-    216    -
Naši dopisi.
Z Dunaja 30. junija. — Volitve za nižeavstrijski deželni zbor so pred durmi, in kolikor se more danes soditi, bodo dunajski patentirani levičarji uže zdaj na Dunaji in zunaj Dunaja zgubili marsikater sedež in prodrlo bo več demokratičnih kandidatov; po vsem napačno pa bi bilo soditi, da uže zdaj oni levičarji, ki poslušajo samo judovske časnike in judovski cvenk, večinoma padejo pod klop. To potrebuje dalj časa, ker zlat ključ ima povsod silno moč , in oni, Ki imajo take ključe v rokah, ne popuste z lepo gospodarstva v državi. — Prvi volilni dan je za ta petek, volijo kmetijske občine, kjer bode „Bauernverein" prvič poskušal svojo moč, in to enako zoper levičarje, kakor zoper konservativce. Videli bodemo, ali bode društvo za lovenje kmetov res prineslo Schonererju in Kirchmayerju toliko sadu, kolikor si obetajo po svojem kričanji.
Tudi na Moravskem se začenjajo volitve uže danes. Prihodnji teden pa pristopijo tudi volitve za deželni zbor bukovinski.
Drug gost, zdaj bivajoč še v Tulonu in Marseilu na Francoskem morilka kolera dela Dunajčanom in vladi velike skrbi. — Po dosedanjih poročilih ni dvomiti, da je tam nastala prava azijatska kolera, zato pa je naša vlada uže ukrenila vse, da se država zapre proti Francoski glede vseh sredstev, po katerih bi se mogla zanesti ta huda bolezen tudi v našo državo. Za Dunaj je nevarnost zato večja, ker vsi premožnejši Tulončani in Aiarseilčani beže v Pariz, od tod pa je na Dunaj le en skok. Upamo, da nas Bog obvaruje te hude bolezni.
Iz Cola nad Vipavo 24. junija. — Ne morem si kaj, da bi ne izrazil veselja, kojega  so nam „Novice" dne
18. t. m. napravile z novostjo, da se namerava vpeljati toliko potrebna postava o pogojzdovanji Krasa po načinu, kakor jo uže naši sosedje Primorci imajo. Kdor pozna Notranjsko, osobito pa našo okolico, mora po pravici izreči, posebno če od Idrije proti Vipavi do Cenca pride, da je tukaj pravi Kras; tu se mu na obedve strani odpira obširen prostor in to večinoma golo skalovje in strmine.
Ta kraj je živa priča, da so ravno tukaj tako rekoč vrata, skozi katera ima toliko škodljiva burja v vipavsko dolino svoj vhod. Zato bi pač želeli, kedar bode omenjena postava veljavo zadobila, da bi za to postavljena komisija svet pregledala in omenjene goličevine pogoj-zdila in na ta način lepo vipavsko dolino pred mnogimi nesrečami, na pr. burjo, povoclnjo itd. sčasoma obvarovala. Naj omenim, da so me, kakor uže nekolika skušenega v pogojzdovanji in izreji gozdnih sadik, lansko leto višji krogi za svet vprašali, da naj bi izrekel svoje mnenje, če bi se li omenjena postava tudi naši kranjski deželi prilegla ali ne.
Prečitavši to postavo, zapazil sem, da so nekatere točke sploh preveč strogo proti kmetijstvu obrnjene. Oporekal sem jim v dotičnem poročilu in upam, da se bodo pri sklepu te postave odstranile.
Na vsak način pa je skrajni čas, da bi se sploh vse take strme golicave, po katerih še živina brez velike nevarnosti hoditi ne more, prej ko je mogoče, po-gojzdile; kajti pisatelj teh vrstic ima prepričanje, da je tukaj prav ugodna lega in zemlja, posebno črnemu borovcu se kaj dobro prileze, pa tudi smreki in mecesni sem ter tje kaj čvrsto rastejo.
Ukvarjam se uže 13 let z izrejo gozdnih sadik in pogozdovanjem in sem uže več oralov svojih goličevin pogojzdil. Uže imam tako velike smreke, bore in me-cesne, da jim največji junak do vrha ne seže, toraj imam uže nekaj pokazati. Želeti pa bi bilo, da bi se čast. gospodje gojzdni nadzorniki, ki so za to postavljeni, pri kaki priliki potrudili v naše oddaljene hribe, kjer bi se osebno prepričali, kaj se je do zdaj uže storilo in kaj je še neobhodno treba storiti, da bi vendar našim naslednikom ne zapustili samega golega skalovja, temuč tudi še kak grmiček, da jim ne bo treba revicam mraza poginiti. Naj še h koncu omenim, da sem tisti dan, ko je bila srebrna poroka Njih Veličanstva našega premilostljivega vladarja Franca Jožefa in Elizabete, od kar je, če se ne motim, 5 let, 300 triletnih mecesnovih sadik posadil v namen in spomin sreberne poroke Njih Veličanstev, in glejte čudo! res da sem najlepše sadike odbral, katerim sem tudi najboljši prostor privošil, toda, kdor jih ne vidi, bo pač nerad verjel, če tudi je gola resnica, da so uže po poldrugem metru visoki.
Prav radoveden sem pa, kako rastejo lipe in druga drevesa, ki so se takrat po naši obširni državi iz ravno tega namena sadile.                              Andrej Rovan.
Prem 22. junija. (Raznovrstno. — Dalje.) Tukajšnja fara ostala bila je potem le tri dni brez vsakega dušnega pastirja. Za slovesni sprejem novemu gospodu župniku, v. č. Nikolaju Križaju, ni se moglo toliko storiti , kot bilo bi se rado, ker se je za njegov dohod le-sem še le okolo poludne dne 15. maja t. 1. zvedelo, kateri dan dospel bil je le-sem okolo pol 6. ure zvečer. Bilo je ravno na četrtek, ljudstvo delalo je vse na polji, a tudi šolske mladine ni bilo pri rokah, da bila bi šla svojemu novemu dušnemu pastirju in verskemu učitelju nasproti.
Podalo bilo se je nekoliko možakov, na čelu jim g. župan Frank, novemu g. župniku, do sv. Petra na proti, kamor dospel je kmalo po 4. uri popoludne s poštnim vlakom in kjer ga pozdravi g. župan v imenu farnih sosesk, a učitelj pa v imenu šolske mladine.
Čeravno se je bilo za dohod novega gosp. župnika le-sem le malo ur pred dohodom samim zvedelo, čakala ga je pri Klobučarji v Bitinji in pa v Potoku pod Pre-mom v pozdrav in sprejem precejšnja množica zbranih faranov. Slovesno zvonenje zvonov farne cerkve in pa streljanje z možnarji je sprejem pošteno poveličevalo.
Prva pot novemu gosp. župniku in zbrani množici ljudstva bila je v farno cerkev, kjer bile so litanije z blagoslovom; potem zapeli so še domači pevci in pev-kinje slovensko zahvalno pesem, katera je pri takih prilikah gotovo na pravem mestu.
V nedeljo potem — dne 18. maja — predstavil se je novi v. č. gospod župnik svojim bodočim faranom v čvrstem in krepkem govoru brez drugih posebnih ceremonij sam.
Ker je bila šolska mladina iz uže navedenega vzroka zadržana svojega bodočega v. č. gosp. župnika in verskega učenika pri njegovem dohodu le-sem slovesno sprejeti, sprejela in pozdravila ga je pa potem dnć 23. maja t. L ob njegovem prvem dohodu v šolo toliko do-stojneje. Šolska soba bila je ta dan po skromnih močeh in okoliščinah se zelenjem in podobami lepo ozaljšana, a praznično oblečena šolska mladina je svojega novega gosp. duhovnega očeta iu verskega učenika z radostnimi obrazi prav težavno in komaj pričakovala. Ko se vrata odpro in stopi v šolsko sobo prvikrat bodoči gospod verski učenik med nježne šolarčke, zadoni mu nasproti iz mladih grl krščanski pozdrav: Hvaljen bodi Jezus Kristus!
Na to stopi pred novega gospoda župnika lOletni deček, učenec tukajšnje šole, ter ga prav po domače in priprosto v imenu vse tukajšnje šolske mladine pozdravi. Med tem ogovorom, v katerem so otroci radost izrekali, da imajo zopet priliko, mili obraz svojega duhovnega očeta iz obličja v obličje gledati, obljubili so mu pokorščino, pridnost ter poslušnost in zvesto spolnjevanje njegovih naukov, ga prosili, da bi z njihovimi otroškimi pogreški in lahkomišljenostjo potrpljenje in prizaneslji-vost imeti hotel, mu voščili srečo, zdravje, pomoč in milost božjo v njegovi novi službi, blagoslovil je preblagi novi gospod župnik šolo in šolske otročiče, kar je bil v resnici preginljiv trenutek.
Po dokončanem otroškem ogovoru nagovori novi gosp. župnik šolske otročiče prav prijazno in na kratko ter jim priporoča pošteno vedenje doma, na poti, v cerkvi, v šoli in na paši ter pravo pokorščino do Boga, starišev in učiteljev svojih; pobožnost, pridnost in pa strah božji, ker božje oko in pa njihovi angelji varuhi jih povsod opazujejo, gledajo in njihova dobra kakor tudi slaba dejanja v knjigo večnega življenja zapisujejo.
217
:            Jaz kličem pa tukaj  novemu gospodu župniku Ni-
kolaju: „Dobro došel; bil nam zdrav, čvrst in krepak na duhu in na telesu, ter bival med nami mnogaja leta v polni zadovoljnosti!"
Z Dobrove 2. julija. — Jutri imamo za našo občino zopet volitev župana, ker prvič izvoljeni, občespoštovani gospodar Peter Dolinar županstva nikakor ni hotel sprejeti. Upamo, da bode jutrajšnja volitev bolj obveljala in da izberemo za župana moža, kateri bode pri vse hvalevredni varčnosti vendar skrbel, da se naša šola razširi v dvorazredno. Dobre šole nam je pred vsem treba, ker redko kje na Kranjskem se najde tako malo ljudi, ki bi znali brati in pisati, kakor pri nas. — Prevelika sramota pa bi bila, da bi v omiki Dobrovčani — tako blizo Ljubljane — ostajali med najzadnjimi.
Iz Ljubljane. (Sv. Petra in Pavla somenj) bil je živahen, prignalo se je nad 500 konj, blizo 500 volov in blizo toliko krav.   Voli in krave so se prodajale po vi-
soki ceni večidel Lahom in Bavarcem. Tudi telet se je pripeljalo blizo 100 in cena jim je bila do 45 kr. kilo žive vage.
—  (V tukajšnji podkovski šoli) vršile so se 26. in 27. junija skušnje pred izpraševalno komisijo, kateri je predsedoval začasni vodja podkovske šole, dr. vitez K. Bleiweis-Trsteniski, in katere člani so bili c. k. okrajni živinozdravnik, gosp. Ferd. Gaspari, in učitelj podkovske šole, gosp. Edvard Šlegel. Kovačev, ki niso obiskali podkovske šole, bilo je devet, sedem Kranjcev in dva štajarska Slovenca. Vsi prestali so skušnjo s povoljnim vspehom. Učencev podkovske šole bilo je deset, vsi iz Kranjskega, izprašani so bili iz podkovstva in nauka, kako se ogleduje klavna živina in meso, vsi prestali so skušnjo z dobrim vspehom, posebno odlikovala sta se Janez Tomažič iz Vipave in Anton Žorž iz Goč, okraja postojnskega. Pri skušnji bil je pričujoč gosp. deželni poslanec Robič, kot odbornik c. kr. kmetijske družbe kranjske.
—  (Vreme) je postalo minuli teden, hvala Bogu, lepo gorko in vse polje si je lepo opomoglo, sena pa se je v okolici ljubljanski zadnjih 8 dni spravilo veliko, z lahkim delom in zelo lepega. — Vsaj ta teden Me-dardovo prerokovanje ni veljalo.
— („Zlati ključ za srečne volitve'1), na svitlo dal in založil Filip Haderlap, imenuje se 38 strani male osmerke obsegajoča brošura, katera je namenjena v prvi vrsti za Slovence na Koroškem, pa podučna tudi za druge Slovence. Po domače in jedrnato je v njej popisano: Kaj je liberalizem, naš deželni zbor in denar, volilna postava, slovenski jezik in sedanje ministerstvo, kaj hoče pa naša stranka? ali mi res kalimo deželni mir? ali mi res Slovencem branimo, da bi se nemščine učili? volitve so pred durmi, poduk in sklepa z besedami: kakor si boste postlali, tako boste ležali!