Kako je kaj takega mogoče, naj razmišljajo prizadeti.)
General Airey danes sodi, da si rešitve tržaškega vprašanja ni moči misliti brez splošne evrop: ske ureditve. Sele ko bi dosegli to, bi tržaško vprašanje ne pov: zročalo dosti težav.
Poglavitni problem v> Trstu, je dejal general Airey, ni vojaški, ne gospodarski, marveč bistveno narodnosti. Le pod pogojem, da pravično rešijo vprašanje razme--roma šibke manjšine, bi Italijani bili upravičeni dobiti nazaj vse Svobodno ozemlje ...
:	Za zdaj bo ZVU opravljala
| svojo nalogo naprej, kakor to do: loča mirovna pogodba, in v skla. du z načeli Haaške konvencije.
Glede gospodarskih težav je gen. Airey dejal, da se bo Trst zdaj moral pripraviti za »racio: nalizacijsko« obdobje obnovitve. Ker je Svobodno ozemlje bilo sprejeto za članico v Organizaciji
i	za evropsko gospodarsko sodelovanje, so izgledi za bodoče konč: noveljavno dosti ugodnejši...
Kdor je bral dosedanja poroči: la omenjenega zavezniškega do: stojanstvenika, bo lahko opazil nekatere bolj ali manj bistvene spremembe v njegovem stališču. Ni čuda, da so to njegovo izjavo nekateri tako temeljito prezrli.
Kič ne vemo, kakšno priporo: čffo bo glede Trsta dala Varnosts nemu svetu sedanja glavna skup: ščina Združenih narodov v Parizu. Skupščina namreč ne more nič odločati, marveč velesilam samo takšno ali drugačno rešitev priporočati.
Naše stališče -nespremenjeno
Za nas je ob vsem naveden jasno, da zadnji.razvoj svetovne politike podpira tisto stališče, ki ga mi glede Trsta zavzemamo za: radi koristi in pravic svojega ljudstva; zaradi miru na tem de: lu Evrope in zaradi složne in lep: še bodočnosti vseh narodov, kate: rim svobodni Trst lahko v luko veliki in odločujoči meri služi.
7 o naše stališče ostaja pri vsej spremenljivosti ter enodnev: nosti svetovne politike tudi ob novem dejanju v igri za Trst ti: sto, ki ga je na openskem zborovanju povedaf predsednik Slo: venske demokratske zveze, ko je dejal:
»Komu od dveh pretendentov dati Svobodno tržaško ozemlje? Njegovemu zaledju ali Italiji? Mi smo mnenja, da bi bilo bolj pra--vično, razširiti STO s tem, da odstopita Jugoslavija in Italija vsaka del ozemlja Julijske Kraji: ne STO-.ju, kakor ukiniti to sa: mostojno ozemlje ter vreči zopet med Italijo in Jugoslavijo iskro prepira in sovraštva. Zato je Slovenska demokratska zveza za ohranitev STO:ja in proti temu, da bi se priključilo to ozemlje kaki drugi državi, pa naj bo to Italiji ali Jugoslaviji. To povemo pred vsem svetom, ker smo prepričani, da je to edino prava in možna rešitev tržaškega vpra: šanja.« ■
Od srede
do srede.
| Za dvojezične izkaznice |
g Zahtevamo, da se izdajo na Svobodnem tržaškem ozemlju E g za vse prebivalstvo dvoježične, italijanske in slovenske m g izkaznice. Ta naša zahteva je zakonita in upravičena. Od- j§ g klanjamo dvojno postopanje, ki zapostavlja Slovence in g m Slovane nasproti Italijanom. Zato pozivamo vse Slovence, jg g Hrvate in Srbe, da naj do novega navodila ne sprejemajo 1 g nikjer nikaklh novih izkaznic in nai počakajo. Ne smemo m g pustiti, da bi nam pritisnili žig državljanov druge vrste. = 1	Zakon	mora	biti	za	vse	enak.	=
16. SEPTEMBRA :	Sovjetska zveza noče ne vojne, ne miru, marveč zmešnjavo, je izjavil u: pravnik za evropsko gospodarsko sodelovanje Hoffman. — Načel: nik ameriškega odposlanstva v Grčiji, Griswold, je odstopil. —
V	Washingtonu uradno zanikuje: jo poročila o sestankih med Ti* tom in ameriškimi zastopniki na Brionih, češ da so med državami, ki imajo redne diplomatske zve: ze, taki sestanki nepotrebni. — Nov val aretacij protikomunistov na Češkem. — Moskovska »Prav: da« napada glavnega tajnika Združenih narodov Lieja, češ da je hlapec angloameriškega imperializma. — Markos znova ponu: ja grški vladi »časten mir«. Via* da pa zahteva, da njegove tolpe odlože orožje. — Češka policija je zaprla 140 Jugoslovanov, Tito: vih privržencev.
17. SEPTEMBRA :	Novi	spo:
padi med komunisti ter nekomu: nisti v Berlinu. Francoski komunisti so prvič poskusili razbili neko zborovanje generala De Gaullea, katerega cilj je, kakor je izjavil generalov brat v New Yorku, dati Franciji demokratični in socialni red, kakor ga imajo Združene države. — Tržaški dr: žavi so iz sredstev Marshallovega načrta nakazali 1,100.000 dolarjev (blizu 700 milijonov lir). — Ko: nec sovražnosti med Hajderaba: dom in Indijo po 109 urah hojde: rabadskega odpora. — Odstop 15 prvakov češke sokolske orga: nižacije zaradi vladnih ukrepov proti njej. — Sovjeti nameravajo novo izraelsko državo izkoristiti za svoje namene na Bližnjem Vzhodu, opozarja Anglijo povelj: nik arabske legije Glubb paša. — Važni razgovori o ojačen ju angleške obrambe v Londonu. — Judovski teroristi so v Jeruzale: mu ubili grofa Bernadotta, urad: nega posredovalca Združenih na: rodov za mir med Judi in Arabci.
—	Poročila o neredih, stavkah in protivladnih Jdemostracijah v čeških industrijskih središčih. — Čehi zavračajo vse Titove prot ec ste zaradi nedavnih aretacij ju: goslovanskih državljanov v Pragi. —- Romunska rdeča vlada je zapovedala zapreti vse katoliške cerkve v Bukarešti.
18. SEPTEMBRA: Začenja se četrti mesec sovjetske zapore nad Berlinom. Ameriška in an: gleška letala so potolkla ta dan vse rekorde, ko so prepeljala v Berlin samo premoga za čez 8000 ton. — V Parizu je izšla prva številka glasila čeških emigrantov »Svobodna bodočnost«. — No: tranji položaj v Jugoslaviji je zelo napet in odnošaji med njo in Madžarsko so se po Titovi krivdi jako poslabšali, je izjavil predsednik madžarske vlade Din* nyes. — Enajsti sestanek med zastopniki zahodnih držav in sovjetskim zunanjim ministrom Molotovim v Moskvi. — Izredno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov zaradi umora grofa Bernadotta. Hude protikomunistične demonstracije v Pac lestini iz istega vzroka, — Krva:
vi	spopadi med pristaši generala De Gaullea in komunisti v Gre: nobleu. — 4 člani jugoslovanskega poslaništva v Varšavi s o s poseb: no spomenico obsodili Tita in njegovo politiko.
19. SEPTEMBRA :	Zaskrblje-
nost med palestinskimi Judi za: radi morebitnih posledic umora grofa Bernadotta. — Francoska vlada je odklonila vizum vsem Titovim časnikarjem, ki bi radi šli na zasedanje zbora Združenih narodov. —- Začetek komunistič:
Od srede ____________do	srede.
nega upora na Javi, v novi indo: nezijski republiki. — Bivši pred* sednik madžarske vlade in vodja madžarskih kmetov Nagy je dopotoval v Turčijo, kjer bo usta: novil mednarodno organizacijo 7.a boj proti komunizmu na Ral* kanu in v Srednji Evropi.
20.	SEPTEMBRA: Pri včeraj=
šnjih volitvah na Švedskem so ko: munisti izgubili polovico dose: dan jih poslanskih mest. — Strogi ukrepi izraelske vlade proti teras ristom iz Sternove tolpe, ki so ubili Bernadotta. — Sovjeti sporočajo, da nameravajo umakniti svoje čete s Koreje. — Sovjetski list »Boljševik« objavlja hude napade na Tita in jugoslovansko partijo. — Napovedi o čiščenju v poljski socialistični stranki, ki se še ni odločila za združitev s kos munisti. — Švedska zavrača sov: jetska poročila, da bi bila skle: nila vojaško zvezo z USA. — Sestanek zunanjih ministrov za: hodnih držav v Parizu zaradi Berlina. — Začetek komunistične razstave, posvečene žrtvam fašiz: mit, v Berlinu. Nemški komunisti so na prvo mesto med temi žrtvami postavili pokojnega jugo: slovanskega kralja Aleksandra I, kar je silovito razjarilo beograj: sko »Borbo«. — Amerika, Angli: ja in Francija so protestirale pri Albaniji zaradi podpiranja Mar: kosovih tolp.
21.	SEPTEMBRA :	Poglavarji
arabskih držav zavračajo Berna: dottov načrt o delitvi Palestine.
— Za predsednika glavne skupšči: ne Združenih narodov v Parizu so izvolili avstralskega zunanjega ministra Evatta. — Ameriške če: te se bodo umaknile s Koreje, ko bo to sklenila skupščina OZN, izjavlja ameriško zunanje mini: strstvo. — Zastopniki zahodnih držav, ki so se- pogajali s Stali: nom in Molotovom v Moskvi, so bili poklicani v Pariz. — Ameriška vlada odklanja ustanovitev sredozemske obrambne zveze, za katero se zavzema Turčija. — Španija in Portugalska sta za de: set let podaljšali prijateljsko in nenapadalno pogodbo iz leta 1939.
— Drugi sestanek zunanjih mini: strov treh zahodnih velesil v Pa: rizu. Češka vlada zahteva, naj ji Francija izroči njenega bivšega zastopnika pri Združenih naro: dih, Papaneka, ki od februarja dalje hudo obtdbije sedanji češki režim. — Za predsednika politič: nega odbora na skupščini OZN, ki bo obravnaval vprašanje o i: menovanju guvernerja za Trst, je bil izvoljen belgijski zunanji minister Spaak. — Avstralija izjav: Ija, da je pripravljena sprejeti neomejeno število beguncev iz Evrope.
22.	SEPTEMBRA: Francija sporoča, da bo oktobra združila svoje zasedbeno področje v Nem: čiji z anglommeriško zjjno. — So\>jetska zveza atomske bombe nima, ker zahodni znanstveniki in vojaški strokovnjaki daleč prekašajo sovjetske, je izjavil ka: nadski general Mc. Naughton. Kominformistični begunci iz Ju: goslavije so v Sofiji razbili dom Titove ljudske fronte. — Bolga: rija je odpovedala sporazum s Titom, po katerem bi makedonsko manjšino v Bolgariji morali srna: trati za jugoslovansko manjšino.
— Moskovski radio hudo napada delo skupščine OZN ■ v Parizu, ker ni bil noben zastopnik držav sovjetskega bloka izvoljen nika• mor. — Vsi jugoslovanski vajen: ci in učitelji so -odpotovali iz ČSR. — Tito in Bolgarija uradno izjavljata, da ne priznavata bab kanske komisije Združenih na: rodov, ki bo v Parizu poročala o podpori Jugoslavije, Bolgarije in Albppije Markosu. — Dr. Be: neša so umorili komunistični a-genti, trdi pokojnikov vnuk, biv: Si češki konzul v San Frančišku.
— Poglavar bolgarske pravoslav: ne cerkve, patriarh Štefan, je od: stopil zaradi spora s sedanjo rde: čo vlado.
LOPOVSKA
ZAROTA
V	uvodnem članku govorimo o zlonamernih manevrih, ki jih šovinistično iaško podzemlje vodi proti slovenskemu šolstvu na Goriškem. Ta članek še ni bil postavljen, ko smo zvedeli za lopovščino, ki so jo nestrpni italijanski krogi zakrivili proti slov. ljudski šoli v ulici Sv. Frančiška v Trstu. V sredo 22. t. m. je bilo na osnovni šoli v ulici Sv. Frančiška vpisovanje o-trok v prvi razred. Ko so učitelji prišli tja, da bi z delom pričeli, je bila šola zaprta, na vratih je bil pa v italijanščini pisan listek, ki je naznanjal staršem, da se vpisovanje vrši na ljudski šoli v ulici Giotto, ki seveda ni slovenska. Kljub odločni in ponovni zahtevi ni bilo mogoče dobiti ključev od šole v ul. Sv. Frančiška. Matere, ki so prišle s svojimi šoloobveznimi otroki na vpisovanje, so se zgražale nad šovinistično lopovščino in zahtevale, naj učitelji vpišejo njihove otroke kar na ulici. In učitelji so se zahtevi razjarjenih in užaljenih mater vdali. v Zaradi lopovskega početja italijanskih izzivačev in nestrpnežev smo tako doživeli v Trstu 22. sept. kulturni škandal, da se ie v središču mesta vpisovanje slovenskih otrok v prvi razred vršilo na
javni cesti.
Ko smo pisali o zlobnem licemerstvu, ki se ga izkuša izvesti v Gorici, smo hoteli ohraniti hladno kri in smo se mirno obrnili na odgovorne činitelje, naj zadevo pošteno urede. Z, žalostjo ugotavljamo, da smo se motili. Nezaslišani dogodek v ulici Sv. Frančiška v Trstu razkritiku-je vso zločinsko igro celokupnega italijanskega šovinizma. Jasno je. da so tržaški in go-riški ital. zagrizenci tesno povezani, obe hujskaški pod-zemlji manevrirata pod enotno komando. O tem pričajo pogosti obiski L e g i n i h zastopnikov ter strupena in razkačena gonja proti slovenskemu šolstvu na Goriškem in Tržaškem, ki je bila po načrtu z veščo roko dirigirana ter je razgalila skoro istočasno v Gorici in v Trstu svoje ogabne namene. Ne gre samo za okrnjenje našega šolstva, smo že dalje, smo že na potu, ki pelje v fašistične metode: od zapiranja do požiganja šol je samo kratek korak. Vendar nas to nič ne plaši.
V	borbi za svoje pravice ne bomo odnehali in si jih bomo znali pridobiti pa če se šovinistična podzemlja zaradi o-nemogle jeze zaduše v lastnem strupu.
POLITIČNI OBZORNIK
raziskavanjem in izkoriščanjem atomske energije, dovoliti, da komisija nadzoruje to delo na kraju samem. Brez tega bi namreč vsako,uspešno nadzorstvo bilo samo na papirju.
Hud boj se bo razvil tudi pri sprejemanju morebitnih članic Organizacije. Tu imata vzhodna in zahodna skupina vsaka vrsto kandidatov, katerih sprejem bi ojačil glasovalne postojanke enega ali drugega bloka.
Sovjeti so ves čas zahtevali, da je treba sprejeti obe skupini kandidatov v celoti ali pa nič. Spor glede tega je šel tako daleč, da so morali zadevo dati v rešitev mednarodnemu sodišču v Haagu.
To je odločilo, da ie edini pogoj za pripustitev novih članov tisti, ki ga vsebuje že ustava Oganizacije Združenih Narodov — namreč, da mora država, ki se poteguje za sprejem, biti miroljubna, pripravljena sprejeti obveznosti, ki jih članstvo nalaga, ter sposobna, da jih bo izpolnjevala. Dalje je sodišče razsodilo, da nobena država ne sme glede sprejema nove članice postaviti pogoja, da bo glasovala za sprejem le, če sprejmejo tudi državo, ki jo za članstvo predlaga ona.
Zdaj je vse odvisno od tega, kakšno stališče bodo zavzeli Sovjeti in njihovi podlož-j niki — ali bodo prišli v Pariš i samo za to, da iz skupščine narede mogočen zvočnik za svojo propagando, ali pa da složno z drugimi članicami j skušajo čim več prispevati k : uresničenju velikih ciljev, ki si jih je Organizacija Združenih Narodov zastavila.
Naloge bližnje skupščine Organizacije združenih narodov (OZN)
21. septembra se je v Parizu začela tretja redna plenarna skupščina Organizacije združenih narodov. To bo morda doslej najvažnejša seja v kratki zgodovini te ustanove.
Poročilo glavnega tajnika ONU, pravi da se bodo pariškega zasedanja udeležili zastopniki 58 držav. Iz poročila so tudi že razvidne težave, katerim Jbo to zasedanje skušalo biti kos, in naloge, o katerih lahko trdimo, da so o-gromne.
Spored dela, ki ga bo morala OZN v treh mesecih opraviti, našteva vsega šestdeset vprašanj, katera bodo obravnavali. Od teh šestdeset vprašanj jih je petdeset važnih.V njih je obseženo vse, kar danes povzroča nemir, nezadovoljstvo in spore na svetu.
Poleg drugega bodo zastopniki omenjenih 58 držav obravnavali:	grško vpraša-
nje, palestinski spor, iloložaj v Indoneziji, ozadja februarskega državnega udara na Češkoslovaškem, spor med Indijo in Pakistanom, imenovanje guvernerja za Svobodno tržaško ozemlje, nadzorstvo nad atomsko silo, sprejem novih članic v OZN, spremembo volivnega postopka v Varnostnem svetu, vprašanje njenega vojaškega odbora in njegovih nalog, svobodo obveščanja, vprašanje Francove Španije, volitev treh novih članov Varnostnega sveta, šestih novih članov socialnega in gospodarskega sveta, poročilo balkanske komisije ONU o poseganju Bolgarije, Albanije in Titove Jugoslavije v grški spor itd.
Uspeh ali neuspeh o teh in drugih vprašanjih, ki so na sporedu, je odvisen od tega, ali se bodo o njih mogli sporazumeti zastopniki petih velesil, ki imajo pravico veta. Pozornost vseh zastopnikov se bo osredotočala do vsej priliki nn vprašanje veta, na
atomsko nadzorstvo in na sprejem novih članov.
Z besedo »veto« označujemo posebno pravico, ki jo imajo zastopniki Amerike, Anglije, Francije, Kitaiske in Sovjetske zveze v Varnostnem svetu. Ta pravica ie v tem, da ne more v Varnostnem svetu biti sprejet noben sklep, ki se tiče kakega bistvenega vprašanja, ako samo ena od teh petih velesil glasuje proti njemu.
Na pariškem zasedanju Organizacije gre za to, da bi sprejeli predlog, ki uporabo te posebne pravice petih velesil precej omejuje. Pokazalo se je namreč, da so Sovjeti pravico veta v Varnostnem svetu dosledno izkoriščali za za to, da šo preprečevali ne le rešitve, marveč pogosto celo razpravo o najbolj perečih vprašanjih. S tem so Sovjeti uspešno delo Varnostnega sveta docela onemogočali.
Varnostni s.vet lahko sprejme vsega osemindevetdeset sklepov, ki ebsegajo vse mogoče odločitve: od volitve predsednika Sveta do razglasitve sankcij in uporabe oborožene sile proti državi, ki je koga napadla. Novi predlog te sklepe deli na bistvene, manj bistvene in take, ki se tičejo zgolj postopka pri poslovanju.
Glede sklepov o postopku, ki jih je 36, bi po tem predlogu pravica veta nič več ne veljala in bi jih torej nobene velesila ne mogla preprečiti zgolj s tem, da bi rekla ne.
Za enaindvajset drugih sklepov, ki veljajo .mirni poravnavi raznih sporov, predlog določa, da so sprejeti, če glasuje zanje sedem članov sveta od enajstih, kolikor je vseh. Za ostaie je potrebna soglasnost in glede njih naj bi pravica veta ostala še naprej.
Trd oreh bo vprašanje o nadzorstvu nad atomsko silo. Nadzorstvena komisija, ki so jo svoj čas imenovali, je naročilo vrnila, ker Sovjeti niso pod nobenim pogojem hoteli privoliti z zahtevo, da morajo vse države, ki se bavijo z
Beg na Zahod
Po uradnih podatkih ameriških zasedbenih oblasti v Nemčiji je v zadnjih dvanajstih mesecih pobegnilo na a-meriško -področje nad 13.000 sovjetskih vojakov in častnikov. Od tega je častnikov nekaj nad 4000, med njimi dva generala, eden celo od štaba maršala Sokolovskega, sovjetskega vrhovnega poveljnika v Nemčiji. Navadnih vojakov je kakih 6000, 3000 pa uradnikov in nameščencev sovjetske vojaške uprave.
Več kakor verjetno je, da so te številke prenizke, ker obsegajo samo tiste begunce, ki so se ameriškim oblastem javili. Gotovo je še dosti več sovjetskih vojakov in civilistov prišlo na skrivaj čez mejo ter se porazgubilo med množicami	beguncev	p o
Nemčiji.
Vrh tega je treba poudariti, da te številke veljajo samo za tiste, ki so pobegnili na ameriško zasedbeno področje. Ni moči zvedeti podatkov za angleško zono. Gotovp je 'pa vsaj toliko Rusov v tem času bežalo na angleško stran, ker je položaj tam zanje bolj varen.
Ameriške oblasti so namreč dolgo časa po vojni vse sovjetske dezerterje vračale Sovjetom in sicer po sporazumu, ki so ga sklenili takoj maja 1945. Biti vrnjem je pomenilo za vsakogar zanesljivo smrt. Ni dvoma. da. tisti, ki se pripravljajo na pobeg, vedo, kaj jih najbrž čaka. Če kljub temu tvegajo vse, morajo imeti za to dovolj hude razloge.
Zdaj se tudi Amerikanci tega sporazuma več ne drže, razen če bi Sovjeti poslali za vsakega begunca natančne podatke ter točno povedali, kje bi ga bilo moči najti. Tega pa seveda po navadi ne morejo.
In tako se dogaja, da pobegne samo na ameriško zasedbeno področje vsak mesec nad tjsoč rdečih vojakov, častnikov in Uslužbencev sovjetske vojne uprave.
Ti ljudje dobro vedo, da
uouo na mestu ustreljeni, ce jih na begu zasačijo. Zelo verjetno je, da se bo to tudi zgodilo, zakaj sovjetska tajna policija (MVD) je lova na ljudi vajena. Begunci se tudi zavedajo, da bodo njihove rodbine doma trpele zaradi njihovega dejanja. Ne delajo si utvar, kakšno življenje jih čaka v svetu.
In vendar kljub vsemu temu tvegajo skoraj zanesljivo smrt, samo da bi ušli železnim krempljem boljševiškega sistema. Računajo, da je v letu dni na britansko in na ameriško področje pribežalo vsaj 25.000 takih sovjetskih podložnikov, ki so izbrali svobodo.
Zavezniške oblasti se zavedajo, da so ti begunci dragocen vir informacij o pravem ustroju in poslovanju sovjetskega reda ter o razpoloženju ljudstva v Sovjetski zvezi. Ne vsi, ker večina je neukih ljudi. Toda med to množico je dosti višjih častnikov, bodisi iz vojske ali iz politične policije, torej ljudi, ki so bili na vodilnih mestih ter imeli vpogled v skoraj vse skrivnosti rdečega režima.
A bolj važno je že samo dejstvo, da v mirnem času iz neke vojske beži na nasprotno stran tako ogromno število vojakov. Ta množični beg je bolj zgovorna in bolj porazna obtožba kakor pa posamezni primeri kakega Kravčenka ali Kosenkine.
Deweyev volivni govor
Dne 19. t. m. je imel republi* kanski predsedniški kandidat Thomas Dc\vev prvi važni govor. Poudaril je, da sedanja votivna kampanja ne bo razbila Združc* nih držav, temveč jih bo nasprot* no še bolj združila in jim dala še večjo moč.
Ko je govoril o. težavah, ki jih morajo Združene države premagovati, je Dewev dejal, da ni važno, kako nastajajo. »Glavno je — je dejal _ da gledajo Arne* ričani naravnost pred se in da so odločni v svojih namenih.«
Tisti, ki sovražijo svobodo — je dejal Dc\vev — kakor tudi vsi naši prijatelji z vseh strani sveta, ki ljubijo svobodo in se opirajo na Združene države za pomoč in prijateljstvo, naj vedo, da pri tej kampanji niti jaz niti republikam ska stranka ne bo sejala razdora med našim narodom.
Ne skrunite fašističnih
»Messaggero Veneto« je priob* čil članek, v katerem nedostojno žali spomin bazoviških žrtev Bi« dovca, Marušiča, Miloša in Va* lenčiča, katere imenuje navadne zločince, ki jih je fašistično sodišče pravično sodilo in obsodilo na smrt. Pri tej priliki jim je list naprtil tudi krivdo umora treh Italijanov, poleg Gvida Neri*ja. »Lunedi«, njegov zvesti pajdaš najintimnejši prijatelj, kadar gre za blatenje Slovencev, je seveda povzel po njem besedo in izlil ne« kaj strupa proti našim mučenikom in proti Slovencem sploh.
Na ta način sta se »Messaggero Veneto« in »Lunedi« izdala za prava objokovalca fašizma in po« trdila, opravičila in overovila vse njegove zločine, proti katerim se je dvignil ves svet in zrušil tiran« ski nasilniški sistem ter pometel z njegovimi voditelji.
Kako ta dva lažniva kljukca obrekujeta, dokazuje že samo dejstvo, da posebno fašistično sodišče ni niti sodilo niti obsodi« lo Bidovca in njegove prijatelje zaradi umora treh Italijanov, ampak samo zaradi bombe, ki so jo bili postavili v tiskarno, kjer so tiskali »Popolo di Trieste«, da u= ničijo stroje, ki so tiskali dan za dnem najostudnejše laži in sra« motenja Slovencev na slovenskih tleh. Tako je, n.pr. »Popolo di Trieste« imenoval Slovence »dre« kače« (»stercari«) in ščuval faši« ste proti njim. Jasno je bilo do« kazano, da niso imeli Bidovce in njegovi prijatelji drugega namena, kot uničiti stroje, ki so list tiskali. Gvido Neri je le po na« ključju bil ranjen, ker niso vedeli, da je bil tisti čas v tiskarni, in je potem umrl v bolnici. Za ta zločin, ki ga niso hoteli storiti, bi morali dobiti storilci po italijanskem zakonu največ nekaj let zapora. Toda fašizem je izrabil vsako priliko, da je udaril po Slo« vencih, in je dal usmrtiti štiri na* rodne borce, ki so se istočasno borili za pravice lastnega naroda in zato, da se v Italiji iztrebi re* žim nasilnežev, ki so pehali tudi italijanski narod v pogubo. Da je to res, pričajo sledeča dejstva: ves kulturni svet sc je zgrozil nad krivično obsodbo štirih slo* venskih borcev in Mussolini sam je moral priznati, da se je ob tisti priliki pokazalo, da je »svet proti fašizmu«. Posebno sodišče v Trstu pa je ugotovilo: da so bili slovenski uporniki povezani z antifašističnim italijanskim udru-ženjem (Concentrazionc antifasci* sta italiana) iz Parizu, ki je po* šiljalo potom njihove slovenske organizacije v Italijo tisoče in
tisoče časopisov, brošur in lepa* kov v italijanskem jeziku, ki so pozivali k uporu in borbi proti fašizmu. Še so živi tisti Italijani, ki so ves ta tisk pošiljali iz Pari* za, in tudi tisti, ki so vabili slo* venske borce, naj nastopijo v notranjosti Italije s terorističnimi akcijami. Tega dejstva, »Messaggero Veneto« in »Lunedi« ne bo* sta nikoli mogla skriti ali zatem* niti. Lahko rečemo, da so se ta* krat resnični antifašisti, Slovenci in Italijani, borili ramo ob rami proti fašizmu. »Giustizia e Liber* ta« je poslala svoje posebne zaup* nike tudi v Julijsko krajino in dala glas slovenskim borcem, da bo za pomlad 1930. pripravila splošno vstajo italijanskega, naroda.
Tu govori zgodovina, gospodje okoli »Messaggero Veneto« in »Lunedi«, ki je vi ne boste nikoli mogli izbrisati in ki niste niti vredni, da bi se z njo ponašali.
Toda do! usta je ni prišlo, ker sd Slovenci šli svojo pot v akcijah in borbi in padli v jzapore. V je* seni 1930. je odvetnik Re v Mila* nu izdal mrežo zaupnikov organi« zacije »Giustizia e Liberta« in italijanski antifašisti so bili are* tirani.
Slovenci niso hoteli sprejeti va* bila, naj bi izvrševali teroristične akcije v notranjosti Italije, Itali* jani pa so sc že sami začeli pripravljati na to. Michcle Schirru, Sardinec, je padel v roke policije, ker je on snoval napad na Mussolinija in posebno sodišče ga je ob* sodilo na smrt. Bovone ravno ta* ko. In mnogi drugi, ki jih italijan* ski narod časti kot mučenike, žrtve fašizma!
Kje ste bili takrat vi, gospodje okoli »Messaggera Veneta« in »Luncdi«ja?
Če so zločini Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič, so zločini tudi Michele Schirru, Bovone in drugi Italijani. V zaporih in pred puška* mi na moriščih se pravi in resnični borci tudi različnih narodno* stnih stremljenj dobro razumeva* jo med seboj, ker jim je cilj eden in isti: pravica. Zmaga pravice nad krivico, zmaga svetlobe nad temo, zmaga ljubezni nad srdom in sovraštvom.
Da, gospodje okoli »Messaggera Veneta« in »Luncdi«ja: Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič so padli za osvoboditev lastne domo« vine in so zmagali, ker je zgodo« vina pokazala, da so imeli prav, ker je mirovna pogodba sankcio« nirala to, kar so oni hoteli in ljubili. Vi pa greste naprej z lažjo in sovraštvom, zato ne boste zmagali.
Leto II. - btev. 39
DEMOKRACIJA
Stran 3.
V
Iz številnih evropskih dežel že prihajajo poročila o prvih uspehih široko zasnovanega načrta a* meriške gospodarske pomoči Ev* ropi, ki ga poznamo pod imenom Marshallov načrt ali kot se urad* no imenuje: Evropski obnovitve* ni načrt. Potrebno je, da pouda* rimo, da je poudarek na besedi »obnovitveni«. Ker si marsikdo gotovo ni še na jasnem, kaj je v svojem bistvu ta načrt in kako ga izvajajo, naj omenimo nekaj podrobnosti. Saj bo ta gospodar* ski načrt utegnil biti nepo* sredne ali posredne koristi tudi za nas Slovence, ki živimo na Svobodnem tržaškem ozemlju, v goriški pokrajini ali na Koro* škem.
Evropski obnovitveni načrt je treba razlikovati od dosedanjih mednarodnih ali ameriških po* možnih akcij, kot so to bile n. pr. UNRRA in tako imenovana Post UNRRA. Evropski obnovit* veni načrt nima samo namena pomagati pomoči potrebnim Ev* ropejcem ,s hrano, z obleko, z zdravili, itd., temveč ima za cilj predvsem poživljenje evropskega gospodarstva. Američani so se odločili pomagati Evropi, da se gospodarstvo vzpostavi najkasne* je do sredine leta 1952. Ako bo evropsko gospodarstvo spet v polni meri vršilo svojo nalogo,
' Evropi ne bo več potrebno sprejemati pomoči v obliki darov.
Evropski obnovitveni načrt je morda doslej največji gospodar* ski podvig na svetu in zato je na* ravno, da je za zagotovitev u* spešnega in točnega izvajanja te* ga načrta potrebna obširna in razčlenjena mednarodna organi* zacija. Poglejmo si nekoliko, kako ta organizacija posluje.
Ko je v juniju 1947. ameriški zunanji minister Marshall prvi o* menil ameriško pripravljenost pomagati Evropi, so evropski na* rodi in vlade radostno sprejeli ponujeno roko. Že julija 1947. so sklicali konferenco zastopnikov vseh zainteresiranih narodov v Pariz in iz te konference je izšla prva evropska organizacija Mar* shallovega načrta, tako imenova* na O.E.E.C.,. kar pomeni »Orga* nizacija evropskega gospodarskega sodelovanja«.
Kot je znano so bili na to kon* ferenco o evropskem gospodar* skem sodelovanju povabili tudi Sovjetsko zvezo in njene satelite. Sovjetska zveza je ponudbo od-* klonila in prisilila tudi vse svoje satelite, da se odrečejo ameriški pomoči. Nekatere vzhodno ev* ropske države so, kot se vsi še
dobro spominjamo, le težko in proti svoji volji povabilo odklo* nile in se odločile za usodni korak nesodelovanja pri evropski obnovi, ki jih izključuje od ko* risti Evropskega obnovitvenega načrta.
Ameriški kongres je po dalj* šem preudarku in debatah spre* jel »zakon o gospodarskem sode* lovanju 1948«. Na podlagi tega zakona je bil ustanovljen poseben gospodarski oddelek pri ameriški vladi pod imenom E.C.A. (Upra* va gospodarskega sodelovanja). Ta oddelek se izključno bavi z vsemi vprašanji Evropskega ob* novitvenega načrta in ni podrejen nobenemu ministrstvu, tem* več direktno predsedniku Zdru* Ženih ameriških držav.
Čim je' ameriški kongres spre* jel gornji zakon, je ameriška vla* da začela dovoljevati kredite za Evropski obnovitveni načrt. Vse države, ki so članice O.E.E.C. (organizacije evropskega gospo* darskega sodelovanja) so sklenile ali sklepajo z Združenimi država* mi dvostranske gospodarske pogodbe, kot jih predvideva zakon
o	gospodarskem sodelovanju. Vse te pogodbe vsebujejo osnovno načelo Evropskega obnovitvenega načrta o samopomoči in o vza* jemni pomoči vseh članic.
Na ponovnem sestanku držav članic Evropskega obnovitvenega načrta v Parizu so sc predstavni* ki teh držav sporazumeli, kako naj razdelijo svote, ki jih je ame* riška vlada določila za prvo po* slovno leto Evropskega obnovit* venega načrta. Ta sporazum, ki so ga dosegle evropske države v začetku septembra 1948. so Ame* ričani toplo pozdravili. Znano je namreč, da je ameriška vlada izrazila željo, naj Evropejci sami določijo, koliko naj prejmejo po* samezne države in organizacija evropskega gospodarskega sode* lovanja je izdelala sledečo raz* predelnico, ki določa razdelitev direktnih dolarskih nakazil: Velika Britanija	1.263	mil.	dol.
Francija	989	«	«
Italija	601'«	«
Ni^zemska (z N. Indijo)	496	«	«
Angl. ameriška pod*
roč ja Nemčije	414	«	«
BelgijaiLuksemburg (carin, un.)	250	«	«
Avstrija	217	«	«
Grčija	146	«	«
Danska l	HO	«	«
Franc, področje v Nemčiji	100	«	«
Norveška	84	«	«
Irska	79	«	«
Turčija	50	«	«
Švedska	47	«	«
Svobodno tri. oz. 18	«	«
Islandija	11	«	«
Skupno
4.875 «
Iz te razpredelnice vidimo, da bo Trst prejel v prvem letu Ev* ropskega obnovitvenega načrta
18	milijonov dolarjev in Zav. voj. uprava STO-ja je že izdelala načrt, kako naj uporabijo prva nakazila iz te svote. V svojem uradnem proglasu z dne 11. sept. 1.1. je ZVU poudarila, da je za Trst največje važnosti poživitev gospodarske delavnosti, ki naj omogači tržaškemu gospodarstvu izvažati svoje proizvode v zame* no za potrebščine prebivalstva STO in tržaške trgovine ter za surovine, ki so potrebne tržaški industriji. Zaradi tega načrt ZVU predvideva
a) čim popolnejše izkoriščanje proizvodnih možnosti STO;
b) moderniziranje industrije, ki dela za svetovni trg;
c) pospeševanje izgraditve no* vih industrij, ki bodo v sta* nju preskrbeti delo večjemu številu delavstva in povečati tržaški Izvoz.
Zavezniška vojaška uprava STO je v minulih mesecih uredi* la vse potrebno, da zagotovi STO*ju potrebna denarna sred* stva in potrebni industrijski material. Denarna sredstva bo ZVU uporabila
1.) za pospeševanje investicij privatnih industrijskih o* bratov,
2.) za obnovo trgovinske mor* narice,
3.) za javna dela, ki naj bodo take narave, da bodo pove* čala proizvajalnost tržaške* ga gospodarstva.
ZVU sporoča v svojem progla* su z dne 11. sept. 1948., da je bilo odobrenih v svrho pospeševanja investicij v tržaških industrijskih podjetjih 2.5(X) milijonov lir. Za obnovo trgovinske mornarice je določenih v prvem letu Evrop* skega obnovitvenega načrta 3.100 milijonov lir. Računajo, da bo našlo pri delih za obnovitev trgovinske mornarice zaposlitev pri* bližno 4.000 novih delavcev. Za javna dela pa namerava ZVU izdati 2.300 milijonov lir, ki jih bodo porabili predvsem za obno* vo tržaških pristanišč.
Razen vsega tega, kar smo na* šteli, pa namerava ZVU ornogo* čiti dajanje kreditov za pospeše* vanje gospodarske delavnosti manjših industrijskih podjetij in obrtnikov.
Kot vidimo, bo imelo tržaško področje od vseh teh ukrepov izdatno gospodarsko korist.
Za goriško področje nam manj* kajo podatki, ker spada to področje v sistem italijanskega go* spodarstva in italijanskega dela Evropskega obnovitvenega načr* ta.. Nedvomno pa bo tudi gori* ško področje in s tem naše ta* mošnje ljudstvo imelo nemale koristi od velikega de]a evropske obnove. Isto velja za koroške Slovence, ki bodo sodeležni po* živitve avstrijskega gospodarstva, za kar je nakazanih v okviru Evropskega obnovitvenega načrta v prvem poslovnem letu 217 mili* jonov dolarjev.
CRNO na BELEM
»Rodil se je blizu Trsta pred kakimi 50. leti. 1922. jo je mahnil v Moskvo na triletni študij. 1926. se je kot Emilio Sormenti prika* zal v Združenih državah, 1927. pa je pobegnil od ondod, da bi se izognil izgonu. Čez deset let je nastopil v španski državljanski vojni kot Carlos Contreras, po* litični komisar 5. rdečega polka. Po Španiji se je uselil v Mehiko. Tista leta v Mehiki je bil njegov najhujši sovražnik Carlo Tresca, neustrašen nasprotnik tiranije, i* talijanski anarhoisocialist in bes gunec. Njegov list »11 Martello« je Vzidali ja javno obdolžil več terorističnih dejanj. 11. januarja 1943. je Tresca nekdo ustrelil, ko je stopil iz svojega 7iewyorške-ga skrivališča na cesto. Dva dni prej je Tresca dejal prijateljem: »Vidali je v mestu. Voham smrt.« Nauk: treba je biti možak kakor Vidali, če hočeš postati kornins formski glavar!
Simbol
Med donavsko konferenco v Beogradu so časnikarski fotogra* fi »pritisnili« sovjetskega zastop* nika Višinskega v razgovoru s Titovim trobentačem Beblerjem. Ko so slike v svetu objavili kot dokaz Zopetnega prijateljstva med Titom in Stalinom, so po* zorni opazovalci ugotovili, da rdeča diplomata stojita pod kis pom malo oblečene ženske, ki si sramežljivo zakriva obraz in se obrača v stran.
Kip je delo hrvaškega umetno k a Frana Kršiniča, ki je svoji u-metnini dal ime »Resnica se obrača od zla«...
Zastave in kruh
•
Za prvo obletnico ustanovitve Svobodnega tržaškega ozemlja je italijanski tisk v Trstu vabil prebivalstvo, naj v znamenje žalo* sti in protesta izobesi črno za* strte zastave. Skrben opazovalec je 15. septembra v Trstu te zastave skoraj na prste seštel.
Pa ne da bi bila ta presenetijo va ohladitev navdušenja za zdru* ženje z Italijo kaj v zvezi s po* dražitvijo kruha ter racioniranih živil, kar predstavlja prvi otiplji-iX blagoslov postopnega odpravi
I	jan ja tržaške gospodarske in po* litične samostojnosti?
Kakšno razočaranje za tiste, ki mislijo, da ljudje, tudi v Trstu, žive najprej od zastav, ne od kruha!
Mati ali mačeha?
»Giornale di Trieste« piše o sprejemu iredentističnega z as topi stva, ki je šlo za 15. september
Rim, tako-.le:
»Občinsko zastavo je vila plo* ha... Nekdo, ki je prisostvoval prihodu zastopstva vseh tržaških in istrskih organizacij, je dejal polglasno: „Trst je prišel!" In iz male skupine navzočih se je vzdignilo živahno ploskanje...«
Torej tudi v Rimu nič zastav, nič godb, nič oceanskih množic, nič solza, nič objemanja. Ko da bi tržaške »sirote« sprejemala mačeha, ne mati...
Kdo je mar?
O	Viktorju Vidali ju, poglavarju ' tržaškega kominformizma, priobčuje ameriški tednik »Time« tade kratki življenjepis:
Za enotno fronto protikomunističnih beguncev
Bivši madžarski ministrski predsednik Nagy je dopotoval v turško prestolnico Ankaro. Imel je tiskovno konferenco, na kateri je dejal: »Politični razvoj gre ze\o hitro naprej, tako da niti ne moremo spremljati vseli dogodkov. Ameriško javno mnenje je prepričano, da komunistična politika vodi do spopada med narodi. Svet je razdeljen na dva dela, v demokracijo in komunizem. So ljudstva, ki hrepenijo po demokraciji, a ne morejo povedati svoje volje, ker trpijo pod totalitaristično diktaturo.
»Potrebno je, da se vsi begunci na svetu združijo v enotno fronto, da bodo kos položaju. Prav zaradi te potrebe so se madžarski begunci že združili v zvezo ljudi, ki ne pripadajo niti skrajni levici niti skrajni desnici.«
Nagy je zaključil, da se bo vrnil v Združene države, kjer bo nadaljeval svoj boj proti komunizmu.
OB ROBU
Odgovor gosp. Fr. Bevku
V	zvezi z kazensko razpravo, ki se je imela vršiti pred beneškim prizivnim sodiščem proti uredniku »Soče« »tovarišu« Damiru Feigelu 15. t. m. v znani zadevi, o kateri je na ovadbo in tožbo dr. Sfiligoja, že razpravljalo goriško okrožno sodišče in urednika obsodilo, je g. France Bevk čutil potrebo izliti nekaj strupa in laži na račun »Slovenske demokratske zveze«. V komunistični »Ljudski pravici« od 8. t. m. je priobčil članek z naslovom »V obrambo resnice in svobode tiska«, v katerem trdi, da je urednika »Soče« zadela kazen, »ker je v svojem listu pisal resnico o znanem procesu v Ljubljani«. In nadaljuje, da je »Demokracija« »v dneh najhujšega boja za priključitev na najpodlejši način klevetala našo skupno domovino«. Nato pa: »Ker je tujini imperialistom najbolj križala račune prav enotnost našega ljudstva, je ta peščica odpadnikov na željo in z blagoslovom svojih gospodarjev ustanovila »Slovensko demokratsko zvezo«. S tem 'bi bila rada pokazala svetu, da primorsko ljudstvo ni enodušno. v stoletnem stremljenju in je hotela našim naporom za svobodo zasaditi nož v hrbet«. In tako dalje!
Kdor pozna pisatelja Bevka in njegova literarna dela, kdor je občudoval narodni-duh, ki preveva dela do gotove dobe, zaprepaščen strmi, ko čita komunistično prozo »tovariša« Fanceta Bevka. Obrekovanje je postalo zanj resnica. Izdajstvo nad slovenskim narodom, ki so ga v Parizu zagrešili komunistični diplomati s pomočjo sopotnikov bi »tovariš« Bevk hotel sedaj naprtiti »Slovenski demokratski zvezi«. On piše, upamo samo po naročilu partije, tjavdan in pri tem niti ne pomisli, da se udarja s kladvom po glavi, saj »Slovenske demokratske zveze« še ni bilo, ko so v Parizu izglasovali vse točke mirovne pogodbe; in »Demokracije« tudi še ni bilo, ko je Titov jugoslovanski zunanji minister podpisal mirovno pogodbo v Parizu. Mirovna ' pogodba je bila izglasovana koncem 1946. leta, »Slovenska demokratska zveza« pa se je ustanovila na Goriškem šele 18. januarja 1947, in v Trstu še pozneje. Mirovno pogodbo so
i
SLOV. SOLSKE KNJIGE
t i L M I I
Ko je ZVU jeseni 1945. . leta ustanovila v Trstu, v Gorici in v drugih krajih bivše cone A slovenske osnovne in srednje šole, se je njih učno osobje znašlo praznih rok pred učenci: ni bilo šolskih knjig. Treba je bilo pisati na tablo, narekovati, izdajati za* silna skripta..Treba je bilo mno* potrpeti, saj velika večina učencev ni imela nobene sloven* ske šolske podlage; po dveh de* setletjih fašističnega zatiranja je tudi imeti ni mogla.
šolska oblast je spoznala, da bo za slovenski učni načrt v coni A treba učne knjige napisati. Pi= sati pa jih je knoglo samo učitelj* stvo teh šol. Stvar ni bila lahka, ker v Trstu in Gorici ni nobene moderne slovenske knjižnice. Se-stavljalci učnih knjig so bili na* vezani na zelo skromne vire. Ker je v tistih časih sodelovanje z ZVU veljalo pri slovenskih poli*
tičnih predstavnikih (OF) skoraj za izdajstvo nad narodom, ti se* stavljalci niso mogli računati na nobeno pomoč. Računali so lahko le na napade. Kljub vsemu temu so knjige začele izhajati druga za drugo. Danes — P° treh šolskih letih — jih je v rabi že dva in dvajset. Napisane so bile v krat* kem času, ker so jih terjale po* trebe, zato v njih ni vse na višku. Mnoge med njimi so izšle brez imen sestavljalcev. Oglejmo si te knjige nekoliko podrobneje in s pravičnim očesom sodnika!
1)	Čitanka za slovenske nižje srednje	in strokovne šole.
Sestavil Vilko Ček uta. Nati* sk&na v januarju 1947 na 32o straneh.
Knjiga je razdeljena na (tri dele
—	za tri šolska leta. Vsebuje sestavke z najrazličnejših področij. Razmeroma preveč je lirskih pc*
srni, in nekatere med njimi so za mlade ljudi pretežke. Nastala je v času, ko ,še ni bilo drugih prak* tičnih knjig (zlasti za strokovne šole), zato obsega več sestavkov zgodovinskega, zemljepisnega, go* spodarskega in tehničnega znača* ja. Danes so za to že posebne knjige; ta berila torej niso več potrebna in jih bo v novi izdaji treba izpustiti. Knjiga je nastala v naglici in se ji to pozna. Pogrc* šamo razlago manj znanih besed, ki je za tukajšnje razmere nujna, ker imajo dijaki premajhen be* sedni zaklad. (— Kolikor vemo, pripravljajo dr. A. Kacin, Martin Jevnikar, Mira Blažina in Valerija Glavič tri nove čitanke za vsak razred posebej. Knjige bodo izšle že za prihodnje šol. leto in bodo berila v njih opremljena z obšdr* no jezikovno in slogovno razlago.)
2)	Slovenska čitanka za višje srednje šole. I. del. Sestavil Martin Jevnikar. Natiskana v maju 1947 na 334 straneh.
Knjiga ustreza programu slo* venščine za I. in II. razred višjih srednjih šol (višje realne gimnazi* je, trgovske akademije in uči* teljšča), Ta program obsega poetiko: nauk o leposlovnih vr*
stah — epskih, lirskih in dram* skih — in o poučnih slovstvenih oblikah. Sestavki v 1. delu (epika in lirika) so dobro izbrani. Govo* reč o epu in romanu se avtor do* takne tudi največjih tovrstnih stvaritev v svetovni literaturi; a ob novi izdaji knjige bo treba ta pregled izpopolniti. O lirski pe= srni in o lirskih vrstah bi se dalo govoriti preprosteje. Dobro bi bilo dodati pregled svetovne liri* ke. — V II. delu imamo dramatiko in poučno prozo. Teorija o drami je prav dobra, vendar ne* koliko preobširna. Žal pa je v nji premalo o filmu in o lutkovni igri; manjka oznaka radijske .gre. Pregled evropske dramatike je dober. Za razumevanje književ* nih vrst v vezani besedi je knjigi dodanih nekaj strani o mer >4 >v* ju, tropih ir« figurah.
3)	Slovenska čitanka za višje srednje šole. II. del. Sestavil Vinko 'Belidič. |Naty»kdna V juniju 1947 na 448 straneh.
Med vsemi doslej izdanimi učnimi knjigami je ta najobšir* nejša. Rabijo jo trije razredi vi* šje srednje šole. Prinaša zglede iz slovenskega slovstva od njegovih začetkov do današnjih dni: je to-
rej slovstvena čitanka. Sestavlja-lec je hotel podati zaokroženo du* hovno podobo naših besednih tvorcev, pesnikov, pisateljev. To je pri pesnikih laže storiti nego pri pisateljih. Pri pripovednikih si je pomagal dako, da je njih najznačilnejša dela na manj po* mebnih mestih podajal v povzet* kih —, a vedno tako, da učenec lahko dobi celotno podobo spisa. Ta postopek je uspel pri Levsti* ku, Jurčiču, Stritarju, Kersn'ku (morda bi bilo pri njem bolje iz* brati »Očetov greh« namesto »Jare gospe«) in pri Bevku. Slabše pa se je krčenje v povzetke obne* slo pri Cankarju: »Martin Kačur« bi bil moral iziti v celoti, četudi bi knjiga narasla še za dvajset strani. Izbor iz Aškerca in Župančiča bi bil lahko obširnejši. In — ali Valjavec ni mogel izo* stati? Knjiga ima sicer veliko opomb, pa jih je še premalo.
4)	Zgodovina slovenskega slov* stva za višje razrede srednjih šol. Napisal Vinko BcBčič, Martin Jevnikar in Lojze Ger* zinič. Natiskana v maju 1946 na 238 straneh.
Ta knjiga je prva izšla za sred* nje šole. V polnih dveh letih šol*
ske rabe so se pokazale nje svetle in senčne strani. Po naših slov* stvenih zgodovinarjih Grafena* uerju, Prijatelju in Kidriču uve* dena delitev v razne dobe se je v nji ohranila, ker je dobro utemeljena. Knjiga je pregledna, zgo* ščena, brez pomembnejših po* greškov. V nji je morda še preveč podatkov, zlasti pa je preveč imen, v katerih se učenci radi zgubljajo. Danes imamo Slovenci že bogato slovstveno preteklost. Zato nam ni treba povzdigovati majhne ljudi — ljudi, ki so jih samo čas in okoliščine privedle k pisanju in ki niso mogli dati našemu slovstvu nič pomembnej* šega. Nova izdaja bi morala iziti temeljito pregledana. Velikim be* sednim tvorcem bi morala posve* titi večjo'pažnjo in več prostora, majhne ali neznatne pisce pa iz* pustiti. In še nekaj: v ozadju naše literarne delavnosti bi morala biti še močneje prikazana Evropa in njena kultura. Tako bi učenec lahko videl, kako smo Slovnici rasli v evropski duhovni skupnosti, kako smo iz raznih vzrokov v njih zaostajali, jo dohitevali in celo prehitevali.
(Nadaljevanje)
v Parizu podpisali 10. februarja 1947., »Demokracija« pa je izšla prvikrat šele 25. aprila 1947.
Tako »tovariš« France Bekv. F or si tun e t olim haec m e m i n i s s e iuvabit. Nekaj zgodovine ne škoduje, da si ne bo kdo lajšal vesti s klevetami in obrekovanjem na račun »Slovenske demokratske zveze«. Ali se »tovariš« Bevk ne spominja, kako je dirjal po Soški dolini v januarju 1947 in prosil naše zbegano in terorizirano ljudstvo, naj nikamor ne beži in obljubljal, da bodo strogo kaznovani vsi fukcionarji, ki so to zakrivili.
Naj bi se »tovariš« Bevk raje zo.pet vrnil k slovenskemu narodu in mu podaril še kaj lepega, da ne bo treba reči o njem, da je izgubljen sin. Saj si ne upa z nobenim poštenim slovenskim delom več na dan, odkar je zašel v rdečo druščino. In če bi v takem položaju tudi res kaj napisal, ojoj, kakšen skok iz svobodnega v naročeno pisanje!
V	obvestilo javnosti povemo, da je bila razprava v Benetkah, že določena za 15. t. m., uradno prenešena na nedoločen dan.
Eden, ki je v Titovim spregledal
Londonski »Dailv Tele-graph« prinaša vest, da se je spreobrnil od komunizma Ion donski učitelj Priest, ko se je vrnil z obiska v Jugoslaviji.
Priest je delal v Jugoslavi ji na novi cesti »enotnosti in bratstva«, Zagreb - Beograd v britanski delovni brigadi Po tem, kar je videl v Jugoslaviji, je takoj po vrnitvi domov izstopil iz komunistične partije.
Priest je zlasti ostro ožigosal korupcijo jugoslovanskega režima ter vohunstvo partijcev med člani delovnih brigad. O svojih vtisih je izjavil:
»Pred odhodom iz Velike Britanije so nam organizatorji delovne brigane zagotavljali, da bodo vsi naši iz datki v Jugoslaviji plačani ; delom, ki ga bomo tamkaj o-pravili. To je bilo prvo izmed mnogih razočaranj, ki smo jih doživeli med pet tedenskim bivanjem v Jugoslaviji.
»Vsa hrami, ki smo jo pre jemali prvi teden, je obstojala iz črnega kruha in melon. Za maščobo smo dobili nekaj masti ter malo margarine, ki nam joje dalo britansko veleposlaništvo. Bil je večni boj za živila, ki so bila tako ne zadostna in tako slaba, da smo našemu delovnemu taborišču dali ime zloglasnega koncentracijskega taborišča — Belsen.
»Britanska delovna briga da je morala zamenjavati od doma prinešene funte šterlin-ge v dinarje, da si ie mogla kupiti nekaj hrane. Ko so pošli funti, so morali nekateri začeti prodajati kose obleke in si kupovati živež. Tako so jugoslovanski komunisti dobili od naše brigade ne samo delo, ampak še lepo količino funtov šterlingov.
»Položaj v delovnem taborišču je bil obupen. Vseh sto članov brigade so strpali v eno samo barako. Moški del barake je bil ločen od ženskega le z zaveso, ki jo ie predstavljala razcapana odela.
»Povsod pa je mrgolelo komunističnih hierarhov.
»Ko sem prišel v Trst, se mi je zdelo, ko da sem se o-tresel strašne more. Trpim sicer še zaradi posledic svoje politične pijanosti, vendar sem sklenil, da takoj pretrgam vse zveze s komunizmom, če hočem ozdraviti.
Jmesten protest in predlog
Slov. dem. zve/.a za STO je naslovila na generala RTdgelyja Gai* therja, generalnega ravnatelja za civilne posle naslednjo spo* menico:
Slovenska demokratska zveza za Svobodno tržaško ozemlje, ki brez dvoma tolmači čustva vsega slovenskega, hrvatskega in srh* skega nekomunističnega prebival* stva, ki živi na tem ozemlju in tvori eno tretjino njegovega pre* bivalstva, ima za svojo dolžnost, da opozori Zavezniško vojaško upravo na naslednja dejstva:
1.) Kakor izhaja iz poročil ča* sopisja v Republiki Italiji, iz po* ročil tržaškega časopisja in končno iz mednarodnega tiska, se je dne 15. septembra 1948 za* držala v Rimu skupina približno 500 tržaških nameščencev italijan* ske narodnosti, da bi raznim italijanskim uradnim oblastem, med drugim tudi Njg. Ekse. ministr* skemu predsedniku De Gasperiju, izrazila vdanost Italiji ter svojo voljo, da bi bilo Svobodno tr* žaško ozemlje, ustvarjeno s pa* riško mirovno pogodbo, znova priključeno k republiki Italiji.
2) Med najvplivnejšimi člani o* menjene skupine so bili: tržaški župan odv. Michele Miani, pred* sednik področja prof. Palutan in člani občinskega ter področnega sveta, tedaj funkcionarji Svobod* nega tržaškega ozemlja, ki imajo uradni položaj in jih je imenovala tukajšnja Zavezniška vojaška uprava.
3) Zadržanje teh uradnih oseb* nosti, ki so zahtevali ukinitev Svobodnega tržaškega ozemlja, je v kričečem nasprotju z dolžnost* mi, ki izhajajo iz položajev, ki jih zavzemajo v upravi tega Svob. ozemlja ter jc neskladno z zaupa* njem, ki jim ga je poverila Za* vozniška vojaška uprava, kateri je poverjena skrb za STO.
4) Z uradnih položajev, na ka* tere jih je imenovala tukajšnja ZVU, izvajajo na tem ozemlju važno upravno, zakonodajno in izvršno oblast. Zaradi tega se ne smejo oni v svojih političnih manifestacijah obračati na tuje države, da naj te uničijo neod* visnost in celotnost Svobodnega tržaškega ozemlja, na katerem ravno oni zavzemajo visoka uradniška mesta.
5) Vse slovensko prebivalstvo obsoja politično zadržanje teh uradnih osebnosti, ker je nezdruž* ljivo z njih uradnimi položaji, ki jih zavzemajo -v upravi Svobod* nega tržaškega ozemlja.
Vsled tega smatramo za potreb* no, da pozovemo Zavezniško vo* jaško upravo, da preuči vprašanje in da vidi, ali sc ne bi imeli v tem primeru zamenjati omenjeni visoki funkcionarji z drugimi, ki, četudi Tržačani italijanske narodnosti, bi znali vsaj formalno prilagoditi svoje zadržanje dej* stvu, da obstoja Tržaško svobodno ozemlje in to vsaj dokler mm jo pri njem tako visoke službe.
Slovenska demokratska zveza bo Vaši Ekscelenci hvaležna za pismeni odgovor na ta predlog
Z izrazi odličnega spoštovanja Slov. dem. zveza za STO dr. Fr. Vesel, dr. Josip Agneletto tajnik	predsednik
Radio Trst II Smrt usledne s°sPe
»Primorski dnevnik« jc g. Fileja nekolikokrat napadel, najtežje pa v članku »Vohunska agentura« od 17. aprila 1948. Dne 30. aprila je župnik Filej pozval omenjeni list, da objavi poslani popravek in s tem vsaj deloma popravi krivico, ki jo je storit k objavo neresnič* nih vesti. Pismo žup. (Fileja se je končalo tako: »Ako bi se pa gor* njega pojasnila ne upali objaviti, bil bi, žalibog, primoran spraviti zadevo pred sodnijo, da se tam pomenimo, če že ne dovolite za to prostora v vašem listu, kjer ste me napadli.« Na to pismo »Prim. dn.« sploh ni odgovoril. Dne 22. septembra je bila zato razprava pred tržaškim tribunalom, kjer je bil odgovorni urednik. »Prim. dn.« Stanislav Renko obdolžen radi klevet potom tiska, ker je po krivem trdil, da spada tudi mavhinjski župnik med one špi-jone, ki se vrinjajo v razna ko* munistična društva, da tam vohu* ni jo in rovarijo proti komunistič* nim oblastnikom, ter da je bil v ozkih stikih z obtoženci na ljub* Ijanskem procesu in da jim je or* ganiziral prehode čez mejo. Žup. Filej je dovolil obtožencu, da dokaže resničnost svojih klevet.
Obtožencc je res nastopil; do* kaz resnice je pa pri tem prav klaverno pogorel. Za prvi napad mu ni tribunal dokaza sploh do* volil, ker ni šlo za določeno dej* stvo. Resničnost druge klevete je pa mislil obtoženec v svoji naiv* nosti dokazati s tem, da je pred* ložil sodišču prepise zapisnikov ljubljanskega procesa o izpovedih Bitenca in Sirka. Ne glede na to, da je Sirk zanikal, kar je izpovedal Bitenc o prehodih čez mejo, ne glede na metode, ki jih OZNA uporablja proti političnim obto* žencem, posebno onim, ki so kan* didati za smrtne obsodbe, ter ne glede na to, da sc je hotelo ravno v Bitenčevem procesu moralno udariti po vseh znanih antikomu* nistih Goriške ,in Tržaškega svo* hodnega ozemlja, da se jih pred ljudstvom očrni in onemogoči, ne moremo razumeti, kako naj bi se bila mogla dokazati resničnost klevete nasproti žup. Fileju z go* lo izjavo enega obtoženca na inozemskem ljubljanskem procesu. Zato je obtoženi Renko s svojim dokazom resnice slavno propadel in sodišče ga je obsodilo radi kri* vega klevetanja na 60.000 lir glo* be, na plačilo odškodnine in odvet* niških stroškov. Župnika Fileja je zastopal odv. dr. Agneletto, ob* toženega Renka odv. dr. Kukanja.
Najboljši odgovor proti klevetam In lažem o slo-venskem Šolstva v Trsta dajo slovenski starši z vpisom vseh svojih otrok v slovenske šole!
^X)osi I
(na valovni dolžini 203.6 metra ali 1474 Kc na sekundo)
Dnevne oddaje od 7.30 do 8.00;
11.30 do 14.30; od 17.30 do 24.00 Ob nedeljah: od 7.30 do 8.30; od
9.30 do 14.30; od 16.30 do 24.00. Poročila: ob 7.45, 12.45, 14.00 (izvzemši nedeljo), ob 19.45, 23.45.
Dnevni pregled liska: dnevno oh 14.15.
❖	* H«
Nedelja, 26.9.1948: 9.30 Kmetijska ura. — 10.00 Maša s pridigo. —
11.45 Nedeljska glasba. — 13.00 Glasba po željah — 17.00 To, kar vsakdo rad posluša. —
19.15 Arije in dueti iz oper. —
20.30 Filmski trak. — 21.00 Vesela ura: Skeči.
Ponedeljek, 27.9.:	12.10	'Skladbe
slovenskih skladateljev. — 13.30 Koncert znanih virtuozov. —
18.00 Naša povest. -—	18.15
Schumann:	Sonata za violino
in klavir. ,— 19.00 Zdravniški vedež: O zdravljenju raka * II. 20.10 Pevski koncert tenorista Dušana Pertota. — 20 30 Spre* hodi po našem podeželju. —
20.45 Opera »Faust« * Gounod. Torek, 28.9.: 13.30 Iz francoskih
oper. — 18.00 Čajkovskij: Kon* cert za violino in orkester. —
19.00 Človek in priroda. —
20.00 Št. Jakobski pevski zbor * dirigira Švara. — 20.30 Moja zemlja. — 21.00 Pester večer. —
22.00 Beethoven: Sinfonija št. 6. Sreda, 29.9.: 13.00 Glasba po že*
ljah. 18.00 Mamica pripoveduje. 18.15 Dvorak: Trio Dumkv. 19.00 Žena in njen svet. — 20.00 Koncert pianistke Mirce Sancinove. — 20.30 Z do* mače knjižne police. — 21.00 Vzori mladini: Slovenski časni* karji * II. del. — 21.30 »Fantje s Krasa«. — 21.45 Sinfonična glasba.
Četrtek, 30.9.: 13.20 Mozartove in Beethovnove klavirske skladbe.
18.00 Komorna glasba. — 19.00 Slovenščina za Slovence. —
19.15 Vrabčev komorni zbor. —
20.30 Dekliški kotiček. — 21.00 Radijski oder.
Petek, 1.10.: 13.00 Glasba po že* ljah. — 13.40 Dvorak: Slovanski plesi. — 18.00 Naša povest. —
18.15 Vaški kvintet. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. .—
21.00 Mojstri besede. — 22.00 Sinfonični koncert.
Sobota, 2.10.: 12.00 Ljudje in na* zori. — 18.30 Violinski virtuo* zi. — 19.00 Oddaja za najmlaj* še: O kralju, ki je imel pet si* nov. — 20.10 Narodne pesmi, pojeta Stane Raztresen in Sla* vica Batistuta. — 21.00 Sobotni večer: Veselo omizje.
#■
^ociskega
POZIV STARŠEM
Ravnateljstvo slovenskih srednjih šol v Sorici opozarja vse starše srednješolskih dijakov, da morajo svoje otroke vpisati v šolo najkasneje do konca tega meseca, ker se naknadno ne bo več vpisovalo. Tudi tisti dijaki, ki so že posedali srednjo šolo in so preteklo leto dovršili z uspehom, morajo svoj vpis za novo šolsko leto prijaviti do tega časa. Obenem priporoča vsem, naj ne čakajo do zadnjega dne, da ne bo tajništvo preobloženo z delom.
Slovenske otroke in dijake v slovenske šole
Pritisk in njegovo
»Primorski dnevnik“ zopet obsojen
Vsi sc še spominjate, kako se je komunistično časopisje ob Bitenčevem procesu v Ljubljani za* gnalo proti vsem našim ljudem, ki so s svojim delom med naro* dom križali komunistične račune. Tako je bil po krivem napaden tudi mavhinjski župnik g. Mirko Filej.
italijanskega časopisja krivično zaganjanje
i	v slovenski živelj, nestrpnost tornih prenapetežev in skrb zn kruh so dejstva, ki močno vplivajo na nekatere starše, ko gre za vpis otrok in dijakov v šole. Krivdo za to nosi predvsem vlada, ker noče dati Slovencem obljubljene avtonomije in ne objavi tistih zakonov, ki jih ustava sama določa. S tem podpira šovinistični italijanski pritisk in zapostavlja--nje Slovencev na raznih župan-
stvih, zlasti na goriškem ter ustvarja položaj, ki sili Slovence, da se izselijo iz Gorice in goriške pokrajine sploh. Kot so nam po* vedale razne stranke, gre to zapo--st avl jan je tako daleč, da so jim celo na prefekturi rekli, da mo* rajo preprečiti vsako nadaljnjo naselitev v Gorici.
Na drugi strani pa moramo žal ugotoviti, da so se razni Slo* venci pokazali zelo neznačajne. Ne marajo svojih otrok šolati v slovenskih šolah, čeravno se kaj radi ponašajo, da so sinovi slovenske matere. Takim element tom je potreba povedati v brk, da so navadni koristolovci, ki bi radi sedeli na dveh konjih. Hvala Bogu, da so najskromnejši najbolj zavedni in prava hrbtenica naših šol.
Vpišite otroke v otroški vrtec
Županstvo goriške občine spo* roča, da se bo 27., 28., 29. in 30. septembra vršilo vpisovanje dece v otroške vrtce. Za slovenske otroke pridejo v poštev vrtci v ulici Don Boseo 3, v ulici Randac* eio 22 in v Štandrežu. Ob vpisu je treba predložiti rojstni list in zdravniško spričevalo, da s,, 'bili otroci cepljeni proti kozam in davici.
V noči na torek 21. t. m. je umrla v Gorici gospa Emma Ros* saro, vdova Hugues, mati bivšega goriškega predsednika pod ZVU g. dr. Guida Huguesa. Pokojnica je bila stara 90 let. Gospodu dr. Huguesu, ki je lani izgubil sina visokošolca, in njegovi težko pri* zadeti družini izrekamo iskreno sožalje.
„Ni mogel gledati krivic..
Poveljnik jugoslovanskih ob* mejnih straž na bloku v Števerja-nu je Zi vso opremo pribežal v Italijo. Izjavil je, da ni mogel več prenašati krivic, ki jih Titov re* žim nalaga narodu.
Zahtevamo slovenske šole v Ločniku
Kakor vse kaže niti letos ne bodo odprli slovenske osnovne šole v Ločniku. Prejšnja leta so se izgovarjali, da ni prostora. Se* daj, ko je prostorov dovolj, pa molčijo in ne dajo nobenega od* govora na naše zahteve in pritožz be. Pri tej priliki moramo omeniti, da se je leta 1945. pod ZVU prijavilo šestdeset učencev za slovensko šolo. Čas je, da se pri* stojne oblasti odtočijo in oetprejo slovensko šolo v Ločniku. Dovolj nam je samih izgovorov in ob‘ ljub. Lani so v Pevmi odprli šolo za same štiri italijanske učence, Slovence v Ločniku pa bi radi raznarodili. Mar mislijo, da smo Slovenci le predmet izkoriščeva* nja? To ni več demokracija, ampak sramotno, nasilje nad slo* venskim narodom, ki je trpel in krvavel za svoje pravice. Odločno zahtevamo, da se napravi konec takemu zavlačevanju, in ne bomo nehali, dokler ne pridemo do naših pravic. Vemo, da se v Ločniku protivi odprtju slovenskih šol prav taka oseba, ki bi morala najbolj spoštovati krščanske za= povedi, toda če šol ne bo, se bomo znali pritožiti tudi na Vatikan.
Krminci pred obtožnim sodiščem
V	torek 21. t. m. je bilo na go* riškem tribunalu zelo razgibano. Vršila se je namreč razprava proti’25. komunistom iz Krmi na, ki so bili obtoženi, da so po a-tentatu na Togliattija priredili nedovoljeno protestno manifesta* cijo, pri kateri je prišlo, kot pra* v.i obtožnica, do izgredov in na* silstev. Med razgrajači so bile tu* di ženske. Vsi obtoženci so izja* vili, da so nedolžni. Sodišče pa ni bilo tega mnenja in je vsakemu izmed petindvajsetorice pri* sodilo najmanj po en mesec za* pora.
Po čem je sladkor
Kakor sporoča »Sepral« je v goriški pokrajini določena cena za sladkor v prahu 300 lir kg, za kristalizirani sladkor pa 290 lir kg.
Tajno izseljevanje v Jugoslavijo
Mnogo italijanskih delavcev se skuša skrivaj pretihotapiti v Jugoslavijo. Med njimi jc mnogo brezposelnih, ki jih sili k te mm koraku želja po kruhu in zaslužku, drugi pa na* sedajo brezvestni komunistični propagand’, ki slika titovino kot delavski raj. Obmejne sodnije in obmejna policija imajo dan za dnem mnogo poslov s temi iz in pretihotapljenem V zadnjem času se je policija vneto trudila, da bi izsledila zaplečnike tega nezako* nitega delovanja. Po poročilih časopisja ji je ta namera uspela in je bilo aretiranih večje število oseb, ki so pri tem tihotapljenju ljudi pomagale. Poleg nekaterih ljudi iz Gradiške jc policija za* pr la tudi gostilničarja Danila Pavletiča, delavca Ivana Kranji* ča in njegovo hčerko Romano ter Vero Primožič, vsi iz Gaberij pri Rubijah. V zadevo je zaple* ten tudi postajenačelnik Mare* gali iz Rubij.
Prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je v 83. letu starosti umrla danes na Dobrovem v Brdih naša draga in ljuba mama
Terezija Sfiligoj roj, Sfiligoj
Bridko občutimo izgubo naše dobre mame, zato jo priporočamo v molitev vsem dobrim srcem.
Bog ji daj večni mir in pokoj za vse dobrote, ki jih je v njenem življenju storila.
Viljem, Alfred, Virgilij, dr. Avgust sinovi; Teodo-dora Žalatet, Dorica Pe-rin, Zora Valentič sinahe; Danila, Stojko, Bogdan, Savo in Majda vnuki. Hčere Dora, Miči in drti-' žina, Draga in družina ter Romana so v Jugosaviji.
krmin, Štandrež ob Idriji,
Gorica, 24. septembra 1948.
Števerj
an
Za nedeljo 5. t. m. je bilo napo* vedano svečano odkritje spomeni* ka padlim borcem v zadnji vojni. Po stari navadi so hoteli komuni* sti izrabiti tudi to priliko za sv«>je manifestacije in so predložli raz* nc zahteve, ki pa niso bile sprejete. Zato so sklenili, da se udru* ženje partizanov nc udeleži sve* čanosti. Poleg tega pa smo Štcver* janci v nedeljo ob priliki te sve* čanosti ugotovili, da v Štcverjanu ni vgč »tovarišev«. Vse je šlo po vodi, kar je bilo rdečega in je po* lom rdeče fronte res popoln. Ko* munistom so padli borci »dragi« le, dokler jim služijo za njihove politične špekulacije, sicer jim je njihov spomin in bolest ostalih sorodnikov, sirot, vdov, bratov, sester in staršev dgveta briga. Vsi »tovariši« pa so zvesti Tito* vemu režimu le. dokler je ta re* žim . . . onstran železne zavese; čim se bliža in se govori, da se vrne tudi v Števerjan, žg začnejo gledati debelo in postajati nejes voljni. »Demokratična fronta Slo* vencev« beježi s števerjansko proslavo en uspeh več... pa ho vseeno trdila, da je edina prgd* stavnica slovenske manjšine v Italiji.
Žganjekuha
Katoliško udruženje delavcev in krščanski delavski sindikat v Gorici sta poverila poslancu g. Baresi*ju nalogo, da doseže od vlade dovoljenje, da bi kmetje iz goriške pokrajine smeli kuhati žganje za domačo potrebo, kakor je to bila v navadi že več stoletji
Ker jc predlog umesten tudi za našega kmeta, ga podpiramo in upamo, da ho rodil uspeh.
Nasilnik
Števerjanski karabinerji so /•<*' prli 39 letnega domačina Franca Cigliča, ker je v ponedeljek 20. t. m. napadel 27 letnega sovašča* na Alojza Korena in ga hotel z nožem zabosti. Gre za politično mržnjo: Ciglič je komunist, Ko* ren pa ne. —
Darovi za Uršičev tisk. sklad
Zaveden Slovenec iz Mestre 500; nabrali števerjanski fantje o priliki romanja 500.— lir. Iskrena hvala!
Ortopedik
NICOLA BECCHI
TORINO - VIA REGGIO 8 specialist za odstranitev
KILE
(brez operacije)
objavlja novo priznanje :
Spoštovani g. N. BECCHI
V	svojo dolžnost si štejem, da Vam sporočim svoje zadovoljstvo za posebno, od Vas mi preskrbljeno napravo, s katero sem v par mesecih ozdravil, česar v več letih nisem mogel doseči.
Prisrčno se Vam zahvaljujem
ZANATELLO ROMANO Montecchla di Crosara (Verona)
Ortopedik sprejema : v Gorici: nedelja 26. septembra v hotelu „ Posta “ od 9. do 12. ure.
Odgovorni urednik; Janko SimčiC Tiska tiskarna Budin v Gorici
\