KRALJEVINA SRBA, HRVATA 1 SLOVENACA UPRAVA ZA ZAŠTITU RAZRED 72 (4) INDUSTR1SKE SVOJINE IZDAN 1. JULA 1926. PATENTNI SPIS ST 3728. Leon Emile Remondy, Pariš. Obešalna naprava za aeronatske bombe Prijava z dne 28. novembra 1924. Pričujoči izum ima za predmet napravo za obešanje projektilov, namenjenih za metanje z aeronata enostavno potom teže, naprava, ki ob enem predstavlja učinkovito zaščito proti vsakršnemu razpoku ob nepravem času, dokler ostane projektil obešen na aero-natu, in omogoča, da se po želji zasigura padec projektila, ne da bi se razletel ali tako, da se funkcijoniranje užigalca izvrši normalno ter povzroči razletenje projektila. V smislu izuma je zaščitna čepica projek-tilovega zažigalca opremljena z obešalnim organom, na primer obročem ali kljuko, do-čim je obešanje projektila v čepici zasigu-rano s pomočjo zadevača zažigalčevega telesa na ramenu ali drugačni oporni napravi, ki se da zakriti, na primer z odprtino zadrževalnega ovratnika. V to svrho more biti čepica narejena tako, da se da transverzalno raztegniti ali skrčiti, na primer s tem, da so vanjo vrezane podolgovate špranje in da jo normalno drži stisnjeno na užigalnem telesu zadrževalni ovratnik, opremljen z napravo za odpiranje, kateri se more poganjati ročno ali avtomatično pod učinkom padca snetega projektila. Ako ima ovratnik sam, kar velja za eno od spodaj opisanih izvedbenih oblik, neko prožnost, dočim se da čepica transverzalno raztezati, omogoči otvoritev ovratnika transverzalno razširjenje čepice pod težo projektila in padec poslednjega. Projektil pade tedaj sam, dočim ostane čepica obešena na aero-natu; nasprotno pa enostavna osvoboditev k aeronatu pritrjenega ovratnika posebe, ki se izvrši pod učinkom padca projektila in čepice Velja od 1. junija 1925, ob enem, omogoči, da se poslednji pridrži na projektilu, ki pade tedaj pokrit, kar ovira funkcijoniranje zažigalca in onemogoči razletenje. V praksi bo stiskalni obroč v vsakem slučaju ležal v transverzalnem grlu čepice in se bo tako mogel v njej vrteti, tako da se more zapiranje ovratnika in pritrjenje njegovega vešala izvršiti na poljubni točki horizontalne ploskve 360°, kar olajšuje njegov pogon od katerekoli točke aeronata ali njegovo pritrjenje v katerikoli točki poslednjega. Odpiranje ovratnika se more v ostalem izvršiti z različnimi sredstvi, na primer s tem, da potegnemo količek iz osi, ki veže bližnje konce ovratnika, in ker se more ta os vrteti v vertikalni ravnini, vzporedni z osjo projektila, se more pritrditi vlečni organ za izdiranje količka kateremukoli naklonu primerno v tej ravnini. To prvo praktično izvedbeno obliko izuma predstavljata sliki 1 in 2 priložene risbe. Sl. 1 je naris po osi projektila, kažoč zgornji del poslednjega, opremljen z obešalno napravo. Sl. 2 je tloris po 2—2 slike 1. Na teh slikah označa A zgorni del projek-tilove glave, opremljen z zažigalnim nosilcem B, kjer leži na primer perkusijski zažigalec, ki funkcionira potom vdrtja in inercije, tipa zažigalcev, opisanih v patentu št. 1295. Ta zažigalec ima premični mostiček C, ki vsebuje ves zažigalni mehanizem in ki ga drži na zažigalnem nosilcu količek c. V smislu izuma je zaščitna čepica D zažigalca, katera je nasajena na zažigalnem nosilcu s pomočjo cevi, opremljena na zgor- Oin. 45.— njem koncem z organom, na primer prstanom E, ki služi za pritrjenje projektila. Cev D je v tem prvem primeru narejena tako, da se da raztezati transverzalno in morejo biti v to svrho vanjo vrezane špranje d; med njimi pa pustimo serijo vej d1, ki radi njim lastne prožnosti teže vedno za tem, da zavzamejo opredeljeno lego oddaljenosti od osi cevi. Zažigalno telo B ima nagnjen odrastek b, potom katerega se opira na ramo temu primernega naklona d2, napravljeno na notranjem ojačanju vej d1. Zadrževanje projektila potom tega opiranja zažigalčevega nosilca na veje d1 cevi je zasigur ano s pomočjo ovratnika F, ki se tišči k zunanji ploskvi vej d1 v grlu, ki ga tvori odkriti del d3 te ploskve. Ovratnik F sestoji najbolje, kakor kaže risba, iz nepopolnega prstana, čigar konci nosijo veje f. Kadar so te veje f na svojem prostem koncu združene, ovratnik primerno stiska veje d1 cevi Đ in te ovira, da se ne oddaljijo od cevine osi, to se pravi, da se ne postavijo v normalno razdaljo, ki bi jo zavzele radi svoje lastne prožnosti. Veje f prstana ali ovratnika F drži blizu skupaj na primer količek G, zataknjen v os H, ki jo nosijo imenovane veje. Projektil je obešen potom prstana E k organu s primernim zacepom, ki ni narisan in ki se da upravljati z aeronata. Fi količku G je pritrjen eden od koncev žice ali droga g, čigar drugi konec je pritrjen k seronatu. Da se olajša pomestitev pritrjevalne naprave naza žigalčevem nosilcu, ima ta na svojem zgornjem koncu vhod (odprtino) s komično zunanjo ploskvijo b1. Celokupna cev D—E in prstan F se more natakniti na zažigalčev nosilec, preden se dene količek G na svoje mesto; zadostuje, ako se izvrši željeni pritisak, da se prstan F odpre in tako dovoli vejam d1, da se razmaknejo za prehod skrajnega ojačenja vej d1 na cilindričnem delu b2 zažigalčevega telesa. Ko so veje d1 prekoračile ta cilindrični del, zavzamejo na slikah označeno lego, med tem, ko se ovratnik ali prstan F zapre radi svoje lastne prožnosti. Dokler ostane ovratnik F zaprt, se veje d1 ne morejo razmaknniti in drže tako projektil pritrjen k cevi D in potom te obešen k aero-natu s popolno varnostjo pred vsakim funk-cijoniranjem zažigalca o nepravem času in s popolnoma zadostno zaščito proti vsakemu zunanjemu udarcu, na primer sovražnim kroglam. Ako hočemo — in taki slučaj bodo najpogostejši — izzvati padec bombe z razletenjem na oviri, na katero prileti, bo zadostovalo, ako primerno potegnemo za žico ali drog g, tako da izzovemo izdrtje količka ali zapaha G. Pod uplivom teže projektila se morejo tedaj veje d1 cevi D premakniti ter odpreti ovratnik F, čigar veje f se ne držijo več skupaj. Zažigalni nosilec zdrkne po svojem odrastku b na oporo d2, razmakne veje d1 ter prisili prstan F, da se odpre, dokler se cilindrični del b2 ni vrinil med ojačene konce vej d'; padec projektila se izvrši tedaj prosto, tako da ostaneta obešalna čepica D—E in prstan F pritrjena k aeronatu. Ako v posebnih okolščinah, recimo pri potrebi slučajnega prislanja k zemlji, želimo izzvati padec projektile biez eksplozije, zadostuje, ako odpremo obešalno čepico D—E. Ko projektil pade, potegne s seboj zaščitno čepico kakor tudi ovratnik F, ki se loči od zapaha G, kateri ostane pritrjen k izvlečnemu organu g, ki je sam pripet k seronatu. Pod temi pogoji ne stremi nikaka sila za tem, da bi ločila projektil od čepice in odprla ovratnik F, čigar lastna prožnost tako zadostuje, da se obdržijo veje d1 stisnjene in da se zasigura pridržanje čepice na zažigalnem nosilcu; tako da torej zažigalec ne more funkcijonirati in projektil ne eksplodirati Z opisano napravo moremo poljubno orijentirati izvlečni organ g v smeri, ki jo zahteva potreba zajezitve, ker je namreč ovratnik F premičen v svoji horizontalni ravnini, ob enem s tem, da os H dovoljuje izpremenljivo inkli-nacijo zapaha G v njegovi vertikalni ravnini. Sl. 3 do 7 kažejo drugo izvedbeno obliko izuma- Sl. 3 je naris po osi projektila. Sl. 4 je odgovarajajoči tloris po 4—4 slike 3. Na tem dveh slikah so organi pokazani v normalni legi, kakor projektil visi. Sliki 5 in 6 odgovarjata slikama 3 oziroma 4; kažeta lego, ki jo zavzemajo organi v začetku fun-cijoniranja, ko želimo izzvati padec projektila s funkcijoniranjem zažigalca pri naletenju na oviro. Sl, 7 kaže v delnem načrtu varijantno zaporne naprave zadrževalnega ovratnika. Obešalna naprava ima, kakor v prejšnjem primeru, čepico D za zaščito projektilovega zažigalca, ki je opremljena z organom za pritrjenje, na primer z obročem E. V tem novem primeru se da čepica transverzalno zožiti; z drugimi besedami, sestoji iz cevi, ki bi normalno, ako je nasajena na zažigalnem nosilcu, tega ne stiskala. Kakor pri prejšnjem primeru, se ta rezultat doseže s pomočjo podolgovatih zarez ali špranj d, puščajočih med njimi serijo veja d1. Normalno stremijo veje d1 za tem, da se odmaknejo od osi cevi D, in zavzemajo tako lego, ki je označena na sl. 5. Ko se cev D—E postavi na svoje mesto na zažigalnem nosilcu, je stisnjenje vej d1 in pridržanje njihovih spodnjih, ojačenih koncev pod odrastkom b zažigalnega nosilca potom ramena d2 zajamčeno s pomočjo zadrževalnega ovratnika F. Ta ovratnik more obstojati, kakor kažejo slike, iz dveh med seboj v f pričlenjenih elementov, tako da se olajša njegovo odpiranje, pri čemur je stisnjenje ovrat- nika osigurano s trenimi kleščami G v obliki vilic, katerih vilniki G1 se vlegajo v udrtine f2 vej ovratnika. H kleščem G se pritrdi žica ali drog za izvlečenje g. Za primer varijante bi se mogel uporabiti kakor kaže sli 7, raztegljiv ovratnik, čigar veje f bi silile za tem, da se razmaknejo pod uplivom lastne prožnosti, pri čemur tedaj to razmaknitev ovirajo prožne klešče G, katerih veje nasprotno silijo za tem, da se zbližajo. Pri novi izvedbeni obliki se more v notranjosti patrone D uporabiti vzmet I, ki se opira z enim koncem ob dno patrone, z drugim pa ob zažigalni nosilec, in kateri olajšuje izme-tavanje patrone D—E v slučaju, ako se naj vrže bombe aktivno. Ako hočemo izvršiti padec projektila s funkcijoniranjemzažigalca, z drugimi besedami, ako hočemo izvršiti aktivno metanje, zadostuje, da odcepimo prstan E. Padec projektila povzroči vlečenje na kleščah G in izvrši ločitev teh vej f ovratnika F, pri čemur klešče ostanejo pritrjene k aeronatu potom žice g. Veje ovratnika F se tedaj odprejo pod vplivom vej d1 patrone D, katera sili za tem, da zavzame na sl. 5 označeno lego, ob enem pa vzmet 1, s tem, da se odcepi, olajša iz-streljenje patrone. Organi v splošnem zavzamejo na sl- 5 i 6 označeno lego. Ako hočemo vreči projektil inertno, treba poprej odcepiti žico g od aeronata Nato moremo osvoboditi zacepni prstan E od projektila, kateri tedaj pade in potegne s seboj klešče G, ki še nadalje držijo ovrstnik F zaprt. Kakor vidimo, zahteva vrženje inertne bombe v laj varijanti dodaten manever (prethodno odcepitev žice g); z druge strani morejo obešalni in zaščitni organi, ki ostanejo obešeni na letalu, v slučaju aktivnega metanja projektilov, kadar uporabljamo prvo izvedbeno obliko, služiti tako za nedoločno število projektilov, dočim se morajo v slučaju uporabe pravkar opisane varijante obnoviti za vsak projektil, ki se ima vreči. V zgoraj opisanihizvedbenih oblikah se jepri-hjenje projektila k čepici (D—E), ki služi za obešalni organ, izvršilo s pomočjo opiranja zažigalnega telesa ob zadevače, ki jih tvorijo ojačeni konci vej raztegljive ali zožljive patrone (D). To pritrjenje bi se moglo izvršiti tudi z drugimi sredstvi. Sl. 8 kaže v narisu izvedbeno obliko, kjer je opora projektila na zaščitno kapico (D—E), katera opora se da umikati, izvršena s pomočjo venca krogel J, razvrščenih v alveo-lah D\ trdne patrone D in ki jih pridržuje normalno ovratnik F, ki je' v vseh točkah sličen onemu prejšnih primerov in čigar otvoritev povzroči njihov izpad pod vplivom teže projektila ali eventualno z dodatkom vzmeti, kakor v primeru sl. 3 do 7. Sl. 9 kaže v narisu varijanto te poslednje izvedbene oblike. Tu je pridržanje krogel J v alveolah D' trdne patrone D zasigurano s pomočjo obročja K, ki more drčati po zunanji steni patrone D in je opremljen s pricepilnim ali pogonskim organom. Pri tej izvedbeni obliki se morejo za pa-trono D in za obroč K s pridem uporabiti koaksijalni pricepilni organi. Tako se more čepica obesiti s pomočjo droga E, ki se v zgornjem koncu končuje z gumbom ali glavo E1, ki je radi lažjega montiranja privita. Pri-drževanje na aeronatu se more izvesti s tem, da se drog E zatakne v žleb L gumbnice L1—L, napravljene v drčečem drogu M, ravnem ali obročastem, ki se da upravljati na poljuben prikladen način. Jasno je, da za padec bombe zadostuje, ako se požene drog M, da pride glava E1, ki se zadržuje med zadevači E2 potom podaljška e1, nasproti odprtini L1. Obroč M se more obesiti na sličen način s pomočjo cevkastega droga K1, ki se konča z gumbom K2, ki se normalno zadržuje v žlebu N gumbiće N1—N, napravljene v pomožnem drčečem drogu 0. Vzmet P, ki se opira ob gumb E1 in ob gumb K2, bo (rajno silil za tem, da obrži obroč K nasajen na kroglah J. Jasno je, da ako manipuliramo izključno z drogom M in pustimo trdni drog 0 prost, se patrona D osvobodi, pri čemur se gumb E1 spusti s projektilom navzdol, da se ustavi na gumbu K2, ker ga sreča med zarezo e2 in imenovanim gumbom K2. Čim dospejo krogle nasproti izdolbini K3, napravljeni na notranjem delu obroča K. se spustijo vanj, kar je omogočeno radi koničnega umika (od znotraj na zunaj) alveol D1, ki z druge strani, čim je projektil osvobojen, ovira vsak izpad krogel proti notranjosti. Ako poganjamo istočasno oba proga M in 0, kar privede odprtine L1 in N1 gumbnic v navpično lego napram glavam E1 in K2, se projektil s čepico in zadrževalnim obročem vred izmuzne, pri čemur gre gumb E1 skozi gumbico N1. Projektil se tako požene inertno. Obešanje gumbov E1 in K2, ali drugih sličnih organov ni treba, do bi se izvrršilo na drčečih ali vrtečih se drogih, v katere so vrezane gumbnice, ampak se more seveda izvršiti na kakršenkoli drugačen prikladen način. Tako bi se mogla izvršiti naprava imenovanih gumbov E1 in K2 med vratili ali drogi, ki se morejo vrteti okoli svoje osi, tako da bi se nahajali pod temi gumbi izpremenljivi izrezki, ki bi jih zadrževali ali pa izpuščali. Premak-njenje enega samega in istega obešalnega sistema bo moglo omogočiti, da se izvrši zaporedoma aktiven ali inerten padec serije bomb. V zgoraj opisanih in pokazanih izvedbenih primerih (sl. 1 do 10) povzroči odprtje ali izvzetje zadrževalnega ovratnika pod vplivom teže bombe neposredno ločitev poslednje od čepice, tako da bi celo odprtje ovratnika o nepravem času, ko je projektil obešen na aeronatu, povzročilo padec projektila. Dasi se morajo podobna odprtja o nepravem času smatrati za zelo redek dogodek, je vendar mogoče poskrbeti za njihovo eventualnost. V naslednjem opisana izvedbena oblika, pokazana v sl, 11 do 17, omogoča prepre-čenje padca projektila v slučaju odprtja varnostnega ovratnika o nepravem času. Ta izvedbena oblika je v principu označena s tem da je čepica, ki tvori potom notranjega roba direktno oporo za zažigalno telo bombe, organizirana tako, da se umakne samo pri podolžnem premaknjenju proti bombi, ki mu sledi ali ga spremlja transverzalno premak-njenje. Iz tega sledi, da ostane bomba celo v slučaju predčasnega umika in odprtja varnostnega ovratnika oprta vsled svoje teže ob še pritrjeno čepico in da ne more pasti. Pri tem novem izvedbenem načinu je padec bombe mogoč v slučaju odcepitve čepice, pri čemur ta padec v ostalem omogoči funkcijo-niranje zažigalca le tedaj, ako se predhodno zasigura umik ali odprtje zaščitnega ovratnika. Sl. 11 kaže to izvedbeno obliko v podolžnem narisu; Sl 12 je odgovarjajoči naris s strani- Sl. 13 je prerez, sličen onemu slike il, pri čemur si mislimo, da je zaščitni ovratnik odstranjen. Sl. 14 je tloris po 14—14 slike 12: Sl. 15 in 16 kažeta obešalno napravo v dveh različnih legah tekom padanja bombe; Sl. 17 kaže v tlorisu zaščitni ovratnik; ta je pokazan zaprt v polnih črtah in odprt v mešanih črtah, v izstrelni legi. Na teh slikah označa A zgornji del glave projektila, opremljene z zažigalnim nosilcem B, kjer leži na primer perkusijski zažigalec, ki funkcijonira potom vdrtja in inercije. D označa zaščitno čepico, opremljeno na zgornjem koncu z organom, kakor na primer prstanom E, ki služi za pritrjenje projektila k aeronatu. Projektil je obešen potom prstana E na prikladen zacepni organ, ki ni naslikan in se da upravljati z aeronata. F označa zaščitni ovratnik, ki ga normalno drže zaprtega klešče G, pritrjene k enemu od koncev žice ali palice g1, katere drugi konec se pridržuje na aeronatu. Čepica D v ožjem smislu je v novi izvedbeni obliki trdna in v njeno podolžno steno je vrezano okno D1 primerne širine, da se more vanj vtakniti glava B1 zažigalnega telesa B. Glava B1, tako vtaknjena v čepico, počiva potom ramena 61 na notranjem robu d, pri čemur vsako bočno premikanje imenovane glave B1 ovirajo kljuke d1, ki štrlijo nad robom d. Vidimo takoj, da potom glave B1 v notranjosti čepice D obešeni projektil ostane obešen za čepico tako dolgo, dokler je ta sama obešena k aeronatu, in celo v slučaju, da se ovratnik F o nepravem času omakne. Ta ovratnik je postavljen tako, da se avtomatično odpre in umakne nazaj, kadar spustimo bombo s tem, da odcepimo kljuko E od zacepa na aeronatu. Sestojati more, kakor kaže sl. 17, iz dveh polobročev F, podaljšanih z vejami f, pritrjenimi vsaka na enem koncu f1 vzmetne ploščice F', katera v zaprti legi okroža polobroče F in skuša normalno ta dva prstena oddaljiti drugega od drugega. V mirni legi se morejo veje f obdržati v bližnji razdalji s pomočjo klina h, vtaknjenega v čep H, ki ga nosi ena od vej in ki gre skozi luknjo F2, napravljeno v te namen v drugi veji. Da se pripravi bomba v svrho lučaja, je treba seveda poprej odmakniti klin h. Ako hočemo izvreči bombo, treba obešalni organ D —E odcepiti od aeronata, s tem da projektil potegne za klešče G. razklene vsled svoje teže veje F ovratnika, katere zdrknejo preko roba alveol f na kljukah g klešč Vzmet F1 zasigura razmaknitev vej f in ejekcijo ovratnika. To ejekcijo olajša okolnost, da se prosti konci polobročev opirajo ob zažigalno telo pri čemur reakcija poslednjega skuša pognali jih proti zunanjosti. Ločitev projektila od čepice D—E, ki je postala prosta, se odslej izvrši zelo naglo tekom padanja. Celo ako bi se projektil ne obrnil, bi se čepica ped uplivom svoje teže premikala longitudinalno, približajoč se tudi zažigalčevemu telesu. Kako hitro to longitudinalno premikanje presega višino stremen ali štrlin d1, nič več ne ovira trasverzalnega premikanja čepice. To premikanje se more v ostalen olajšati potom desaksacije težišča čepice. Ta desaksacija more biti rezulrat že samega dejstva, da se je odvzelo nekaj kovine za napravu okna D1; toda doseči bi se dala tudi na poljuben drugačen prikladen način. Ker se more projektil obrniti in pri tem ohraniti čepico pripeto na glavi B1, je priporočljivo, dodati desaksaciji težišča čepice še napravo, ki omogoča lahno zopetno dviganje poslednje proti zažigalnemu telesu in sestoji na primer iz oporne ploskve za zračni odpor prirejene ali pritrjene na čepici. Tako je v pokazanem primeru naslikan disk D2, primerno narezan, da vpliv zraka na njegovo spodnjo ploskev v legi „obrnjenega projektila skuša zagugati ga v isti smeri, v kateri ga skuša zagugati desaksacija težišča. Namesto pride janega diska bi se mogla predvideti na površju čepice helikoidalna krilica, pridejana ali pa napravljena iz celega. Kakor smo videli zgoraj, nepravočasne odprtje ali umik ovratnika F pred vrženjem projektila ne bi imelo nikakor za posledico padca poslednjega; ostal bi pricepljen kakor kaže sl. 13, ker bi njegova ločitev od čepice zahtevala privzdignjenje, ki bi mu sledilo transverzalno premaknjenje. Ako hočemo zagnati projektil, ne da bi se razletel, je treba, razume se, da vržemo opremljenega. ob enem s čepico in z varnostnim ovratnikom; v to svrho zadostuje, poprej osvoboditi pncep g in potem odcepiti obešalno kljuko E. ■h'sno je, da moremo z zgoraj opisano napravo, ako primerno določimo maso zaščitne in obešalne čepice in desaksacijo težišča, ako z druge strani potom konstrukcije ali s pomočjo regulacijskega organa uravnamo lego, naklon, to je oblike in obseg oporne ploskve ali ploskev D2 in višino odrastka d1, določiti ali razporediti čepico tako, da se njena ločitev od zažigilnega telesa nadaljuje le pod vplivom danega zračnega odpora in se torej izvrši šele v trenutku, ko doseže projektil določeno brzino in se nahaja torej v željeni razdalji od aeronata. Izvedbena oblika ovratnika je navedena samo primerično; tako bi mogli namesto dveh trdnih polobročev, katerim dodamo vzmet uporabiti ovratnik iz enega kosa, ki sam tvori vzmet v svoje okroglem delu in ki v odprti legi nudi takšno oddaljenost vej, da z vso gotovostjo osvobodi čepico. Vsaka drugačna neodvisna vzmet, ki osigura ejekcijo ovratnika, more nadomestiti opisano vzmet s ploščico. Patentne lastitve: 1. Obešalna naprava za aeronatske bombe, ki ima zaščitno čepico za zažigalec, označena s tem, da je ta čepica (D) prirejena tako, da tvori odzunaj obešalni organ (kljuko, obroč ali drugačno E) za projektil, pri čemur čepica v ožjem smislu (D) tvori v to svrho odstran-Ijivo oporo ze poslednjega, direktno ali s pomočjo pomožnih organov; umik imenovane opore pri tem normalno ovira organ, kakor na primer ovratnik (F) ali obroč (K), čigar odprtje ali primerno premaknjenje se povzroči automatično s padcem projektila ali pa ročno s pogonom pricepnega organa, spojenega z aeronatom. 2. Izvedbena oblika, označena s tem, da je čepica v ožjem smislu napravljena tako, da se da transversalno raztezati, na primer potom podolžnjih špranj (d) in jo normalno drži stisnjeno na zažigalnem nosilcu ovratnik (F), čigar stiskanje se pridruži onemu, ki ga zahteva čepica, tako da otvoritev tega ovratnika dovoli transverzalno raztegnjenje čepice pod vplivom teže projektila in padec poslednjega brez čepice, kadar se ta obdrži pricep-Ijena; dočim enostavno osvobojenje ovratnika radi padca projektila z odcepljeno čepico vred omogoči, da se čepica pridrži na zažigalcu in ovira funkcijoniranje poslednjega. 3. Pri obešalu za bombe po lastitvah 1. in 2. uredba koničnega opornega ramena na raztegljivih vejah (d1) čepice za odgovajajoči ostri rob (b) zunanje površine zažigalnega nosilca, označena s tem, da se olajša primerno raztegnjenje čepice pod težo projektila, potem ko se je zadrževalni ovratnik (F) odprb. 4. Pri obešalu za bombe po lastitvah 1. in 2, naprava stiskalnega ovratnika (F) iz preklanega prstana, ležečega v grlu (d3), prirejenem v vejah patrone (D), označena s tem, da so kraki (f) napravljeni v obliki odrastkov na konceh ovratnika in se normalno držijo s svojimi prostimi konci blizu skupaj s pomočjo priklinjene osi (H—G), katere klin je pritrjen k vlečni žici ali drogu (g), pricepljenem k aeronatu. 5. Pri obešalu za bombe po lastitvah 1. in 2, naprava koničnega vhoda (odprtine) na zunanji površini zažigalnega nosilca (B), označena s tem, da ta odprtina omogoča njegovo nasajenje med vejami raztegljive čepice. 6. Izvedbena oblika, označena s tem, da je čepica (D—E), ki tvori obešalne organe, napravljena tako, da se da transverzalno zožiti, na primer s pomočjo podolžnih špranj, tako da jo je treba, ako hočemo povzročiti njeno pridržanje na zažigalnem nosilcu, zožiti, na primer s tem, da zbližamo njene veje s pomočjo ovratnika (F), ki se more odpirati in drži konce imenovanih vej začepljene v grlu navedenega zažigalnega nosilca, pri čemur ta ovratnik sam držijo zaprt klešče (G), pritrjene k vlečnemu organu, ki ga nosi aero-nat: pri tem se osvobojena čepica s projektilom vred avtomatično izžene s pomočjo vzmeti (I), kadar smo jo osvobodili pritiska (stiskanja), ki ga izvaja ovratnik. 7. Izvedbeni primer, označen s tem, de sestoji umična opora projektila na patroni (D) čepice (D—E), katera tvori obešalni organ, iz serije krogel (J), ležečih v alveolah (D1) trdne patrone (D), pri čemur se more pridržanje krogel v njihovih alveolah zasigurati z ovrat nikom (F), ki se odpira avtomatično ali s pogonom. 8. Varianta naprave po lastitvi 6. označena s tem, da je zadrževanje krogel zasigurano s pomočjo drčečega obroča (K), pritrjenega koaksijalno ali koncentrično k sponi čepice. 9. Obešalo po prejšnjih lastitvah, označeno s tem, da sestoji pricepni organ čepice iz droga z raztegnjeno glavo, pridržavano v iz-dolbini z zmanjšano izrezo, na primer v žlebu gumbnice, naplavljenem v organu, ki se da premikati podolžno, v kotu ali potom nihanja, tako da se s pomočjo imenovanega premikanja privede razširjena glava droga nasproti izdolbine z večjo izrezo, na primer očesa gumbnice, ter se tako izzove padec projektila. 10. Obešalo po lastitvah 7 in 8, označeno s tem, da sestoji obešalni organ zadrževalnega obroča za krogle iz cevi, ki objema obešalni drog patrone in se končuje v gumbu, ki se pridržuje v izdolbini z izpremenljivo sekcijo, napravljeni v pomožnem obešalnem organu, pri čemur se more ta gumb v slučaju istočasnega manevra obeh obešalnik organov in v svrho inertnega lučaja privesti v izdolbino večje sekcije, odgovarjajočo navpični legi izdolbine, skozi katero uhaja obešalni gumb patrone. 11. Obešalna naprava za aeronatske bombe, ki ima čepico, katera tvori zaščitni organ za zažigalec in ob enem obešalni organ za bombo, kakor tudi organ, na primer ovratnik, čigar odpiranje ali, premikanje je potrebno, da se omogoči umik imenovane čepice, označena s tem, da je čepica, ki tvori potom notranjega roba direktno oporo za bombo, organizirana tako, da se umakne samo potom podolžne premaknitve proti bombi, kateri primaknitvi sledi ali jo spremlja transverzalna premaknitev. 12. Izvedbena oblika po lastitvi 11, ozna čena s tem, da ima čepica eno ali več oken napravljenih med opornimi robovi in na teh robovih štrleče kljuke, okna, skozi katera more preiti oporna štrlina bombe, potem ko se je izvršila podolžna premaknitev z ozirom na bombo in čepico; pri tem je ejekcija čepice po avtomatični ločitvi zadrževalnega ovratnika zasigurana po enostavnem vplivu zraka ali eventualno s pomočjo vzmeti. 13. Naprava po lastitvah 11 in 12, označene s tem, da se ejekcija čepice omogoči z desaksacijo težišča poslednje, ki more slediti iz okolnosti, da ima eno samo okno. 14. Naprava po lastitvah 11 in 12, označena s tem, da je ejekcija čepice omogočena s tem, da se čepici dodajo odrastki, ki se eventuelno dajo regulirati in tvorijo oporne ravnine ali ploskve, na katere vpliva zrak s svojo odpornostjo in s tem, da skuša privzdigniti čepico in jo spraviti v guganje v smeri, v kateri jo skuša zagugati desaksacija njenega težišča. >• Ji j •* • • i • V- i ? ■ ' ■ .'■■'j ' ■ ; .. ;jr" d Fig. 4*. /idpatent broj3728. -/ ■■v' $ : ■' '' ; rl/.'.. v • •• ;■ f •'V, ''fi' 'v,"' ^ A ■%. d / ""'-'.v. K ■ ■ A .■ ' ... ■ r\ > / \ > - • . , v ! ■ ' H ... >- ■ Fig.il. AFpatent brc/3728. Fig. 16. TJ-V H V, Fig.fl. $ * - ■ li V ' , ■« - , V v, i ' • > ’ ■ ■ ■ ' ■ ■ 'V{ r;,i • -A j- ; ; '• ' . •: . . ’;,i f. ' ^ - : • ‘ . • 'v -r-• ■ ' 1 ■> : ” 1 ■ . i Mr " ' ■ ’ ' ■ ■ t ’ ■ : ■; • v • . J>:f- ' " i — 11 — r . • ' ' ' i ■: ■ . • '-v-.'-.. - • ' • • ••• • i / 'M,::'-1 ‘ -h > ' ■ ' 'JV ' •sHfr. ' 0 .. *t ‘I^Br V' f ■ ■■■■■' i ■ -i .. . ■ ...... ...... .... ...... : . ■ . . , . • 1 ' ■ :i ! ■ i « - ■, ^