St, 65 Poštnina plačana i getovinl (Eoota csrreatc cr'
jzhaja, izvzcmSi pomletjek, vsak dan zjiitra* '	alicv
Asiškcga Si. 20. L nadstropje. Dot>«cI #	ureduištv
pisma sc ne sprejemajo, roko ^	;ate,J tn 0
'Štefan Godina.—T ^ ' "	- tiskarn
•znaša za me«ec I	- 4	- L 32. —,
Za inozemsr _ ^cčno 4 lire *	.^tefon uredništva in

V Trstu, v petek 17. marca 1922
Posamezna številka 20 stotink
Letnik XLVH
Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v žirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmtnice, in zahvale, poslanice In vabila po L 1» —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st. beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv-FranCiška AsiSkega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave U-£>7.
PROGRAM NOVE VLADE
Predvčerajšnjim v sredo se je predstavil ministrski predsednik Facta z novo vlado rimskemu parlamentu. Zadnja vladna in parlametarna kriza, iz katere je izšla Fac-iov vlada, je bila najstrašnejša politična nevihta v Italiji, kar jih pomnijo pokolenja po 1. 1870. Ta okoliščina je dajala prvemu nastopu Factove vlade posebno važnost. Italija je hotela slišati iz ust ministrskega predsednika besede tolažbe in upa v boljše razmere. Pričakovali smo cdloč-jie besede, s katerimi bi nam bilo jasno povedano, da se je zadnja nevihta dodobra nadivjala, da se bodo oblaki razpršili in da bo nastopilo lepo politično vreme polno blagoslova. To pričakovanje je bilo na zunaj tem bolj upravičeno, ker je nova vlada po svoji sestavi prava koncentracijska vlada. V njej so zastopane vse stranke razen socialistov, komunistov in republikancev. Podlaga, na kateri sloni Factova vlada, je zelo široka vsaj v parlamentu, mnogo širša kot je bila podlaga Bcnomijevega ministrstva. In zato se je mogla pričakovati od njega tem večja odločnost in samozavest.
Toda onorevole Facta se pri svojem prvem nastopu ni temu primerno postavil. Zdi se, da svoji veliki parlamentarni armadi. ki stoji za njim, nekako ne zaupa. V previdnih besedah je orisal žalostne okoliščine, v katerih se je njegova vlada mučno sestavljala in končno srečno sestavila. Kakor bi se pred kom opravičeval, je razlagal parlamentu, kako je bilo potrebno, da se razne parlamentarne skupine zberejo na podlagi, na kateri bi bilo mogoče uspešno sodelovanje strank. Ljudstvu, katero se je bilo zadnje dolgotrajne krize resno prestrašilo, je bilo treba pokazati, da je parlament še vedno na višini svoje naloge, da je sposoben za izvrševanje svoje važne funkcije. Parlamentu je bilo treba povrniti ugled, ki ga je bil izgubil.
Onorevole Facta se je postavil na popolnoma pravilno stališče. Ako so bile Italiji kdaj potrebne besede pomirjenja, je to gotovo slučaj sedaj v teh žalostnih in mučnih časih. Široke ljudske množice širom Italije so vznemirjene in preplašene. Politične strasti so razpaljene in krvave borbe med posameznimi strankami in s t ruja m i se nadaljujejo. Težišče vse italijanske notranje politike je osredotočeno okoli tega krvavega vprašanja. Nasilje, ki je bilo povzdignjeno v zadnjih letih do časti sredstva za politično borbo, je tisti nevarni strup, ki pogubno razjeda vse panoge javnega in tudi zasebnega življenja. Prva naloga vsake vlade v Italiji mora biti v iem, da se nasilje končno prepreči. Brez tega predpogoja je nemogoče govoriti o kaki resni obnovitvi države.
Novi ministrski predsednik je v svojem govoru dokazal, da se tega dejstva zaveda. Rekel je, da je meč države tem večja, čim večje je v njej spoštovanje do zakona. Pozabil pa je eno stvar, ki bi mu marala biti kot predsedniku najvišjega izvršilnega cblastva jasno pred očmi. Da se doseže ta cilj. je deželi potrebna vlada, ki mera predvsem pokazati svojo močno in neomajno voljo napram vsem kršenjem zakona. Država, v kateri so politične strasti tako razgrete kakor v Italiji, ne potrebuje sa-
mo besed, temveč tudi dejanj pomirjenja. Onorevole Facta je to pozabil. Apeliral je na srce in zdravi razum prebivalstva, izrazil je upanje, da bodo oblastva izvrševala vestno svojo dolžnost in da bodo postopala popolnoma nepristransko. Med tem pa se fašistovska nasilja v nekaterih pokrajinah nadaljujejo. V kremonskem okraju so ranili fašisti dva policijska agenta in več zasebnikov. Ministrskega predsednika to nikakor ne moti. V svojem govoru je šel tako daleč, da je skušal predstaviti vsa nasilja zadnjega časa kot nekaj bol j brezpomembnega. Opozicija je proti dotičnim besedam upravičeno protestirala. Bile so gotovo najnesrečnejše v vsem Factovem govoru. Ministrski predsednik je vzel z njimi svoji vladi dobršen del ugleda že v samem začetku!
V tem delu svojega govora nas je onorevole Facta popolnoma razočaral. Toda tudi drugače bi iskali zastonj v njegovem »programu« kako zares določeno in jasno besedo. Ako odštejemo napovedane izpre-membe, ki jih misli Factova vlada izvršiti pri izvajanju zakona o poimenosti vrednostnih papirjev, in pa par jasnejših besed o šolskem vprašanju, zija povsod popolna praznota. Vse tuhtanje in gruntanje, da bi iz poznali, kako nam namerava onorevole Facta pravzaprav vladati, je brezuspešno in zastonj. Ako ne bo v bodočnosti srečneje izbiral svojih dejanj, kot je izbral v nastopnem govoru svoje besede, bomo tudi od njegove vlade zastonj čakali kako temeljito izpremembo na boljše.
Glede zunanjepolitičnega programa moramo tudi naglasiti, da je iz Factovih besed težko razvide ti, v čem se bo nova smer razlikovala od Della Torrettove. Vsekako pa je treba podčrtati par precej pomirljivih obljttb glede reškega vpraanja in vprašanja odnošajev med Italijo in Malim sporazumom. Kar se tiče prvega vprašanja, se bo vlada držala vestno svojih mednarodnih obvez. 'Glede odnošajev z Jugoslavijo in Malim sporazumom je F.-ta povedal, da hoče vlada stopiti s fbk. državami v prijateljske politične in gospodarske stike. Italija s simpatijami zasleduje razvoj nasledstvenih držav. Malemu sporazumu pripisuje veliko politično in gospodarsko nalogo in želi radi tega z njim tesno sodelovati za obnovitev Evrope.
To so najglavnejše misli Factovega »programa«. Doteknili smo se le tistih točk, ki imajo splošno važnost. Kar se tiče splošnega vtiska, ki ga je nova vlada napravila s svojim prvim nastopom, moramo naglasiti, da ni pokazala ne prave odločnosti nc pravega poguma tiste »močne vlade«, ki sc nam je ob času krize toliko obetala. G. Facta je s svojo obzirnostjo in skoraj s svojim strahom pred strankami daleč prekosil svojega prednika Botiomija. To je pokazal posebno na tistem mestu svojega govora, kjer je omenjal zadnja fašistovska nasilja in dogodke na Reki.
Nove pokrajine in vprašanje vojnih odškodnin je omenil le s par nejsanimi besedami. Pri tem je dobro zadel, rekoč, da še vedno gledamo v Rim in čakamo. Te besede spadajo med najjasnejše celega njegovega govora.
Italija
De Nicola ostane še nadalje predsednik zbornice
RIM, 16. Danes je ministrski predsednik sprejel v Viminalu predsednika zbornice De Nicolo, s katerim je imel dolg pogovor. De Nicola je naznanil ministrskemu predsedniku, da ne odstopa od svoje demisije spričo simpatij, ki mu jih je izrazila zbornica.
Spopadi med popoiarci in fašisti na Kremonskem. — Pred sestankom vodstva Italijanske ljudske stranke
RIM, 16. Vsled dogovora med socialističnimi in popalarskimi organizacijami v Kremcmi je delovanje fašistovskih orga~ri-cij zopet oživelo. Prišlo je do spopadov, tekom katerih je bilo več oseb ranjenih.
Corriere d'Italia«, glasilo ljudske stranke je napisal k poročilu o teh spopadih komentar, iz katerega posnemamo nekoli ko odstavkov.
»Jasno je« — pravi list. »Dejstvo, da so bele in rdeče politične in sindikatne organizacije smatrale za potrebno, da sklenejo dogovor za vzajemno obrambo svojih interesov m pravic proti teptanju s strani krajevnih nasprotnikov, je zadostovalo, <la se je vzbudila s strani teh silovita in živinska reakcija. Vsa agrarsko - fašistovska reakcija na Kremonskem začenja spričo dejstva, da je pravica proti njej in proti njenim zahtevam, novo ofenzivo, ofenzivo v velikem stilu, poizkuša reakcijo s palico in samokresom proti kmetom, ki se že toliko časa borijo in branijo z zakonitimi sredstvi.
Na Kremonskem se borijo proti našim in nenašim sindikalnim silam druge sile, ki imajo na svojo razpolago obilna sredstva in ki financirajo gibanje, katero dobiva značaj najprostejšega zločinstva.
Gre za fišizem? Ne vemo in nočemo : verjeti. Opozarjamo pa, da so agrarci pred enim letom na Kremonskem v svojem boju proti belim kmetom, pošiljali proti njim tovorne avtomobile, polne iz-
vržkov milanskih predmestij, katere so oboroževali in plačali, da sejejo teror po vsej deželi. Ti slavni pohodi so se tedaj označevali za fašistovske kazenske pohode: kakor sia bila pohoda v Treviz in Padovo. Pozneje je posredovala policija, ki je preprečila, da bi se milanski tepisti pod plaščem fašistov vračali v pokrajino in zanašali v njo kugo.
Smo moida sedaj zopet tam? Ali gre za fašistovsko manifestacijo? — Ne vemo. Povedati hočemo samo jasno, komur gre, da se danes v imenu politične stranke in pod političnimi pretvezami vrše na Kremonskem protizakonita dejanja in vsakovrstna nasilstva. Smo, to je, zopet v toku največjega zločinstva. Poudarjamo tudi, da mora vlada narediti čimprej konec temu zelo resnemu pojavu, ne samo v interesu onih, ki trpe od njega neposredno škodo, temveč tudi v interesu Italije, ker narediti moramo vse mogoče, da se Italija v inozemstvu ne zamenja z — Mehiko.«
Isti list javlja tudi, da je sklicano za 18. t. m. v Rim vodstvo stranke, ki ima med drugimi točkami na dnevnem redu tudi točko o dogovoru med socialisti in popo-lari na Kremonskem.
Vodstvo demokratske parlamentarne skupine odstopilo
RIM, 16. Danes se je sestalo na Monte-citoriju vodstvo demokratske skupine. Po živahni razpravi je vodstvo ugotovilo, da ne uživa zaupanja zborovalcev in je vsled tega predložilo svojo demisijo.
Nemčija bo odkupila svojo lastnino v Italiji
RIM, 16. Minister za trgovino in obrt Ros si je včeraj na dolgo konferiral z nemškim poslanikom von Neurathom. Ta pogovor se je sukal okoli vprašanja nemških posestev v Italiji. Baje bo Nemčija odkupila skoro vsa nemška posestva v Italiji in bo tako ugodno rešeno eno glavnih vprašanj za dobre odnošaje med Nemčijo in Italijo.
Jvsoslavlla
Priprave sa kraljevo poroko
BELGRAD, 16. Tukaj se vrše živahne priprave za kraljevo poroko. Kakor javlja »Pravda«, prevzame funkcije kuma povodom kraljeve poroke predsednik čeho-slovaške republike dr. Masaryk, funkcije starega svata pa romunski ministrski predsednik Bratianu.
Kralj Aleksander se udeleži vse-sokolskega zleta v Ljubljani
BELGRAD, 16. Minister poljedelstva in vode g. Ivan Pucelj je bil včeraj popoldne v avdijenci kri kralju Aleksandru. Minister Pucelj je na prošnjo Sokolskega Saveza naprosil kralja, da se udeleži vsesokolske-ga zleta v Ljubljani v dneh od 14. do 15. avgusta. Minister je kralju omenil, da pridejo na ta zlet vsi jugoslovenski Sokoli, vsa jugoslovenska sokolska društva iz vse države in da se v impozantnem številu udeleži zleta tudi čehoslovaški Sokol. Priprave za zlet so v najlepšem teku in se intenzivno deluje za čim lepši uspeh. Kralj Aleksander je izjavil, da pride s kraljico Marijo v Ljubljano in da bo prisostvoval 5 vsem prireditvam Sokola.
Italijanski poslanik in reško vprašanje
BELGRAD, 16. Italijanski poslanik pol-nomočni minister grof Man zoni, je imel dolgotrajno konferenco z zunanjim ministrom dr. Nančićem. Konferenca se je tikala ureditve medsebojnih odnošajev, ureditve reškega vprašanja in izvršitve rapaliske pogodbe. V imenu nove italijanske vlade je poslanik Manzoni izjavil dr Ninčiću, da je italijanska vlada takoj pripravljena pristopiti na izvršitev rapaliske pogodbe, da se tako vzpostavijo dobri in prijateljski odnosa ji med obema državama.
Uradna nota konference Malega sporazuma
BELGRAD, 16. Časopisi objavljajo sledeči uradni komunike: Vlade Romunije Poljske, Jugoslavije m Čehoslovaške so se medsebojno sporazumele za skupno postopanje na genovski konferenci. Zeleč Evropi skorajšnjo povrnitev v normalno gospodarsko in politftno življenje so omenjene vlade smatrale za potreben sporazum v sledečih vprašanjih: 1. Uveljavlje-nje programa, kakor so ga izdelali zastopniki velikih držav v Cannesu, izključujoč tako vsako razpravljanje na genovski konferenci o vprašanjih, ki niso vključena tem programu; 2. absolutna potreba sklicanja konference izvedencev, ki naj določi skupno smer v nastopanju na genovski konferenci za rešitev gospodarskega vprašanja; 3. olajšave v mednarodnem prometu; 4. sodelovanje vseh zveznih držav pri razpravljanju in reševanju vprašanj, ki se tičejo skupnih interesov.
-ČehoslovaSka
Češko - jugoslovenska gospodarska anketa v Pragi
PRAGA, 15. Predvčerajšnjim se je tu vršila anketa jugoslovenskih in čehoslo-vaških zastopnikov gospodarskih in indu-strijelnih krogov, kateri je prisosKoval tudi jugoslovenski poslanik v Pragi dr. Vošnjak. Generalni tajnik Zveze industrijalcev dr. Hodać je izjavil, da so trgovski odnošaji med obema državama še premalo razviti in ne odgovarjajo potrebam obeh držav. Obrazložil je transportne težkoče in označil valutne premembe le kot začasne težkoče. Tajnik belgrajske trgovske zbornice je izvajanjem dr. Hodača v vsem pritrdil. Nato je inspektor jugoslovenskega trgovinskega ministrstva dr. Bantič poročal o vladni in trgovinski politiki obeh držav. Anketa je bila nato zaključena. Popoldne je povabil poslanik dr. Vošnjak udeležence ankete na čaj, katerega so se udeležili zastopniki gospodarskih korpo-racij.
Angleško posojilo Čehoslovaški
PRAGA, 15. Parlamentarni odsek peterih je pristal na angleške pogoje glede posojila in bo predložil parlamentu tozadevni zakonski načrt. Obresti posojila se bodo krile iz dohodkov tobačnega monopola. Znesek 10 miljonov funtov se razdeli v dva obroka. Iz prvega obroka se poplačajo terjatve državnih dobaviteljev. Posojilo Avstriji bo šlo iz drugega obroka.
Praški vzorčni sejem
PRAGA, 15. Tretji dan praškega vzorčnega velesejma je stal v znamenju jugo-slovenskega obiska. Največ se je oglasilo interesentov iz Jugoslavije za poljedelske stroje in druga taka orodja, potem za tekstilne proizvode, obuvala. Največ je bilo zaključenih kupčij v mobilijah, tekstilnih in kemičnih proizvodih, v steklu ter slaščicah.
Tudi iz Romunije je došlo precej zastopnikov trgovskih in industrijskih krogov, ki so danes ponetili vzorčni sejem.
Rusija
Rnaka vnanja trgovina '
BEROLIN, 15. Iz Moskve javljajo: Krasio je pred kratkim objavil v listu »Izve-stja« članek o razvoju trgovskih stikov med Rusijo in inozemstvom. Kras in zanika vest, da namerava Rusija odpraviti podržavljenje trgovine z Inozemstvom. Država, ki ns priznana od kapitalističnih držav, katere gospodarsko življenje je razkosano, ki je izčrpana vsled lakote, kate-
re denar je skoraj popolnoma izgubil vsako veljavo, ne more tvegati otvoritve svojih meja. Pristaši neomejene trgovine z inozemstvom priporočajo sovjetski vladi, naj varuje ruske interese potom posebnega davka na izvozne predmete in potom visokih carinskih tarifov. Ti ukrepi se pa ne morejo udejstviti. V sedanjih razmerah Rusija ni v stanu uvesti gibčen in gotov carinski sistem. Vsa trgovina z inozemstvom mora torej skozi komisariat za trgovino. Ta komisariat je pripravljen stopiti v stik z najbolj resnimi in važnimi inozemskimi tvrdkami. To dokazuje tudi dejstvo, da so se v vseh državah ustanovile družbe za trgovanje z Rusijo. V upravnih svetih teh družb bo imel ruski komisariat za vnanje stvari svojega zastopnika. Velike inozemske tvrdke bodo tako priznale potrebo podržavljenja trgovine z inozemstvom in potrebo ravnanja po navodilih sovjetske vlade.
Francija
Postavna ura v Franciji
PARIZ, 16. Poletni čas je tudi za letos upeljan v Franciji. V noči od 25. na 26. t. m. se bodo ure premaknile za eno uro naprej.	_______
Anglija
Kriza v angleški kovinarski industriji
LONDON, 16. Posledice kovinarske krize se že čutijo v ladjedeiniški industriji. Pogajanja med gospodarji ladjedelnic in delavskimi sindikatnimi odbori so se razdrla, ker so gospodarji predlagali enkratno znižanje plač za tedenskih loVj Šilingov, medtem ko so delavski zastopniki vztrajali na tem, da bi se to znižanje izvršilo postopoma .
Vstaja v Transvalu udušena LONDON, 16. Iz Johannesburga brzo-javljajo, da je bila v vsem Transvalu vstaja udušena. Mesto Fordsburg se je moralo udati po hudem obstreljevanju. Vladne čete zasledujejo vstaše ter so že osvobodile 86 svojih vojakov. V mestu Benoni je bilo ujetih 4000 upornikov.
Četam generala Smutsa se je pridružilo "mnogo Burov, ki se bojujejo ramo ob rami z vladnimi četami.
Angleška ekspedicija v Saharo
LONDON, 16. Iz Liverpoola je odpotovala nasproti Nigru ekspedicija, organizirana od Angusa Buchanana, z namenom, da preišče srednji del Sahare. Povrnila sc bo v Evropo skozi Tripclis. Ekspedicije se udeležujejo Francis Rodd, sin bivšega angleškega poslanika v Rimu, Sir Renncl Rodd in en kinematograski fotograf. Ekspedicija se bo izkrcala v Lagcs v Nigeriji in bo šla z železnico do Kana, odkoder bo odpotovala s karovano velblodov in domačih vodnikov. Potovanje bo trajalo bržkone od osmih do desetih mesecev. Razen važnih geografskih raziskovanj so si raziskovalci postavili za cilj proučevanje naravne zgodovine te dežele in upajo, da bodo mogli prinesti v Evropo popolno zbirko živih živali saharske pokrajine, vštevši tudi ptiče. Francis Rodd bo proučeval na licu mesta razvoj raziskovanj centralne Sahare s strani raznih narodov, ki so v različnih časih prihajaH od Sredo*-zemskega morja. Obvezal se je tudi, da bo informiral o poteku potovanja neki znani angleški list. Kinematografski fotograf upa, da bo lahko zbral zelo raznovrsten in zanimiv material.
ki se je nahajala na severu. Vstaši so medtem zasedli Drač, odkoder je prefekt zbežal. Dva dni pozneje je prispela vojska pred Tirano in dne 10. marca je napadla vstaše. Po 14 urnem boju je polovica vsta-šev padla, a ostali so zbežali, zasledovani od vladnih čet. Zion Dibra in Elez Jusuf sta bila v soboto ponoči ujeta in bosta bržkone ustreljena. Drugi voditelji se bode težko rešili. Ahmcd Zogul je proglasil v Tirani obsedno slanje in vpeljal v Draču preki sod.
Vlada smatra, da gre za pripravljeno vstajo, kateri je bil namen, da diskreditira državo spričo prihoda zavezniških poverjenikov, katerim je poslaniška konferenca dala nalogo, da začrtajo albanske meje. Poverjeniki so prišli dne 6. marca. Zadnja vstaja se je izvršila ob priliki prihoda zastopnikov Zveze narodov.
Amerika
Amerika je zahtevala le priznanje deleža na nemških plačilih
WASHINGTON, 16. Poročajo iz verodostojnega vira, da je imel nastop zastopnika Zedinjenih držav S. A. na finančni konferenci v Parizu le namen, da priznajo zavezniki pravico Amerike do deleža na nemških plačilih. Začasno ne misli Amerika zahtevati, da bi se ji izplačala zahtevana svota.
Ogrska
Protest čehoslovaške republike proti madžarskim zahtevam
BUDIMPEŠTA, 16. »Az Ujsag« doznava, da je čehoslovaška vlada na podlagi dogovora, sklenjenega v Lani poslala po-slaniški konferenci noto, v kateri protestira proti izpolnitvi najnovejših madžarskih zahtev glede Burgenlanda. Čehosio-vaška vlada opozarja, da s temi zahtevami žali interese Malega sporazuma. Ta nota izraža tudi jugoslovensko stališče. Tudi Italija hoče urediti to vprašanje sporazumno z Jugoslavijo. Avstrijska vlada je tudi poslala poslaniški konferenci noto, v kateri izjavlja, da bi izpolnitev madžarskih zahtev spravila zopet na dan vprašanje jugoslovesko - čehoslovaškega koridorja na zapadnem Madžarskem.
Novi davki v Avstriji
DUNAJ, 16. Finančni minister je izjavil v zbornici, da bodo novi davki povišali državne dohodke za 294 miljonov.
Nemčija
Nemci očitajo Lloydu Georgeu omahljivost CURIH, 16. V Berolinu smatrajo demisijo Lloyda Georgeja skoro za gotovo. Časopisje računa s to možnostjo z nekakim zadovoljstvom, ker je delovanje angleškega ministrskega predsednika v zadnjih tednih povzročilo v nemških političnih krogih mnogo razočaranj. Javno mnenje v Nemčiji izraža upanje, da bo naslednik Lloyda Georgea mož velike avtoritete v politiki, ki bo znal kljubovati francoskim zahtevam. ,-.__
Albanija
Kako se je razvila in ponesrečila draga albanska vstaja
NEW YORKf 16. Posebni poročevalec lista »Chicago Daily News« poroča svojemu listu o poteku zadnje albanske vstaje:
»Drugi poizkus vstaje, ki naj bi zrušila albansko vlado, se je izvršil dne 8. marca. Poizkus se je ponesrečil zaradi poguma dveh vladnih članov, Ahmeta Zogula in Spiba Koleka in vsled zvestobe albanske vojske. Parlament je bil na počitnicah in samo 5 vladnih članov se je nahajalo v prestolnici Vojska je bila odsotna na severni in južnovzhcdni meji: Tolpa kakih 300 ljudi pod poveljništvom nekaterih ne-zadovoljnežev, med katerimi so bili Mu-stafa Konja, znani italijanofil, Elez Jussuf in Zia Dibrn je napadla zgodovinsko vas (rnja pri Tirani. Ker pa je ni mogla zavzeti, se je podala na pot, ki vodi v Tirano. Nasproti ji je stopil oddelek vladnih Čet pod poveljništvom majorja Meleka rroskerija. Bitka je trajala več ur in se je cončala s smrtjo majorja. Vstaši so nato lajno vdrli v Tirano rn so poizkušali prisiliti vlado, da odstopi. Ministrski predsednik in dva ministra sta zbežala v E1 Bas-san, toda Koleka in Zogul se nista ustrašila in sta takoj brzojavila za pomoč vojski,
Dnevne v@$fl
Sestanek gospodarsko - trgovskega odbora deželne svetovalne komisije. V ponedeljek, dne 13. t. in., se je vršila pod predsedništvom kom. Moschenija VI. seja gospodarsko - trgovskega odbora deželne svetovalne komisije. Po razpravi o pivi točki dnevnega reda — o razširjenju mo-nopola življenskih zavarovanj na nove pokrajine — sc je odbor izjavil v prid ohranitvi dosedanjega tozadevnega reda v novih pokrajinah, da se tako omogoči poslovanje teh zavarovalnih družeb z inozemstvom. Izvoljen je bil odbor treh članov, ki bo predložil tozadevno poročilo direktno deželni svetovalni komisiji.
Predlog kom. dr. Arminija Brunnerja, da naj sc idustrijskim podjetjem, porušenim ali poškodovanim v vojni, dovoli, da odbijejo od davkov na industrijo dobiček, ki so ga porabili za obnovitev in popravo svojih podjetij.
Vprašanje načrta odloka za ureditev za-jamčenja pokojnine privatnim uradnikom je bilo vrnjeno pododboru s prošnjo, da da bolj natančna pojasnila.
Na naslov trgovskih društev v Jugoslaviji. Znano je, da se med Jugoslavijo i« Italijo, posebno pa s Trstom razvija ži< a hen promet. Jugoslovenska trgovska diu štva pa dopisujejo s Trstom izključno * nemškem jeziku. Pred vojno se je bi s razvila živahna agitacija, da naj si na ! trgovci in naša društva dopisujejo s Ti • stom samo v srbskem, hrvatskem ali slo venskem jeziku. V tem pogledu fee je bi dosegel tudi že precejšnji uspeh, tako da je velik del tržaških tvrdk moral imeti hrvatske in slovenske dopisnike. Sedaj po vojni, ko se je narodna zav ednost pri vseh kulturnih narodih znatno razvila, bi bila dolžnost vseh jugoslovenskih trgovcev in društev, da dopisujejo s svojimi dobavitelji v Trstu samo in izključno v srbo-hrvat-skem ali slovenskem jeziku. S tem bi dokazali svojo narodno zavednost in bi obenem pripomogli mnogim našim ljudem do lepega zaslužka. Proti temu načelu grešijo tudi takšne tvrdite, ki se kaj rade ponašajo s svojim rodoljubjem. Tako nam je znana neka ugledna zagrebška tvrdka, ki se v svojem zelo obsežnem dopisovanju s Trstom poslužuje izključno nemškega jezika, dasi je bila opozorjena na škodo, ki jo vsled tega trpi mnogo naših sposobnih zaslužka vrednih in potrebnih ljudi.
Odlok o kilometrih. Naš istrski poslana v parlamentu dr. Stanger je vprašal ministra mornarice, <-ali ima vLada res nam;n odredili, da morajo stanovati delavci pulfkeija arsenala v polmeru 5 km iz mesta, in kaki razlogi jo silijo k temu ukrepu. Ako bi se to zgodilo, bi izgubili delavci iz vasi Šišana, Liž-njana, Medottna, Pomera, Premanlure, Banjo!, Aiture, Štinjana, Laborike, Jadreškov in Škatarov delo ter bi bili izročeni bedi. Prebivalci teh vasi so malone vsi arsenalski delavci: posedujejo sicer male hišice z zemljiščem, ki ga pa večinoma obdelujejo žene. Samo tako se lahko orehranik>, če bi se pa morali nasta-

ptučlpra v sreimi (oiolieatlicJi« Rente in Sft-ber) z apadostjo v aprilu in oktobru; 4. enotna renta (kakor pod Me v. 3, konvertirana
v papir do z zapadlostjo v jamarju io ju liju; 5. zlata 4Xtna avstrijska renta (osterr. Goldrente) z zapadlostjo v aprilu ki oktobru; 6. avstrijska 4%tna kronska renta (osterr. Staats oder Kronenrente) z zapadlostjo v marcu in septembru; 7. avstrijska 4%tna kronska renta (kakor pod štev 6) emisije B iz leta 1912 z zapadlostjo v juniju in decembru; 8. In. vesticijska 3^%tna avstrijska renta iz leta 1897 (osterr. Investitionsrente) z zapadlostjo v februarju in avgustu; 9. 4'36%tno posojilo zavarovalne družbe in prve dunajske hranilnice iz leta 1912; 10. 4k%tne obveznice avstrijskega zaklada iz leta 1914 (Staatsschatz-anvveisungen), ki se lahko amortizirajo v kronah, markah, frankih in nizozemskih goldinarjih, z zapadlostjo v januarju in juliju.
Kategorija B. Zastanki sledečih posojil, ki so bili izenačeni ali konvertirani in ki so po večini že zastareli; 11. Posojilo v dogovorjeni valuti (Konvenlionsmunze), zastanki posojil iz leta 1815, 1847, 1851 serija A in 1852 po 2Vi%\ 12. l?btno posojilo v dogovorjeni valuti (Konventionsmiinze) s 1. junija 1816; 13. 5%-tno posojilo v dogovorejoi valuti iz leta 1816, 1851 serija A, 1852 in 1856; 14. Posojilo v dogovorjeni valuti, ki se lahko amortizira (Konventionsmiinze Veriosungsschuld) in ki ga urejuje cesarski patent z dne 21. marca 1818;
15.	4?utno posojilo v dogovorjeni valuti s 1. decembra 1829 in 1. avgusta 1830, v katero je bilo konvertirano staro 5 in 6%tno posojilo;
16.	3?olno posojilo v dogorvorjeni valuti s 1. ja. nuarja 1835; 4^%tno posojilo v dogovorjeni valuti iz leta 1849; 18. dvorske obveznice (Hofkammerobligationen) za staro salzburško posojiio; 19. dvorske obveznice za prisilno posojilo na Kranjskem iz let 1805—1S06; 20. obveznice salzburškega posojila (obveznice raznih salzburških vlad izza časov pred konvencijo iz leta 1828); 21. obveznice tirolskega posojila, izdane pred letom 15.14; 22. obvez--niče notranjega posojila Kranjske (Domesti-kalschuld); 23. obveznice notranjega posojila beljaškega okraja; 24. 4 in 5/otne obveznice banke Avstrija, ki so bile že izžrebane in ne še predložene za konverzijo (Kriegsdarlehen-scheine und Anitsrekognitionen); 25. Nakaznice in obveznice, ki se tičejo starega konver-tiranega tirolskega dolga; 26. konvertirano 5%tno posojilo s 1. julija 1849, ki predstavlja cbresti in dobitke državne loterije, ki so bili konvertirani v posojilo; 27. 5%tno posojilo s 30. septembra 1851 serija B; 28. 5%tno posojilo s 1. julija 1852 v lirah šterlinah, izdani v Angliji; 29. 5?»tno narodno posojilo (National-anleihen) s 26. junija 1854; 30. 5%tno posojilo s 1. julija 1854, naloženo v Frankobrodu in
gospod minister bržkone šali, kakor se je že Amsterdamu; 31. obveznice, konvertiranj s večkrat zgodilo, da so dobili naši poslanci hu- cesarsko odredbo z dne 3. septembra ?859;
■iti v mestu ter se odreči pridelkom —- četudi inalim — zemlje, bi ne mogli plačevati najemnine in bi se morali ali izseliti ali pa pognifti gladu. A te Škodljive posledice bi bilo treba preprečiti*
Na to vprašanje dal minister nastopni
odgovor:
« Nekoliko delavcev pulskega arsenala, poljedelci ali člani poljedelskih družin, stanujejo v okoliških občinah, ki so oddaljene čez 5 in do 14 km od arsenala.
Ne glede na okolščino, da morajo" prehoditi dolgo pot ter da vsled tega prispejo v arsenal utrujeni, je ugotovljeno, da se za delavce, ki stanujejo daleč od Pule, razodeva potreba pogostega nadzorovanja, zlasti zdravniškega, ki je drago in težavno. To pa ti delavci izrabljajo, zlasti v času setve in žetve, ko zahteva zemlja njihovo delo: tedaj se javljajo bolne za več ali manj dni ter prejemajo brez pravice bolniško podporo, dravinjske doklade in druge pristojbine, dobro vedoč, da je kontrola težavna in redno prepozna.
Radi tega se je v skladu s splošnimi nared-hami (ki veljajo tudi za uradnike) odredilo, da morajo državni nameščenci prebivati tam, kjer služijo, da tudi delavci ne smejo stanovati dalje proč od arsenala kakor 5 km.
Izvzeli so se samo oni, ki stanujejo v Vod-njanu in v Galežanu, ker imata ta dva kraja dobro železniško zvezo po delavskih vlakih.
Upoštevajoč stavbeno krizo, se je odredila 5 mesečna odgoditev tega ukrepa a nedavno se je njeno uvedenje zopet odložilo za mesec dni.
Na drugi strani bi ukrep, za katerega gre, pripomogel k temu, da se da zemlji potrebna delovna moč. Na ta način bi se namreč vrnili poljedelstvu ljudje, ki so za to delo priklad-nejši nego za delo v arsenalu.*
Argumentacija gospoda ministra mornarice je šibka in malo resna. Gospod minister kaže, da slabo pazna naše ljudi, ako misli, da jih utrudi pot, ki je daljša od 5 km. Pulski okoličani delajo . arsenalu, od kar stoj?. M2d njimi je mnogo takih, ki delajo v arsenalu že čez 30 let. In da so dobri in vestni delavci, o tem ni dvoma, sicer bi se jih bila iznebila že uprava pod prejšnjim režimom, ko bi bila mogla ugotoviti, da prihajajo < utrujenih na «ki!o. Saj naklonjena jim gotovo ni bila. Glede vztrajnosti in marljivosti naših domačih de-la^ cev ne prekosi kdo zlepa. Tedaj, ta argument ne drži, gospod minister! Drugi razlog pa, ki ga navaja ekscelenca, je za naše delavstvo in torej za nas vseh jako laskavo. Rimski gospod namreč dvomi o poštenosti naših delavcev, on računa s tem, da izrabljajo okoliški delavci oddaljenost svojih bivališč od arsenala za nekako «tahiniranje». Pulski okoličani boste nad tako sodbo res ginjeni. Sicer se pa
moristične odgovore od njegovih kolegov.
Argumentacija je tedaj za mačko. Razlogi aH, bolje rečeno, nameni gospodov v Rimu in Puli morajo biti povsem drugi. Kaki, o tem nas bo poučila prihodnost, ako se našim poslancem ne bo posrečilo doseči, da se odlok o kilometrih razveljavi. Toliko pa že danes lahko rečemo, da gospodje svojega namena ne bedo dosegli, ako obstaja v tem, da bi pregnali naše ljudi iz dežele.
Obvezno zavarovanje proti brezposelnosti. Iz Rima poročajo: S kraljevskim odlokom se raztegnejo in objavijo v anektiranem ozemlju določbe odlokov-j^ikonov od 19. oktobra 1919. štev. 2214 in od 23. novembra 1921. šiev. 1672, fičočih se nastavljanja v službe ter obveznega zavarovanja proti neprostovoljni brezposelnosti, kakor tudi določbe namestniških odredb od 17. novembra 1918. štev. 1911, od 5. januarja 1919. štev 6 in od 9. februarja 1919. štev. 222. v kolikor so te določbe še v moči. V novih pokrajinah se bodo nadomestili pokrajinski odbori za nastavljanje in brezposelnost z deželnimi, ki bodo imeli svoje sedeže v Trentu In Bocenu za Tridentinsko Benečijo ter v Trstu za Julijsko Krajino in Zader. V vsaki deželi se ustanovi mešana blagajna za obvezno zavarovanje proti neprostovoljni brezposelnosti, katero bo upravljal odnosni odbor. Onim, ki so podvrženi v novih pokrajinah obveznosti zavarovanja proti brezposelnosti, se bo. ako se bodo od 1. apriia 1922. dalje znašli neprostovoljno brez dela ali postanejo v poteku 2 let brezposelni brez lastne krivde, odkazala po normah, ki :ih bo določil minister za delo in socialno skrb, podpora za brezposeluosf za dobo največ 90 dni tudi tedaj, tudi če je rok cd dneva vpisa v obvezno zavarovanje proti brezposelnosti krajši kakor 24 polmesecev, predpisanih v členu 39. odloka-zakona od i9. oktobra 1919. štev. 2214.
Žigosanje vrednostnih papirjev predvojnih avstrijskih dolgov. Generalni civilni komisa-riat poroča, da si morajo v smislu člena 203 Sainl Germainske pogodbe in vsled odredbe reparacijske komisije tujci, ki bivajo na ozemlju kraljestva, oskrbeti žigosanje žigosanje vrednostnih papirjev negarantiranega predvojnega dolga Avstrije, ki so prišli v njihovo last pred 16. julija 1920.
Ta odlok se tiče sledečih papirjev:
Kategorija A. 1. Enotna 4'2%tna renta plač
Ht7Q rr ni ni »-lil fni#«Vi a!	D ___i ^ !_ XT _ a__1 »
32. obveznice, ki so nastale z žrebanjem starega državnega posojila, izdanega s patentom z dne 21. marca 1818; 33. 5%tno posojilo, razpisano z zakonom z dne 25. avgusta 1S66; 34. 5"otno posojilo z dne 11. maja 1864 v goldinarjih; 36. 3?otne dvorske obveznice (Hofkammerobligationen) za zaplenjenje cerkvene srebrnine leta 1809.
Prizadeti bodo morali predložiti te vrednostne papirje med 13. in 17. marcem t. 1. kaki sekciji pokrajinske kr. zakladnice z dvojnim seznamom, ki mora vsebovati sledeče podatke: a) vrste papirjev, b) leto emisije, c) po>-imensko vrednost vsakega papirja, njega številko, označeno valuto in tozadevno zapadlost, d) skupno svoto in število papirjev.
Na Koncu morajo prizadeti izjaviti pod častno besedo, da so se nahajali ti papirji že pred 16. julijem 1920 na ozemlju kraljevine.
«Prosveta». Danejs točno ob 19 odborova
seja.
Pevske vaje »Zveznega« zbora. Tržaški odsek (združen s sežanskim in istrskim) ima pevsko vajo v nedeljo, 19. L m. v CM šoli pri Sv. Jakobu In sicer moški zbor ob 1, ženski
ob 2. uri. Novi pevci se več ne sprejemajo.
Pevovodja.
Vrdel&ki SokoL Danes zvečer odborova seja.
Učiteljsko društvo za Trst in okolico, naznanja, da se vrši v soboto ob 5 popoldne redna odborova seja v svetoivanski ljudski šoli. — Za odbor: Ivan Daneu, t. č. predsed.
4 Mladinsko društvo < Prosveta», priredi v soboto, dne 18. marca svoj III. zabavni večer. Spored je bogat in raznoličen. Sodeluje pri zabavnem večeru pevsko društvo <Tlirija». Večer obeta biti prisrčen in prijeten, radi Česar vabimo tudi mestno občinstvo, ki naj bo prepričano, da se mu ni treba bati nobenih nepri-lik. — Na svidenje torej v soboto!
♦ Pevsko drnitvo «IKrija» pri Sv. Jakobu bo imelo v nedeljo dne 19. t. m. ob 10. uri v prostorih otroškega vrtca svoj 1. redni občni zbor . sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Izprememba pravil. 5. Volitev odbora. 6. Slučajnosti. Vabijo se tem potom v«i člani, da se tega občnega zbora polnošte. vilno in točno vdeleže.	Odbor.
Kmetijska zadraga v Trato javlja, da se bo vršila v nedeljo 19. marca 1922 ob 9. uri pred-poldne v zadržnih prostorih odborova seja.
opozarjajo
£ iVo?QPinU (ei"hei1?,cheI Rc,nlc »i Noten) iz j Vsled važnosti dnevnega reda se ™ leta 1863 z zapadlostjo odrezkov v lebruarju odborniki, da se seje gotovo udeležijo, m avgustu; 2. enotna 4*«tna renta plačljiva v Slovensko planinsko društvo v Trst« pri. pep.rph z zapadlostjo v maju in novembru ter redi ob lepem vremenu izlet na Tinjan, in si-februarju m avgustu; 3. enotna 4'2%tna rentajcer v nedeljo, 19. t. m. Odhod ob 8. uri zjutraj
od Uovdove palače a paznikom v Milje, od fit Aon Škofij« na Tinjan, kjer bo otbor m kosilo iz nahrbtnikov. Povrafek Črez Mačkovlje v Trst. V slučaju slabega vremena se izlet preloti na bodočo nedeljo. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva.
Uvoz klavirjev iz Cakoslovažke v Italijo.
Generalni civilni komisariat daje na znanje: Po poročilu ministrstva financ je kontingent klavirjev, ki ga je določila konvencija med Italijo in Čeboslova&o od 23. marca 1921., izčrpan. Vsled tega se prošnjam za uvoz klavirjev iz omenjene države ne bo več ugodilo
«Godbeno društvo na Prošeku* vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v društvenih prostorih v nedeljo, dne 19. marca 1922 ob 15. uri.
«Arimatejsko društvo na Prošeku» bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo dne 19. marca ob 13. uri v prostorih «Gospodarskega društva na Proseku».
Dramatični krožek v Skednju. Danes zvečer ob 8 odborova seja v društvenih prostorih.
Iz triaSkega življenja
Okraden premogar. Premog ar Henrik Mama, lastnik skladišča s premogom v ulici Tor-rebianca št. 4, je pusti) včeraj zjutraj svoj voz, na katerem se je narhajalo več vreč premoga, pred hišo št. 24 v ulJfci Torebianca brez nadzorstva. To ugodbo priliko je uporabi! brezposelni Anton P., stanujoč v ulici Settefontane št. 98, in je vzel vrečo premoga, ki je vredna okoli 50 lir. Mož je bil aretiran in odpeljan v zapor.
Poškodovana rudarja. Včeraj zjutraj so pripeljali v tukajšnjo mestno bolnišnico dva rudarja, in sicer Blaža Benčiča in Matija Mar-kesiča, oba iz Oprtija. Izvedelo se je, da sta imela rudarja opravka z mino, ki se je nahajala v rudniku Sv. Štefana pri Pazinu. Nesreča je hotela, da se je mina razpočila in je ranila oba rudarja.
Živčni napad. Delavec Ivan T., stanujoč v ulici dei Cunicoli št. 39, je dobil pred spodnjim živčni napad. Tedaj je začel grozili domačim, da jih bo poraoriL Delavca so odpe-lajli v opazovalnico mestne bolnišnice.
Slučaj blaznosti. Radi družinskih razmer je včeraj zjutraj nenadoma zblaznel uradnik Ivan D., stanujoč v ulici Moise Luzzatto št. 12. Tudi on je grozil domačim s smrtjo. Odpeljali so ga v opazovalnico.
Aretirani postopači. Preteklo noč je bilo aretiranih sedem postopačev. Vsi so brez poštenega dela in brez stalnega bivališča: danes prenočujejo tukaj, jutri tam. Dva izmed postopačev sta bila aretirana, ko sta se sukala, seveda ne z dobrimi nameni, pred neko trgovino. Vsi so bili že po večkrat v zaporu. Možakarje je doletela sedaj zopet ta čast, da sedijo v zaporu.
Mož in žena razpečevalca ponarejenih sto-lirskih bankovcev. Nekemu poročniku finance, ki je v službi v Piranu, je prišlo te dni na uho, da krožita po tamošnjem mestu in okolici mož in žena, ki razpečavata ponarejene stoKrske bankovce. Funkcionar je uvedel pr2-iskave in se mu je posrečilo identificirati razpečeval ca za Ferdinanda in Josipino TulL Zakonca stanujeta v Piranu. Nadaljnje preiskave. katere sta bila uvedla omenjeni poročnik in neki maršal, so prinesle na svetlo, da sta se mudila zakonca pred par dnevi v Si-čjolah, pri družini Memoris, kjer sta plačala dolg z 8 ponarejenimi stolirskkni bankovci. Dan pozneje je izvršila policija, ki je bila obveščena o razpečavanju ponarejenega denarja, preiskavo v stanovanju omenjenih zakoncev. Preiskava je bila brez uspeha. Policijski organi so odpeljali zakonca na policijo. Tam so ju preiskali. Pri možu niso našli ničesar, dočim so našli pri ženski sedemnajst ponarejenih stolirskih bankovcev. Tudi dežnik, katerega je imela ženska s seboj, je bil preiskan. v njem so našli devetnajst ponarejenih slolirskih bankovcev. Ženska je izjavila, da je dobila 25 ponarejenih bankovcev, katere naj bi razpečak, od nekega Gianella Moscovicha in od njegove prijateljice Alteje Burrettini-jeve, ki stanuje v našem mestu. Vsi štirje se nahajajo v zaporu. V stanovanju poslednjih dveh je zaplenila policija več ponarejenih sto-Hrskrh bankovcev. Kje sta dobila zakoi;ska Tuli ostale ponarejene bankovce? To vprašanje bo rešila poHciJa, ki marljivo preiskuje vso zadevo, v najkrajšem Času.
Vesti z Goriškega
Sežana. Društvo dramatičnih diletantov v Sežani priredi v nedeljo dne 19. marca ob 4. uri popoldne Ancengruberjevo ljudsko igro — dramo po imenu «Krivoprisežnik». Pri tej priliki se naznanja občinstvu, da bo to prva igra ali drama, ki se priredi na popolnoma prenovljenem odru. Čislano občinstvo se torej vabi, da se te krasne igre v velikem številu udeleži. Opozarja se, da bo blagajna za vstopnice odprta ob 3. uri popoldne in pričetek predstave pa točno ob 4. uri popoldne.
Odbor.
aarija različna, zato sem z radovednostjo šel v Sp. Idrijo, da se prepričam, kako je mogoče v taki vasi razpolagat« s sp -obnimi igralci za tako igro ter vso scenerijo, |5r se jo rabi. Toda vse je bilo lepo izpeljano. Igralci no svoje vloge dobro izpeljali, kar mi je bilo najbolj nepričakovano. Scenerija. krasna in sploh cel gledališki oder, če vzamemo tako majhno vas, zelo lep in primeren. Le škoda, da se ne nahaja tam kakšna večja dvorana, ker se vidi, da ima ljudstvo tudi na deželi veselje in sposobnost do dramatike. Med odmori je jako| lepo sviral orkester. KDD iz Idrije prav igri | primerne komade. Zato kličemo kat. slov, izobraževalnemu društvu v Sp. Idriji: Le tako naprej delujte in kmalu nas zopet s kako lepo prireditvijo razveselite!	Opazovalec.
ŽUPANSTVO občine Jefcane, okraj Votoafe* Opatija razpisuje mesto pl9arja z mesečmrf plačo L 300.—. Prosilci morajo doka znanje slovenskega in italijanskega jezika.
532
DAROVI
Za družino Slatnik darujeta Olga Udovič in Zora Torjan L 5.—. N. N. L 15.—.
Za ^Organizacijo oskrbnic voj. sirota so darovali (pola ge M. Valentič}: Gg. M. Borto-lotti 10 L, Sv. Sancin 8 L, Zora Bajt 5 L, Rina Bortolotti 3 L, VI. Cok 10 L, Karel Širok 5 L, J. Flego 5 L, F. MikJavčič 8 L, Iv. Godina 5 L, Šček 5 L, Zeleznik 4 L, N. N. 5 L, N. N. 10 L, S. Kurti 4 L, E. Kerže 15 L, Gerbec 5 L, Godina 5 L, Valentič 10 L, Kleinmayer 2 L, Hartman 2 L, Venturini 3 L, Perhavc 5 L, Eržen 5 L, Kerkoč 5 L, Pavletič-Logar 5 L, Ribičič 2 L, Kosič 2 L, Milost 3 L, Milena Trobec 3 L, Milka Golob 3 L, Dolenc 5 L. — Skupaj 165 L. Iskrena hvala!
POROČNA SOBA iz spaljenega, zajamčeno suhega bukovega lesa se proda za lir 1550; druga iz poliranega bukovega lesa, francoska psihe za lir 1850; tretja iz jesenovegi poliranega lesa, slavonski izdelek, za Kr 1900. Izredna prilika, novi prihodi. Turk, Via Rossini 20.	520
PET okovanih, novih, različnih vozov, ki nosijo 10 do 25 q, proda Miklavčič, Postojna štev. 87.	531
IZKUŠENA sredstva za lase, zobe in olepšanje kože (proti pegam in lišaju) ima lekarna V II Bistrici.	28
NOVE POSELJE L 70.—, vzmeti 55.—, žimnicc L 45.—, volnene L 90.—, Nočna omarice, umivalniki, chiffonniers, spalnico itd. po zmernih cenah v ul. Fonderia 3. 46
SPALNE SOBE od L 1800.— naprej, kuhinje z ali brez mramora, stolice za vrt in gost'lno itd. na prodaj v skladišču via Udine 25. 509
Borzna poročila*
Tc2«Jb
Trst, dne 16. marca 1922.
Jadranska banka .............. 130
Cosullch ••*••••* ••»••«•*»» 272
Dalmatia . .................190
Gerolimich ................1430
Libera Triestina •• •••••••.«••• 435
Lloyd a. ••••««••••.*»•»•• 1270
Lussino	700
Martlnolich .••««.»•..*••••■• 133
Oceanla...... . ...........230
Premuda .••••••••.•••...•• 350
Tripcovicb •••••••«•••••••
Ampelea . .«•••»•....»*..
Cement Dalmatia
Cement Spalato . •••..»•••••■ Taja valuta na tržaškem trgu:
ogrske krone...... . • • .
avstrijsko-nemške krone.....
češkoslovaške krone ......
dinarji •• •••.■••«.. le j	••.....».«.
marke.............
dolarji! ••••••••..•«
francoski franki ........
švicarski franki ...••••«
angleški funti papirnati . . . . .
angleški funti, zlati......
napoleoni...........
254 590 345 253
—. 2.35 2.45
—.30.--.32
34.50.— 35.25 23.50.— 26.50 14.—.— 14.75 7 30.- 8.30 19.60— 19.60 177.—.— 177.50 382.—.—385.— 85.50— 85.90 94.50— 96.50 75.50 76.75
NaiS oglasi
Vesti z Notranjskega
Iz Spodnje Idrije. Tamkajšnje katoliško slovensko izobraževalno društvo je vprizorilo v nedeljo dne 12. t. m. v ljudski šoli ljudsko dramo v petih dejanjih «Lovski tat»! Igra je dolga in težka, posebno za glavne vloge, sce-
PODLISTEK
KAPITAN MARRYAT
UM Holandec
Roman
(92)
23. POGLAVJE.
•	Torej sem ga videl,» je rekel Filip čez nekaj minut, ko je prišel k zavesti in zagle-d,:i nad seboj sklonjeno Amino. ' Konečno sem ga videl. Ali še dvomiš?*
*Ne, Filip; ne dvomim več,» \e odvrnila Am;na žalostno; «toda potolaži se, Filip.*
•	Ah, meni ni treba moči —■ toda tebi, Amina, veš, da ta prikazen pomeni neizogibno nesrečo.*
•	Naj pride,* je Amina čisto mirno odvrnila. «že dolgo sem nanjo pripravljena in ti ludi.»
«Da, v kolikor sem zapleten v to stvar, foda ne, če bi morala trpeti ti.»
-Ze dostikrat se je ladja na kateri si se vozil ponesrečila in si bil rešen, zakaj ne bi rcnela tudi jaz kaj podobnega upati?*
•	Toda trpljenje in odpovedi!*
«Ne moremo ničesar onim, ki imajo pogum prenašati jih. Jaz sem le ženska, slabotna in mehka, toda upam, Filip, da tiči nekaj v meni, Česar se mi ni treba sramovati. Ne, bodi brez skrbi, iz Amininih ust ne boš slišal nobenega vzdiha, ne plakanje v obupu, temveč
tolažila te bo in ti pomagala, kolikor bo v njeni moči. Pa naj se zgodi karkoli — Če ti ona ne bo v stanu služiti, boš imel vsa; priliko opazovati, da ti ne bo v nadlogo.*
«V nesreči bo tvoja prisotnost vso mojo moč strla.*
«Ne, ne, temveč ravno nasprotno: tvojo odločnost bo še stopnjevala. Naj bo usoda še tako okrutna!*
•Vedi, Amina, to bo tudi.» "Naj bo,» je odvrnila Amina, <*sicer bi ja bilo dobrot, Če greš na krov. Mornarji so še vedno prestrašeni in tvojo odsotnost bodo opazili.»
<Prav imaš, > je rekel Filip, se vzdignil, jo objel in odšel iz kajute.
Torej je le res,* je premišljevala Amina. «Zdaj 6e pripravi na nesrečo in smrt — kajti znanilec groze se je že pojavil. Ah, da bi zvedela še več. O, mati, mati, spomni se svojega otroka in odkrij mi v snu pozabljeno umetnost! Potem bi gotovo zvedela še več — toda
obljubila sem Filipu, če ne bova ločena--
ah, ta misel je strašnejša ocf smrti in jaz imam tako mučne slutnje. Pogum mi upada, če le pomislim!*
Ko je prišel Fik'p na krov je naiel mornarje zelo prepadene. Kranc sam je bil čisto zmeden, kajti predobro se je ie spominjal, kaj je povzročila zakleta ladja v bližini zapuščene obale in v kako propast je privedla ladje. To ponovno prikazanje pa je bilo še strašneiše in 0a ir čisto strln Mcp£«o »»
čeč je slonel ob steni, ko je prišel Filip mimo.
«Nikoli ne bomo dospeli v pristanišče, gospod,* je rekel prestopivšemu Filipu.
«Tiho, tiho; lahko vas slišijo ljudje.*
•Vseeno — vsi so istega mnenja,* je odvrnil Kranc.
•Potem se gotovo motrjo», je odvrnil Filip in se obrnil napram mornarjem. «Far'' Da se nam po prikazanju zaklete ladje , peli nesreča, je verjetno, ka*jti že večkra, sem jo videl in vsakokrat se je kaj pripetilo, toda tu stojim zdrav in čil — in zato ne sledi, da ne bi mogli uiti srečno, kar so je meni vedno pripetilo. Storiti moramo kar je v naših močeh m upati na božjo pomoč. Vihar se bo kmalu pomiril m čez nekaj ur bomo imeli spet lepo vreme. Kot rečeno: že večkrat sem srečal to ladjo in ne bojim se fe. Gospod Kranc, prinesite žganja — ljudje so težko delali in izmučeni so.*
Ze upanje na pijačo je mornarje razvedrilo. Potrudili so se, da bi »polnili povelje in pijača je tudi največje bojazljivce ohrabrila, ostali pa so bili že dobre volje. Drugega dne je bilo vreme lepo, morje mirno in «UtrechU je svojo vožnjo brez skrbi nadaljeval. Več dni je vel rahel vetrič in ugodni vetrovi so polagoma zmanjšali strah« ki ga je povzročila nadnaravna prikazen m Čeprav je ni bilo mogoče pozabiti, so govorili o njej le v šaljivem tonu ali oa čisto ravnodušno.
POROČNA SOBA iz spaljenega, zajamčeno suhega bukovega lesa se proda za L 1500, druga masivna, polirana za L 1800, tretja hrastova, polirana, s francosko psiho, ptvo-vrstno delo, za L 1850, četrto, jesenova, polirana L 1900. Velika izbera. Turk, via Rossini 20.	533
HIŠA v Rojanu, stanovanje s sobo in kuhinjo, se proda. Naslov pri upravništvu.	534
SLUŽBE iščem kot prodajalka z dobrimi spri« čevali. Ponudbe na: Poštno ležeče, Sv. Pete* št. 1230.	512
MOTOR na bencin, 6 HP, znanka Walakov-ski Wien, na prodaj. Via Fonderia št. 27, Bizjak.	518
PIANINO, svetovne nemške znamke, izvrsten, se proda radi odhoda za L 3350. Acquedotto 23, vrata 11. Ogledati se od 2 naprej.	r*22
EGIPTOVSKI profesor grafologije pove 1 a-rakter in usodo življenja. Sprejema vsa^l dan od 13—19. Via Udine 12, pt.	331
IZURJENEGA in zanesljivega krojaškega pomočnika zavečje delo (jopiče) sprejme takoi Peter Vončina, krojač, Ajdovščina 146. 520
POROČNA SOBA, Jedilna soba in kuhinja se prodajo. Campo Belvedere 1, pritličje, f 28
ZLATO in srebrne krone plačam ve£ kot rfrrg' kupci. Albert Povb, urar. Mazzini 46 bHiii! drvenega trga).	11
POZOR! Srebrne krone In zlato ^o najvišjih cenah plačuje ed'ni grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, I.	16
CUNJE kupujem po 30, staro železo po 20. Skladišče via Solitario 14.	5f
SREBRNE KRONE plačujem po cenah, ki jih drugi ne premorejo. Pondares 6, I.
za parkljarje v Divači so zopet odprti. — Tam se vrše 26. vsakega meseca tudi znameniti semnji za konje. ,52

Z pogrinjBli 150 X 200 1 preproga ISO X150
serija . I. serija . H. serija .
Corso »lit. E. lil. 16
Tel. 10-08—24-24
olff Kostoris
TRST — Via Carducci št. 39 — TBST
Jutri« v soboto, 18. marca
se opre na nevo
ina izstMjili molih in deški!
z veliko izbero perila, oblek in hlač za delo, po cenah brez konkurence.
Preprodajalcem se da popust.	®
MV