"T * ★ B Skrene čestitke k prazniku dela ! 1# * 44^^******.1<.^j<.j<.4.**.^*.**.**.**.***.******************************+******************* tierne- ) IsKr« Kodelov Namesto uvodnika jHjufr ki10 Plovnega kolektiva sozd iskra ;jšePa ^ihP0" hvKO- Številka 16 - Leto XXI - 24. april 1982 sarno-.ani j® eStf Tik ®an,i, naj k Pred letošnjim prvim majem je bila vrsta dogodkov in obletnic, ki so lo so prave,Sneje povezani s tem velikim delavskim praznikom. V mislih imamo jlošk® s tridKar minuli 9. kongres Zveze komunistov Slovenije, ki je 17. t.m. končal jkar. ®vnim delom in nam jasno razkril prehojeno pot, trenutni položaj in, >vodv Je še zlasti pomembno, nakazal tudi naloge in smernice za jutri. neav V ^ aasti pomembno, nakazal tudi naloge in smermce za jutri. nu't°n*’res slovenskih komunistov je nedvomno pokazal, da gre za konti-! Vodij1? dela in vsebinskega delovanja, ki sta ga jasno začrtala oba naša velika vgviri Zajeta 3 in revolucionarja Tito in Kardelj, da gre za poglabljanje in še širše j vod® šega ° ^ahstično samoupravljanje, ki je temelj in pogoj obstoja tako na-3mtije sag, P°litičnega, kot gospodarskega sistema. Prav neomajno vztrajanje pri 0 ta^0 in ^Opravljanju v boju proti slehernim birokratsko—etatističnim pritiskom ii pro- sp0rac!.n°m urejanja našega življenja in dela, je bilo eno izmed temeljnih „ °C|1 kongresa in napotek ter naloga za prihodnost. # sti LVec*a ni bil pri tem izvzet delegatski sistem pa naša politika neuvrščeno-otoS|6 pijj Je še kako dragocena in edina perspektiva v trenutnem težkem in za-°® 5j p0Jn®m mednarodnem položaju, da ne govorimo o tem, koliko je kongres '9 prest6*1* Poz°rnosti in skrbi tudi dobremu gospodarjenju, boljšemu delu, dela ru*lturiranju našega gospodarstva, vključevanju v mednarodno delitev irarriu tu.. 'n uvajanju sodobne tehnologije in lastne pameti v naše gospodarstvo in itorjev, D;?Sak^anje življenje. 1 zV?Z ki na^e de kongres nahl čistega vina o vseh gospodarskih in drugih težavah, li OamaKtrenutno tarej° 'n ki jih moramo le sami premagati in preseči, da bi ' ^ / Ijivoll1*-0 iutri bolje, hkrati pa je poudaril in znova potrdil našo nerazruš- ____A ne Pripadnost Jugoslaviji, njenim narodom in narodnostim ter gojitev in g.jUnje bratstva in enotnosti kot ene izmed najdragocenejših pridobitev ' w Evolucije. nov.ed obletnicami, ki jih bomo praznovali te dni, je tudi 27. april, dan usta-Hji ltVc Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Enainštirideset let je mi-|Srn 0<* .te8a zgodovinskega dne, za katerega danes lahko mirno rečemo, da I k 0 z.njim Slovenci prvič in zares aktivno ter tvorno vstopili v zgodovino, v j r‘uktivno in tvorno delujemo tudi danes in bono delovali jutri. Let k°nžno je tu še vsakoletni 1. maj, naš in mednarodni delavski praznik. ie[°i?2a bomo praznovali v izjemnih razmerah, stabilizacijsko, skromno, z j 7 2 ustvarjalnostjo, brez razkošnega blišča in dragih proslav. In tako ko Ud' Prav! V tem smislu smo zastavili tudi našo letošnjo prvomajsko števil-n^|j' niej predstavljamo naše Kidričeve nagrajence, kajti v našem znanju in n inovacijah je edina pot naprej, dalje govorimo odkrito in brez olepšav ^problemih naše DO Iskra Avtoelektrika iz Nove Gorice pa o novih barvnih ProhJ20^'*1 s Kržana, skratka, v delo in delovne uspehe pa tudi v težave in Prav eme usmerjena naša prvomajska številka in menimo, da je tako tudi ina^K <*e*a 'n z delom v prihodnje delo bomo najlepše, najodgovorneje in Rnt 6 Proslavili naš letošnji delavski praznik — prvi maj! Brez blišča in ! ^ ar — z dosežki, odpovedovanjem, trdnejšim kvalitetnejšim delom vseh Ijal °?i,nezn'ka z zavestno odgovornostjo, da smo le sami kot samouprav-St' . ači svoje in skupne usode. Uad em' zeljami, spoznanji in mislimi zaključujemo to naše pisanje, ki naj bi umestilo vzneseni in frazerski uvodniški način obeležitve prvega maja. D.Ž. V NOVI PREDSEDNIK CK ZKS ING. ANDREJ MARINC, SEKRETAR CK ZKS PA MIHA RAVNIK Novi centralni komite Zveze komunistov Slovenije, ki so ga izvolili na pravkar minulem IX. kongresu slovenskih komunistov, je izvolil za novega predsednika CK ZKS Andreja Marinca, za sekretarja predsedstva CK ZKS pa Miho Ravnika. I*r>, jvanHi ,z6ft ,r<#S' i*P itslit ug*v k n*"1 DNlA Seja DS SOZD ISKRA V TEM MANDATNEM OBDOBJU 0 Delta v SOZD Iskra Razgovor glavnega direktorja A vtoelektrike Petra Mivška z Dušanom Željeznovim. V Lep delovni uspeh ob 9. kongresu ZKS TOZD TV, Pržan — V počastitev IX. kongresa slovenskih komunistov so v pržanski Tovarni TV sprejemnikov slavnostno pričeli s proizvodnjo najnovej-šihbarvnih TV sprejemnikov. V četrtek, 15. aprila, je ob 10.30 predsednik delavskega sveta TOZD Danilo Zorman prerezal vrvico, montažni trak je stekel. Kmalu so zasvetile prve testne slike na zaslonih aparatov, ki so v celoti plod domačega znanja, razvoja in tehnologije, zaradi bistveno zmanjšanega uvoza pa tudi izvozni artikli. Prve izdelane količine bodo namenjene kupcem na domačem trgu, kot zanimivost pa velja omeniti, da so jih 20 namestili tudi v Kulturnem domu Ivana Cankarja, da so novinarji lažgspremljali delo kongresa. RAZGOVOR Z GLAVNIM DIREKTORJEM AVTOELEKTRIKE ING. PETROM MFVŠKOM Praktično neodvisni od uvoza Med našimi delovnimi organizacijami, ki so jih lani pestile najrazličnejše težave., in problemi je bila tudi DO Iskra Avtoelektrika iz Nove Gorice. Zato smo pred prvomajskimi prazniki naprosili glavnega direktorja te naše DO ing. Petra Mivška, da bi nam podrobneje, obširneje in iz prve roke povedal kaj več o njihovi DO — včeraj, danes in jutri. Ali bi na kratko lahko povedali nekaj več o delu in gospodarjenju v lanskem letu vaše delovne organizacije, o težavah in problemih, Id vas tarejo, ker vsi vemo, da 1981. leto ni bilo lahko, in ne bo lahko tudi letošnje leto? »Na kratko bom skušal prikazati značilnosti lanskoletnega poslovanja. Celo leto nas je pestilo pomanjkanje materiala. Letni plan smo zato izpolnili samo 87%. Zaradi pomanjkanja re-promateriala smo v celotni delovni organizaciji pri 3.200 zaposlenih izgubili 185 tisoč delovnih ur. Jasno je, da je bila zaradi tega tudi proizvodnji dali prednost najprej izvozu, nato pa bolj akumulativnim izdelkom. Tu mislim predvsem na izdelke polprofesionalne izvedbe in rezervne dele, pri čemer pa smo istočasno uspeli zagotoviti v zadostni meri tudi naši avtomobilski industriji osebnih vozil, kjer je akumulacija najmanjša, saj vemo, da so vsi proizvajalci osebnih vozil v hudih težavah. Ne bi rad ponavljal vseh zapletov okrog deviznih zahtevkov naših dobaviteljev. Te zadeve so nam znane, rad pa bi poudaril sledeče: v lanskem letu smo v Avtoelektriki vzdržali ta pritisk. 3.339 iSSS, raže-Da bi mike rget- trave ovne 2 ,\sredo, 21. 4. je bilo 13. zasedanje DS SOZD Iskra in to je bilo hkrati rinje zasedanje naših delegatov v njihovem dveletnem mandatnem dobju. Najprej so delegati potrdili sklepe prejšnjega zasedanja DS ter z glasovanjem po posameznih delegacijah DO sprejeli vstop DO Iskra Delta ^OZD Iskra, s čimer je bil uresničen sklep DS SOZD Iskra št. 154. Prejetja tega sklepa so se udeležili tudi predstavniki DO DELTA. DO, dalje predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pokritje investicij in obratovalnih stroškov poslovnega letala, predlog aneksa k samoupravnemu sporazumu o namenskem združevanju in vlaganju sredstev v projekt mikroelektronika ter osnutek pravilnika o nagrajevanju uspešnejših diplomskih nalog o Iskri. Omenjeni predlogi oz. osnutek bodo izšli po sklepu DS kot priloga v prihodnji številki našega glasila. Ob koncu zasedanja je predsednik DS SOZD Iskra Jože Čebela ob izteku dveletnega mandata sedanjih delegatov DS dejal, da smo s tem mandatnim obdobjem lahko zadovoljni, ker je Iskra v tem času dosegla lepe uspehe, ker ni bilo v tem času večjih medsebojnih problemov in ker so delegati pošteno in korektno sodelovali ter pri tem gledali vedno na skupno korist. Zahvalil se je vsem delegatom za tvorno sodelovanje v tem mandatnem obdobju. Prav tako se je delegatom za delo in sodelovanje zahvalil v imenu sindikata predsednik KOS SOZD Iskra Janez Kem. ejei ^jevanju seje je delavski svet ra P,0ročilo o poslovanju SOZD ^ženi U in ugotovil, da so Todarre2!tati S!ede j13 Z30strene tlela i. P08°je se zadovoljivi. Ntam • svet Je sPrejel tudi delovni fi>0r ln metodologijo za pripravo doki čne8a plana SOZD Iskra za Lgl . 1986-1995 z nekaterimi idi J. .do leta 2000. Delegati so tejet- eJeH analizo vzrokov za ne-I ofgl® predlogov samoupravnih uele' ) delum°V s področja nagrajevanja iktro- ‘ J"'' ' ;kva- ii P* Ijedo k7a’s Predlogom nadaljnjih aktiv-fav tal Sl3teiemanje teh sporazumov. 'poln;,0 80 tudi sprejeli predlog za C'tev dejavnosti TOZD Indok z IV n ^0. SIL. *dlofalieva»Ju sej® 50 sprejeli tudi ilitvi sP°razuma o medsebojni Kžn Ustanoviteljskih pravic in toL. 0sti> ki jih ima Iskra Industrija t^Potrošnih izdelkov, TOZD TV tpižev SarnouPravnega sporazuma o ,ltev dela in sredstev za izgra-(vj f\?Vame TV barvnih katodnih u..~ hksa u’ november 1978) in iz /1?9) v- temu sporazumu (Niš, julij —' i ’ kr ga sprejemajo delavski sveti Zadnji je spregovoril v imenu KPO predsednik KPO Anton Stipanič, kije dejal, da je medsebojno zaupanje ustvarilo pogoje za dobro delo delavskega sveta v tem obdobju. Dejal je, da so delegati odločali odgovorno in rezultati takšnega dela so vidni tako v gospodatjenju Iskre, kot tudi v dejstvu, da je v tem času Iskra za 100 milijonov dolarjev povečala izvoz. V tem času se je utrdila tudi notranja solidarnost, zaupanje v sistem delavskega samoupravljanja, pomirile so se strasti glede drugih delovnih organizacij v Sloveniji, čeprav je tudi res, da še zdaleč ni vse končano in da je pred nami še mnogo dela, vendar pa bo to mandatno obdobje delavskega sveta ostalo v spominu vseh kot uspešno, delegati pa naj svoje izkušnje poneso v svoje okolje, je dejal ob koncu Anton Stipanič. V imenu delegatov DS pa se je kratko zahvalil Ivan Križnar. D.Ž. OBVESTILO CENJENE BRALCE OBVEŠČAMO, DA BO NASLEDNJA ŠTEVILKA ISKRE IZŠLA 8 MAJA Uredništvo \____________________________V proizvodnja na zaposlenega manjša od proizvodnje v letu 1980, če pa upoštevamo, da se je nekoliko zmanjšalo število zaposlenih, je ta odstotek pokazal za 4 % manjši fizični obseg proizvodnje od prejšnjega leta. Reči moram, da smo, ne glede na vse probleme in težave, ki so se vrstile vse leto 1981, kljub vsemu poslovno leto zaključili pozitivno, s sorazmerno skromnimi vlaganji v sklade. Od vseh temeljnih organizacij je poslovno leto zaključila z izgubo le naša temeljna organizacija Žarnice, vendar naj tu dodam, da je pri tej izgubi treba upoštevati določene specifičnosti. Tu mislim predvsem to, da je ta temeljna organizacija vezana na uvoz reproma-teriala in je pravzaprav razlika med prodajno ceno in ceno vgrajenih re-promaterialov tako velika, da je nemogoče poslovati pozitivno. Značilno za lansko leto je to, da smo v DO vlagali maksimalne napore za zmanjševanje uvoza in povečevanje izvoza. Že v začetku leta smo si zadali nalogo in sprejeli tudi ustrezne sklepe, da bomo ob pomanjkanju repromate-riala v proizvodnji dali prednost tistim izdelkom, ki gredo v izvoz. Kljub recesiji v avtomobilski industriji se nam je izvoz v lanskem letu povečal v primerjavi s predlanskim za 7 %. Istočasno pa smo uvoz zmanjšali od planiranega kar za 40%. Da smo lani poslovali pozitivno je posledica tudi naše odločitve, da smo v Na eni strani smo nekaj deviz oddvojili za domač repromaterial, na drugi strani pa smo v lanskem letu naše izdelke za domače kupice prodajali za dinarje. Od naših kupcev pia nismo v lanskem letu uspeli dobiti niti dolarja.« Praktično smo že preživeli prvi kvartal letošnjega leta. Kako trenutno ocenjujete gospodarjenje in delo v tem kvartalu, ki je za nami in sploh, kakšni so izgledi za letošnje leto? »Hes je prvi kvartal že za nami, in reči moram, da je bil to kvartal živčne napetosti, nervoze, obremenitev....Iz dneva v dan smose tudi letos srečevali s problematiko repromateriala. Kljub vsem problemom pa nam je vseeno uspelo letošnjo proizvodnjo nekoliko povečati v primerjavi z lanskim letom. Prvi kvartal ocenjujem kot ugoden. Ugoden je predvsem na področju izvoza na konvertibilno področje. Prav danes sem dobil podatke, ki kažejo naslednje: izvoz smo v primerjavi z lanskim letom povečali za 77%, pri čemer pa je razmerje med konvertibilo in kliringom še boljše. Letni plan smo izpolnili 33 %. Tudi na področju domače prodaje so rezultati ugodni, mislim pa, da je to tudi posledica tega, da je uvoz avtoelektričnih izdelkov vse težji in težji, tako da imamo zdaj res velik pritisk vseh naših (Nadaljevanje na 2. strani} Iskra v Žužemberku je močan gospodarski in politični dejavnik v Suhi Krajini Predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov ter poslovodnih delavcev SOZD Iskra, DO IEZE in TOZD Keramični kondenzatorji v Žužemberku so se srečali v četrtek 15.4. v tej TOZD na pogovorih o poslovanju in življenju v tej tovarni. Med pogovori je izstopala misel, da Iskra v Žužemberku ni zaprta sama vase ampak, da se uspešno vključuje v krajevno skupnost in gospodarjenje ter politično življenje vse Suhe Krajine. Najprej je direktor Dušan Lavrič predstavil tovarno, ki ima za osnovni program proizvodnjo keramičnih kondenzatorjev, ukvarja pa se tudi z elektromehanskimi sklopi in zlasti zadnji dve leti nastopa na trgu kot uspešen proizvajalec štarterjev za neonske cevi. Kolektiv šteje 450 delavcev, ki uspešno delajo in gospodarijo, saj imajo zadnja leta kar lepe ostanke dohodka. Tovarna se uspešno vključuje v gospodarsko življenje Žužemberka, saj je največja tovarna daleč naokoli. Žato je jasno, da poleg tega, da nudi zaposlitev večini krajanov, nujno sodeluje tudi v krajevni samoupravi, na občini v Novem mestu in v vsej Suhi Krajini. TOZD Keramični kondenzatorji sodelujejo z vsemi kulturnimi inštitucijami, zlasti s šolo. Ker pa je v Žužeberku sedež mladinskih delovnih brigad, ki prihajajo v Suho Krajino na zvezne akcije, sodeluje tudi z njimi. Lanski zaključni račun kaže, da so na osnovnem programu keramičnega kondenzatorja med 60 in 70% proizvodnje usmerjeni v izvoz. Lanska močna recesija jih je zelo prizadela, saj jim je praktično ostalo le tržišče v ZDA in seveda domači trg. Izvozili so za 1,2 milijona dolarjev. Vrednost proizvodnje je lani znašala 215 milijona dinarjev po stalnih planskih cenah; tako so naredili 17% več kot leto poprej, letni načrt pa presegli za 5%. Ker je bilo vse več težav s plasmajem keramičnega kondenzatorja so osvojili proizvodnjo prižigalcev (štarterjev) fluorescenčnih cevi in že lani s tem artiklom dosegli kar lep uspeh. Lani so prodali 95 milijonov keramičnih kondenzatorjev, kar pa je malo, saj so jih prejšnja leta 120 do 130 milijonov kosov. Tako so leta 1981 ustvarili 310 milijonov dinarjev celotnega prihodka in to je 15% več kot v letu 1980. Tako realizacijo so dosegli s povprečno 433 zaposlenimi, kar pomeni, da niso zaposlovali novih delavcev. Tako so povečali celotni prihodek brez podražitev in dodatnega zaposlovanja, se pravi zgolj z notranjimi rezervami: boljšo organizacijo, inventivno dejavnostjo, ki se je kazala v boljši tehnologiji. Tako so ustvarili 23% več dohodka, kot leto Prej- Čistega dohodka je bilo lani 20% več kot leta 1980, ob tem pa je znašal neto poprečni osebni dohodek 9.450din. Seveda je treba ob tem povedati, da je večina delavcev nekvalificiranih in seveda v tej luči so ti osebni dohodki kar sprejemljivi, čeprav so nekje na repu Iskre in Slovenije. Osebne dohodke so lani dvignili za 22%. Ob nagrajevanju je treba povedati, da imajo v žužemberški Iskri zelo stroga merila in načela nagrajevanja po delu. Uspešno delo pomeni stimulacijo, ki dosega lepe odstotke, medtem ko nedoseganje plana pomeni nižji osebni dohodek za vse, ki so za delo odgovorni, tako načrtovalce, pripravo dela, orodjarno, nabavo in neposredne proizvajalce. Tako osebni dohodek vsak mesec sproti ovrednotijo po doseženi kvalitetni proizvodnji. Ob tem naj še povemo, da praktično ne poznajo nadur za režijske delavce, za proizvodnjo pa le izjemno. Skušajo pa čimbolje organizirano porabiti delovni čas vsakega delavca. Ena izmed največjih težav je, da se kupci keramičnih kondenzatorjev zaradi recesije nočejo pogodbeno vezati in tako imajo zdaj naročil, ki so res fiksna, le za kakih 6 tednov vnaprej. Za letošnje leto načrtujejo povečanje proizvodnje za 17% s 445 poprečno zaposlenimi. Dohodka načrtujejo 23% več kot lani, a 20% več akumulacije. Izvozili bodo za 1,7 milijona dolarjev. Poprečni osebni dohodek načrtujejo v višini 11.350 din. V tej realizaciji pa je že vključen večslojni kondenzator, za katerega bo investicija šele stekla, že s 30 do 40 milijoni dinarjev. Naj povemo tudi, da veliko vlagajo v znanje. Poleg funkcionalnega izobraževanja in izobraževanja ob delu, štipendirajo precej bodočih strokovnih sodelavcev. Nekateri sicer godrnjajo nad visokimi stroški izobraževanja, vendar se v Keramičnih kondenzatorjih zavedajo, da bodo rabili vse več strokovnjakov, zlasti v novi, avtomatizirani proizvodnji večslojnih kondenzatorjev. Na pogovoru so sodelovali iz TOZD KEKO: Predsednik DS Lojze Pajk, predsednik sindikata Tone Konda, predsednik ZSM Martin Grčar in direktor Dušan Lavrič, iz DO IEZE: predsednik DS Franc Šunta in član KPO Ludvik Simonič, iz SOZD Iskra: predsednik KOS Janez Kern, predsednik ZB Franc Križnar, predsednik ZSMS Iztok Urbanc, sekretar DPO Miloš Pavlica in član KPO Pavle Gantar. X__________________________________/ Po štirih letih priprav jim je uspelo pripraviti vse potrebno, da bo" investicija za nove proizvodne prostore in novo opremo za večslojni kondenzator stekla letos 15. maja. Z izvajalcem, novomeškim Pionirjem so podpisali zelo trdne dogovore za fiksno ceno, brez vmesnih podražitev. Tako bo investicija stala okrog 250 milijonov dinarjev. Imajo že tudi soglasje SISEOT za uvoz opreme in upajo, da bodo stroji stekli konec prihodnjega maja. Tone Konda je povedal, da imajo zelo živahno in razgibano sindikalno organizacijo. Dela v 13 sindikalnih skupinah. Zavzetost in sodelovanje se je pokazalo zlasti ob zadnjih volitvah, kjer so zelo preudarno in kritično izbirali delegate. Tudi letne in četrtletne poslovne rezultate kritično pretresajo in dajejo svoje predloge in pripombe. Za obveščanje kolektiva imajo svoj Bilten pa tudi oglasno desko, bilten delovne organizacije in seveda glasilo Iskra. Mladinska organizacija šteje 90 članov, je povedal predsednik Martin Grčar. Mladina je aktivna v tovarni in krajevni skupnosti, se vključuje v delo občinske konference, nekoliko manj v konferenco mladine v DO, kjer delo nekako stagnira. Sekretar ZK Boštjan Smerke je bil med pogovori odsoten kot delegat, na 9. kongresu ZKS vendar so sodelavci povedali, da se tudi OO ZK tvorno vključuje v vsa politična in gospodarska dogajanja v TOZD-Predsednik DS Lojze Pajk, ki je bil predsednik že pred leti v času velike krize te tovarne, je dejal, da je zdaj seveda samoupravno življenje veliko bolj razgibano, tvorno in da posega na vsa področja življenja v TOZD. Tudi z družbenopolitičnimi in poslovodnimi delavci dobro sodelujejo. Službe dobro pripravljajo potrebna gradiva in so vedno na razpolago za potrebne podatke. irv PRAKTIČNO NEODVISNI OD UVOZA V_________________________________J (Nadaljevanje s 1. strani) kupcev, da bi naredili čim več. Moram pa tudi reči, da v tem trenutku ne uspevamo zadovoljevati vseh potreb, kar je škoda, in če bi bila oskrba z reproma-terialom redna, bi bili ti rezultati lahko že boljši. Če se oskrba z repromateriali ne bo poslabšla, potem bi lahko v letošnje leto zrli optimistično. Žal pa v tem trenutku ne vemo za vse ukrepe, ki bodo sledili na področju uvoza. Že pri poslovanju lanskega leta sem omenil, da lani nismo zahtevali od kupcev devizne participacije. V letošnjem letu smo to morali storiti, ker druge rešitve ne vidimo. Jasno je, da je to zbudilo veliko negodovanje pri naših kupcih. Tudi doslej dobri poslovni odnosi se zaradi tega krhajo.« Po vaših optimističnih napovedih za letošnje leto bi nas zanimalo predvsem to, kaj vse ste doslej storili, da bi zmanjšali uvoz in povečali izvoz, pa tudi določeno prestrukturiranje proizvodnje, ker sami vemoj da v bližnji in daljši perspektivi delati samo za avtomobilsko industrijo verjetno ni velikih perspektiv spričo sedanjega svetovnega položaja tako na naftnem področju, sploh pa vemo, da je avtomobilska industrija v svetu v krizi. Imate mogoče kakšne nove programe? »Mišljenje, da avtomobilska industrija nima nobene perspektive, je zgrešeno. Ljudje smo se vozili, se vozimo in se tudi še bomo. Res pa je, da je zdaj avtomobilska industrija v krizi. Res je tudi, da takih skokov v večjo proizvodnjo, kot so bili doslej, ne bo več. Naš osnovni program je in bo tudi v prihodnje proizvodnja agregatov za avtomobilsko industrijo. Kapacitet za proizvodnjo agregatov za osebna vozila zaenkrat ne mislimo večati. Treba je vedeti, da je v tem trenutku zmogljivosti za proizvodnjo agregatov za osebna vozila po vsem svetu preveč in bi jih bilo neumestno še povečati. Kljub temu pa se v Jugoslaviji porajajo težnje in želje po zgraditvi dodatnih kapacitet za proizvodnjo AE izdelkov. To je bilo torej področje avtoelek-trike za osebna vozila. Imamo pa velike možnosti in tudi naš razvoj gre v smeri večje proizvodnje in širjenja asorti-mana za potrebe gospodarskih vozil, kamionov, avtobusov, traktorjev, specialnih vozil__ Na tem področju je praznine še dosti. Ker pa se zavedamo, tako kot je bilo zastavljeno vprašanje, da samo program s področja avtoelek-trike sedaj in v bližnji prihodnosti ni zadosten, delamo tudi na dodatnih programih. To so programi za posebne namene, za industrijsko opremo itd. Kadre za tako zahtevnejšo proizvodnjo imamo. Je pa tu vprašanje naše notranje organiziranosti. Verjetno bomo morali iz nekaterih temeljnih organizacij in služb izločiti določene kadre, ki se bodo bolj posvetili novim programom. Žal za letošnje leto v tem trenutku še nimamo sprejetega gospodarskega plana. V letošnjem planu smo si zadali konkretne naloge, kaj napraviti na področju zmanjšanja uvoza in povečevanju uvoza,ob istočasno še boljšem izko-rišanju naših strojnih kapacitet. To so konkretne naloge in mislim, da jih bomo v veliki meri uspeli izpolniti, seveda, če se nam ne bo pretrgala oskrba z repromaterialom. V tem primeru bi" bili brez moči. Že lani smo močno znižali uvoz. Letos pa ga bomo še bolj. Sedaj uvažamo izključno samo material, ki ga na domačem tržišču ni možno dobiti, oz. je neustrezne kvalitete. Vendar pa je z rekonstrukcijo izdelkov mogoče marsikaj napraviti. To je proces, ki ni nikoli končan.« Dušan Željeznov Z dopolnitvijo programa U večje možnosti za izvoz p Od slavnostne otvoritve novega tovarniškega poslopja dob' -ič, a TOZD Stikalni in zaščitni elementi delovne organizacije Avton** > kmalu minilo pet mesecev. Svetle in prostorne proizvodne prosto^ nim skladiščem v kletnih prostorih poslopja in izredno lepo urejen^’'| 350 članski kolektiv v zameno za stare, za normalni delovni pri^i ?ete drzne delovne pogoje kaj hitro sprejel za svoje novo bivališče. •* ^ v° ui z, m c uvivv ute pugujc maj nisi v 9picjv;i av vje uu v v in v am'-- j. ^ danes njihovi delovni — proizvodnji uspehi, in kako se v vsakda»P j -ie5 dan vključujejo družbenopolitične organizacije, je bila glavna te^,t ^o< vora med predstavniki SOZD Iskra, delovne in temeljne organu*1 teklem četrtku. izvo OD OBRATA DO SAMOSTOJNE TEMELJNE ORGANIZACIJE Sedanja TOZD Stikalni in zaščitni elementi je začela delovati pred 22 leti, kot strojna delavnica z izdelavo zračnih ter oljnih stikal DSZ 15, DSZ 35 in DSZ 0 15 ter termočlenov B 10. Z razširitvijo programa na TV stabilizatorje, ki so ga kasneje opustili ter na proizvodnjo bimetalnih relejev RB 2, releje PR 100, baka tipk ter pomožnih relejev PR 41—59, se je večalo tudi število zaposlenih. Kot dislociran obrat tedanje TOZD TELA je dosegel 1978 leta okrog 200 zaposlenih s 106 milijoni dinarjev proizvodne realizacije. V samoupravni organiziranosti delovnega procesa se je 1980 leta ob reorganizaciji DO obrat registriral kot samostojna temeljna organizacija. V prvem, lanskem letu je dosegla ta TOZD zelo dobre poslovne rezultate. S proizvodnjo bimetalnih relejev TRB 02—27. pomožnih relejev TRB 42—49, PR 100 in TRA ter izdelavo raznih tipk, podnožij in pribora so zabeležili 335 miljonov din celotnega prihodka, kar je za 34,5 % več kot leto poprej. Od tega je bilo ustvarjenega za 113 milijonov din dohodka in 78 milijonov din čistega dohodka. Za poslovni sklad je ostalo 26 milijonov din. Izredno dobra vrednostna realizacija proizvodnih dosežkov uvršča TOZD Stikalni in zaščitni elementi na četrto mesto v občinskem merilu in med tiste TOZD v Avtomatiki, ki so izvozno dobro orientirane. Samo pomožnih relejev je cca 65% namenjenih izvozu na konvertibilno področje. Iz omenjenega sledi, da je TOZD v preteklih letih pri dvigu proizvodnjih rezultatov koristila notranje rezerve v smislu višjega izkoristka delovnega zultate je delno krivo pomanjM Vpr ročil, bo potrebno pristopiti k r J op0; ski modernizaciji, k dopolnitelj glej ma. Svetovni tehnološki raZv0Lil Pou dročju elementov je namreč usn i pot, nadomeščanje relejskih vezi) Jjstojj tronskimi, s čimer dobivajo P ali releji povsem novo vlogo. .J k Prav tako prinaša integrali $ozj miniaturizacijo. Tudi v elektt 1 pojavljajo zahteve po relejih Lt t^ tično zaprtimi kontakti in po O 2a$t relejih za tiskana vezja. RazvoJL nej, nosti so tudi na statičnih in hibfl.^ dalj lejih. Iz tega programa izhah dela možnost za modernizacijo PrJ q nje, ki bi jo osvojili v TOZD h prve zaščitni elementi. Kako hitro bo potekal ta pr° dtoj v prvi vrsti odvisno od dobregU 1$^ vanja in vzajemne pomoči me ^ g0S| Razvojni institut in omenjen0 ^ tat materialne proizvodnje v Av'10 poSi iiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|f rep, Pri razgovorih so sodelovali' neg, SOZD Iskra: Pavle Gant3'",'^. KPO SOZD Iskra, Janez Ker” sednik KOS SOZD Iskra, ^SV vlica sekretar DPO SOZD I8* J'* Urbanc predsednik KS ZSMS Iskra, Franc Križnar predsedm ZZB SOZD Iskra J DO Avtomatika: Stane j predsednik PO DO, Franci Cer” sednik KOOZS DO i TOZD Stikalni elementi: ^ I ugo; Drobnič poslovodni organ , Čolič sekretar OOZK. Julka Smrke predsednik IO OS, Zor”f lic želj predsednik OOZSMS, Fraj(| predsednik DS, Stane Žnidarši” log, Franc Lenarčič vodja Kvalitete, Jože Tegelj vodja pomožnih relejev. llllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllH1111111 Med pogovori v Dobrepolju. časa in povečanje discipline. V lanskem letu so se pri pripravi proizvodnje in sami fizični realizaciji maksimalno angažirali tako, da so zabeležili le krajše zastoje. Prav tako so s še pravočasno pripravo alternativnih rešitev in ustreznim premeščanjem delavcev dosegli tudi večji finančni uspeh poslovanja. Na osnovi tega so se dvignili tudi osebni dohodki, ki so se v povprečju sukali okoli 9850 din. htio - \ Polc ENOTNO DELOVANJE Jdeia DRUŽBENOPOLITIČNIH u dela NTZACIJ . ti loga Družbenopolitično delovanj5 , tej ^ dnevno spremljajo in krojij0 ta^ ska, partijska in sindikalna °”&aln ja. Njihov prispevek pa ni vl, JProj doma, temveč se že vrsto let vkU J n jfiPa i v družbenopolitične, delovne, turne akcije v krajevni skupno* ^ čini Grosuplje; sofinancirali Srega;JCiU,2l>3 % letošnjega le nr^e v - .etošnjega letnega plana f SosDori ar i.e vsekakor spričo sedanjih ijeno i tat p . arskih težav zelo ugoden rezul-11 tem pa so poudarili, da se je še eba lotiti problemov oskrbe z zrialom, kar je naloga nabav-gija, ki naj zlasti uredi vpra- AV“Vi)osebri tern Pa 50 poudariU, da se je še UHIllllllI' tepr°el treba lotiti problemov oskrbe z w8li: Heoa0[nalterialom> kar je naloga nabav- ki nai zlasti nr^Hi vnra- aKMil,i ) Isk'3; SMS iednil1' šanja deviznih soudeležb, da ne bi prišlo do zastojev v proizvodnji. Opozorili so tudi na vprašanje cen naših izdelkov ter na vprašanje kvalitete, ki kaže pomanjkljivosti zlasti v svojem vhodnem procesu proizvodnje zaradi slabših repromaterialov. Ko so govorili o planu izvoza za drugo četrtletje in predlogu delitve uvoznih možnosti za isto obdobje letošnjega leta, so poudarili, da je plan izvoza zelo .zahteven in visoko postavljen in pomeni hkrati tudi velik korak naprej v Iskrinih izvoznih prizadevanjih. Poudarili so tudi, da smo zmanjšali carinske zaloge, kar je vsekakor tudi prispevek k stabilizaciji in uspešnemu poslovanju. V nadaljevanju seje so razpravljali še o združevanju deviznih sredstev za nemoteno delovanje računalnika v RRC za leto 1982, obravnavali predlog samoupravnega sporazuma o združitvi DO v skupnost za upravljanje zunanjetrgovinske mreže Iskre ter poslušali informacijo o predlogih samoupravnih sporazumov, ki šobili na dnevnem redu delavskega sveta .SOZD Iskra 21. t.m. Po končani seji kolegija je bila seja odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, na kateri je bilo najprej letno poročilo o stanju LO in DSZ v TOZD in DO SOZD Iskra, naslednje so govorili o programu izvedbe projekta »Informacijskega podsistema za SLO in DSZ« ter o problematiki službe posebnih informacij. D.Ž. So težave zares neizogibne? ine t' iČer"1 iti Zora”i ’ Fran jarš?) ija ' >dja Ni lahko pisati o težavah prav kot ni lahko o njih raz p ra v-)at* prav a no in konstruktivno *8ko, da bi to zares peljalo do ustreznih rešitev in poti iz zapletenih situacij dotlej, dokler takš-•uh rešitev še ni jasno videti na pbzorju. Toda, še težavneje pa se je nahajati v zapleteni situaciji, iz *a,ere življenje mora najti izhod. V življenju je že tako, da ni Mogoče, da do težav nikofi ne bi PriŠo. Toše posebej velja za poslovanje v današnjih zahtevnih namerah. Tako se zdi skoraj normalno, da v velikem poslov-nem sistemu, kakršen je Iskra, zdaj ta, zdaj oni njegov del zaide v težave. Videti je, da imamo ponekod v Iskri spet opraviti z enim fnied takšnih primerov, ki ga sicer ne gre dramatizirati, vendar si kljub temu ne moremo in ne smemo privoščiti zatiskanja oči Pred znalo, Id nas opozarjajo na Potrebno resnost in konstruktivnost razpravljanja. Gre za pologi) v katerem se je v zadnjem Casu znašla TOZD TI S v delovni organizadji Elektrozveze. $lov ,ano je b**0 že doslej, da je TTS poda c 3z *zgubo. Zdaj pa se je izkazalo, Zrtloe,ta TOZD še tudi v bodoče ne bo . po] v. Sania izkopati iz nezavidljivega JE „i*dela2aia' V njej dela 240 proizvodnih IH de]! Cev in ob njih kar 120 takšnih, ki ^loo!!0 na razvojnih in raziskovalnih na-vanje i tej t-A I0 b' lahko bilo tudi prav, če bi v jjijo ^ taJ OZD znali svoje sicer res obsežno a org3 na]n°l.no >n raziskovalno delo funkcio- namreč, da so pogoji dela pri njih slabi, da imajo opremo zastarelo in da tudi prostora nimajo dovolj na voljo. Verjetno so šli prav zaradi takšnih pogojev pred časom tudi v reorganizacijo lastnega načina dela. Toda, kot je videti zdaj, tudi v tem niso imeli najbolj srečne roke. Razvojno in raziskovalno delo so namreč močno razdrobili, tako močno, da se je le-to odvijalo kar na okrog 180 delovnih nalogah, kar pa je bilo očitno preveč in zamegljuje preglednost nad celoto tega dela. Zdaj sprevidevajo tudi, da so, po eni strani imeli razmeroma velike kadrovske zmogljivosti, ki so bile angažirane na neuresničljivih nalogah,po drugi strani pa jim je hkrati zmanjkovalo kadrovskih zmogljivosti za realno postavljene naloge — za realizacijo raziskovalnih nalog in proizvodnjo. Pokazalo se je očitno na tem področju neskladje med delovnimi prizadevanji in potrebami. Tu pa se zastavljajo vprašanja, zakaj in kako je do tega sploh lahko prišlo. Organi upravljanja so v istem času normalno delovali, to je o zadevah razpravljali in sprejemali ustrezne ukrepe in sklepe, kljub temu pa je prišlo do nezadovoljive situacije in se zato logično najprej zastavlja vprašanje, kaj je bilo z informiranjem v tej TOZD. Pri tem pa zdaj ugotavljamo, da je bil sistem informiranja od zgoraj navzdol neučinkovit kljub temu, da so se bila vsa aktualna vprašanja načenjala za razpravo po formalno demokratični poti. Toda, visoka stopnja obveščenosti je le ostala predvsem na višjih ravneh, medtem ko je bila ta stopnja na nižjih ravneh nižja, v sami delavski bazi pa je skoraj ni bilo. Zdaj se ponuja vtis, kot da so se vsi pristojni nekako zanašali drug na drugega, nihče pa ob tem — poznavajoč situacijo sicer bolj ah manj — vendarle ni ukrenil ničesar potrebnega. To dalje odpira vprašanje, kako so sploh delovale pristojne (tudi delegatske) strukture. Od tod dalje sledijo logično vprašanja, kot so, vprašanje usposobljenosti teh struktur ter na koncu koncev tudi vprašanja njihove kolektivne in posamezne odgovornosti. Gre za zelo pomemben delovni kolektiv v Iskrini organizacijski verigi, vprašanje je naš delavec— samouprav-Ijalec, posameznik, ki ni kriv te zagate, v kateri se je znašla ta TOZD. Zato ga bo nujno, s podporo prav tega subjekta — in ne da bi krnili njegove samoupravne pravice, z ustreznimi toda radikalnimi ukrepi spraviti iz težav, v katere je zabredel. Mak Dobre želje 9. kongresu ZKS v Magnetih rx i 1 znali svoje sicer res obsežno irNn 'J.‘*u' i vide%r .° 'n pravilno vpreči ter vskladiti s :tvkl?Pa seV?dno dejavnostjo. Videti je, da jvne! prav to žal, ni zgodilo. Menijo 15. maja ob otvoritvi 9. kongresa ZKS so v Magnetih za nekaj minut ustavili stroje in tako počastili kongres. Sekretar OO ZK pa je zbranim spregovoril: Danes, ko se začenja 9. kongres ZKS, lahko ocenjujemo tudi priprave na kongres. Brez pretiravanja lahko rečemo, da smo v osnovni organizaciji in v sodelovanju in povezovanju z osnovnimi organizacijami v delovni organizaciji razpravljali o kongresnih dokumentih. Temelj te aktivnosti, ki je bila tudi stalna aktivnost je bilo uresničevanje in preverjanje politične usmerjenosti članov ZK, z najbolj aktualnimi družbenimi in gospodarsko političnimi vprašanji v tem času. Dokončali smo rekonstrukcijo tovarne. Z velikimi prizadevanji se je celotni kolektiv vključeval, da se investicija čim prej dokonča. Nova investicija nam namreč omogoča posodobiti tehnologijo, povečati proizvodnjo in kar je najpomembnejše lahko bomo tudi izvažali. Naša proizvodnja je namreč taka, da potrebujemo surovine, ki jih ni 9. KONGRES LJANA ZKS, LJUB- Člani OO ZK in delavci TOZD Magneti v delovni organizaciji Iskra — Industrija elementov za elektroniko pozdravljamo delegate 9. kongresa ZKS. Želimo, da bi kongres natančno opredelil naloge za uspešno izvajanje stabilizacijske politike. Kongresu želimo uspešno delo! Delavci Iskre 1EZE, TOZD Magneti J pri nas in jih moramo uvažati. Z izvozom naših izdelkov si bomo zagotovili nemoteno proizvodnjo in s tem tudi prispevali svoj delež k stabilizaciji. Zavedamo se, da bomo le z dobrim delom uspeli za kar smo si prizadevali in se bomo še, da bodo pri oblikovanju naše politike sledili vsi delavci našega kolektiva in ne samo komunisti. Najbrž delim mnenje vseh članov kolektiva, naj s tega mesta pozdravimo delegate 9. kongresa ZKS, zato predlagam, da pošljemo brzojavko 9. kongresu ZKS. temelji razvoja sistema samoupravnega obveščanja vDO Telematika priprl lav i" ^ 11 njih1 M azdd] q, po p? v rin i^anie delegatov v SIS in DPS Ka nM rnounr ei sPreie,ih normativnih aktih o sa-Vbk3 zelo m'!nem obveščanju v Telematiki smo ki i11 obvočA3 0 PROstora namenili obveščanju in ’ i na'! Pfavn?nost' delegacij v različne samou- 12 °V 6čn?Jntefesne skupnosti in družbenopoli-/sep1 J vitj SKupnosti, kar bo verjetno treba popra-polici) A h tfi3’ clelJ^®!6^3*'’ k* smo jih izvolili v različne h vrs«, hočejo uspešno predstavljatS in vitev. j tieiavr a,i različne interese in stališča vseh njU J(. nati p D°' motajo le-te seveda tudi poz-ntipij stonai rav tak° morajo delavce, katere za-tfi ih priz (Ž’S!edno seznaniati z Rezultati svo- 7JD ? ‘ 'Zatnadevani-nja |ti odrti le verjetno malce nenavadno, da ti v i itstrp,1 v nekdanj Elektromehaniki niso bili j dot’11, boli ti6*6 otganizirani in da so bili delegati najti rnani prepuščeni lastni pobudi in iz-kflat/t Večne težave z delovanjem de-iogične 3 sistema 80 bile tudi iz teh razlogov V okviru sistema samoupravnega obveš- |$f (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Čanja v Telematiki si bo torej treba prizadevati tudi za obveščenost delegatov in delegacij in njihovo vključevanje v obveščanje kolektiva. V tem smislu bi morale posamezne delegacije določiti svoje poverjenike za informiranje, ki bi kontinuirano delovali v procesu samoupravnega obveščanja.. Za bolj avtentično, povezano in dosledno delovanje delegacij pa bi kazalo ustanoviti posebno koordinativno telo na ravni DO, ki bi delovalo kot spodbujevalec in organizator dela delegacij in kot strokovno posvetovalno telo pri razreševanju različnih vprašanj iz dela delegatov. To telo pa bi moralo biti prav tako ustrezno vključeno v sistem samoupravnega obveščanja DO. Povezovanje obveščanja delovnih organizacij Iskre v Kranju Načelno naj bi delavci delovnih organizacij Iskre v Kranju svoje interese povezovali predvsem prek SOZD Iskra, kar pomeni, da na področju medsebojnega obveščanja lahko odigra glavno vlogo predvsem glasilo » Iskra« in (žuga sredstva obveščanja na tej ravni. Toda, logično in razumljivo je, da ima kranjska Iskra (oz. delovne organizacije Telematika, Kibernetika in Električna orodja, ki so nastale iz bivše Elektromehanike) neposredno po reorganizaciji še vedno zelo močne skupne interese, ki izvirajo iz podobnih problemov, oz. izredne medsebojne proizvodne soodvisnosti pa tud skupne lokacije in 35-letne tradcije. Nekatere zadeve in probleme bodo tudi dolgoročno obravnavali skupno in zato je treba temu prilagoditi tudi sisteme samoupravnega obveščanja vseh treh kranjskih subjektov, oz. ustvariti ustrezne povezave pri poročanju o obravnavanju- skupnih zadev. Tu bi svojo vlogo lahko odigrale priložnostne izdaje skupnega glasila in poročanje prek glasila »Iskra«. Povezovanje obveščanja s SOZD Iskra Kolikor mi je znano, se z uredtvijo sistema samoupravnega obveščanja v okviru SOZD Iskra gkvarja TOZD skupnega pomena INDOK. Njen program dela predvideva zgraditi sistem, ki bo poenotil odnose na področju obveščanja v okviru SOZD, hkrati pa delavcem ponudil dovolj relevantnih informacij za odločanje na vseh ravneh samoupravljanja. V sistemu samoupravnega obveščanja Telematike je predvidena vključitev v te od- POGOVOR Z MILANOM LOPARNIKOM Le izvoz nam omogoča uvoz Pred pogovorom z direktoijem uvozn dejavnosti v temeljni organizaciji Zunanji trg v Iskri Commerce Milanom Lopamikom smo se „oborožili“ z nekaterimi najnovejšimi podatki o letošnji prodaji Iskrinih izdelkov na tuja tržišča. V prvih treh mesecih smo na konvertibilno in klirinško tržišče izvozili skupno za 44,7 milijonov dolaijev. Ta vsota predstavlja 21 % letnega načrta, hkrati pa je za točno tretjino višja kot pa smo jo dosegli v enakem obdobju lani. Od tega smo prodali na konvertibilno tržišče za 27,5 milijona dolaijev in če še to vsoto razdelimo, odpade na kooperacije 4,9 milijona, na redni izvoz 22,6 milijonov dolaijev. Težišče pogovora z Milanom Lopar-nikom je bil, seveda, Iskrin uvoz v letošnjem letu, izvozne številke pa smo namenoma navedli na začetku tega intervjuja, kajti gotovo ni nikogar več v Iskri, ki se ne bi zavedal dejstva, da nam le izvoz omogoča uvoz. O tem, da potrebujemo v zadnjem času devize za nakup reprodukcijskih materialov tudi na domačem tržišču, tokrat ne bi govorili. „V prvih treh mesecih,“ nas je v uvodu seznanil sogovornik, „smo uvozili s konvertibilnega območja za 16,3 milijonov dolarjev reprodukcijskih materialov. Od tega je odpadlo na redni uvoz 1,28, na kooperacije pa 3,5 milijone dolaijev. S tem smo v prvem četrtletju uresničili le 15 % letnega uvoznega načrta, ki znaša, 112 milijonov dolaijev uvoza s konvertibilnega tržišča." Preden bi vas prosili za komentar o uvozu v letošnjih prvih treh mesecih, še morda nekaj primeijav z enakim lanskoletnim obdobjem? - ..Zanimivo je, da smo v lanskem prvem četrtletju uvozili za skoraj povsem enako vsoto reprodukcijskih materialov, če pa upoštevamo že omenjeni odstotek letnega plana pa ugotovimo, da nam uvoz nazaduje. S klirinškega tržišča smo v tem obdobju uvozili za 1,6 milijona dolarjev reprodukcijskih materialov, to je toliko kot v lanskih prvih treh mesecih, skupna^ vsota uvoza s konvertibile in kUringa, ki znaša 17,9 milijona dolaijev, pa je spet povsem takšna kot v lanskem primerjalnem obdobju.". Govorila sva o uvozu reprodukcijskih materialov. Kaj pa oprema? „V prvih treh mesecih smo carinili za 3,4 milijona dolaijev opreme. V mislih imam opremo s konvertibilnega območja, kajti uvoza s kliringa ni bilo. Pri uvozu opreme prednjači Center za elektrooptiko, kar je povsem razumljivo glede na njegovo izvozno usmeritev." Kateri pa so bili največji uvozniki repromaterialov v tem obdobju? »Naštel jih bom po vrsti, in sicer glede na višino uvoza. Največ je uvozila delovna organizacija Široka potrošnja, sledijo pa Telematika, Kibernetika, IEZE, Elektrooptika, Avto-elektrika, Avtomatika, Kondenzatorji, ERO, itd." Omenili ste, da smo v četrtletju izpolnili le 15 odstotkov letne uvozne naloge. Pa je s tem Iskri Commerce uspelo zagotoviti Iskrinim proizvodnim temeljnim organizacijam zadostne količine repromaterialov? »Najprej bi rad poudaril, da je letošnji Iskrin plan uvoza plan dejanskih potreb in ne želja. In če to upoštevamo, potem je jasno, da nismo mogli ustreči vsem uvoznikom. Najhuje je to, da nepreskrbljenost z uvoženimi repromateriali neposredno vpliva na izpolnjevanje izvoznih Milan Lopamik. obveznosti. Le-te so letos izredno visoke, saj smo si začrtali, da bomo izvoz na konvertibilno področje povečali za najmanj 25%. In kje vidite glavne vzroke, da imamo takšne probleme z uvozom? »V letošnjem prvem četrtletju pri uvoznih poslih ni veljal sporazum, ki ga na kratko imenujemo samoupravni sporazum za devizni režim. Ta akt določa, v kakšni višini lahko nekdo prijavlja in plačuje uvoz. V tem obdobju je veljal odlok IS, ki je za celotno republiko določal izvozne obveznosti in uvozne možnosti. Strokovne službe pri SISEOT so po posebnem izračunu te izvozne obveznosti in uvozne možnosti razdelile na posamezne nosilce - najprej po enotah, potem pa v okviru enot na posamezne nosilce. V prvem četrtletju smo tako uvažali v okviru tako imenovanega fizičnega limita in ne po samoupravnem sporazumu, ki določa, da lahko 65 % deviznega priliva s konvertibilnega tržišča porabimo za prijavljanje in plačevanje uvoza s konvertibilnega območja.” Kot je znano so od enot in nosilcev zahtevali, da morajo uskladiti svoje plane ekonomskih odnosov s tujino z obveznostmi, ki jih je strokovna služba SISEOT izračunala za vsakega posebej. Kako je bilo s tem usklajevanjem? »Prvi rok za usklajevanje je bilo prvo četrtletje, na zadnji seji skupščine SISEOT pa so ga podaljšali do 15- aprila, kajti mnogim enotam in nosilcem ni uspelo uskladiti svojih planov. Na primer Iskra, ki je v drugi enoti, ni mogla sprejeti izvoznih obveznosti, ki naj bi bile za 36 % večje kot lani. Kot je znano je Iskra med največjimi izvozniki v republiki, za letos pa smo si sami začrtali za kar 25,3 % večji izvozni načrt. Že ta načrt je izredno obsežen in ga bomo (Nadaljevanje na 4. strani) noše, do vzpostavitve le-teh pa bo glavni informator na ravni SOZD še vedno predvsem glasilo »Iskra«, v pomoč delegatom pa različna gradiva za seje na tej ravni, problemske konference, posvetovanja in podobno. Povezovanje obveščanja v okviru občine Kranj Tud v okviru občine Kranj sistem samoupravnega obveščanja Telematike zaenkrat še nima pravih možnosti, da bi se odprl navzven, vendar pa se v novejšem obdobju urejajo razmere tudi na področju obveščanja v občini. Ustrezneje je zaživelo delo občinskega INDOK centra, ki že kontinuirano zagotavlja določen sveženj informacij za obveščanje v gorenjskem združenem delu. Neformalno so vzpostavljene tudi solidne povezave z regijskim glasilom »Glas«. Ž Občinskim INDOK centrom in glasilom »Glas« Telematika sodeluje predvsem v smislu izmenjave glasil, biltenov in različnih uradnih informacij. Povezovanje obveščanja z republiškimi sredstvi javnega obveščanja (tisk, RTV) Povezave sistema samoupravnega obveščanja Telematike in zunanjih sredstev javnega obveščanja so zaenkrat še neformalne in nesistemske. Gre predvsem za priložnostna sodelovanja v primeru zanimivejših dogodkov v življenju in delu DO v smislu zagotavljanja tako imenovanih »press—in- formacij« tisku in RTV in povabil ter obiskov zunanjih novinarjev v DO. Odvisnost sistema samoupravnega obveščanja DO Iz doslej zapisanega je razvidno, kako je delovanje in sploh obstoj sistema samoupravnega obveščanja v DO v veliki meri odvisen od svojih podsistemov in od celotnega sistema družbenega obveščanja, oz. od stopnje kulture samoupravnega obveščanja in organiziranosti na vseh ravneh. V Telematiki lahko zgradimo še tako dober sistem samoupravnega obveščanja pa vendar bo to v danem trenutku še vedno zaprt sistem, ki bo lahko razvijal predvsem samoupravne odnose znotraj DO, ne bo pa imel večjega vpliva na širše družbeno dogajanje, prav tako pa bo tudi vpliv družbe v DO minimalen, oz. odvisen predvsem od spontanosti. Vprašanje odprtosti sistema samoupravnega obveščanja v DO Telematiki je torej vprašanje izgradnje sistema družbenega informiranja v celoti, v katerem bodo ustvarjeni trdni in kontinuirani kanali informacij in povratnih informacij iz DO in v DO, ne le po delegatski liniji, pač pa tudi po fniji javnega ogveščanja. Tu pa bi lahko bistveno večjo vlogo kot doslej odigrali INDOK centri na različnih ravneh, v našem primeru zlasti na ravni SOZD in občine. (Se nadaljuje) Zadnje seje odborov DS SOZD Iskra Odbor za kadrovsko-—socialne zadeve in izobraževanje Posvet o kadrovski dejavnosti v SOZD Iskra, ki so se ga v dneh od 8. do 10. decembra 1981 udeležili vodilni in vodstveni delavci ter drugi strokov-njaki za posamezna področja, je opozoril na potrebo po takih in podobnih srečanjih, potrebo po izmenjavi izkušenj, usklajevanju stališč ter po vzajemnem infor-miranju med kadrovskimi delavci DO in SOZD. Osnovna ugotovitev tega posvetovanja je bila, daje prvi pogoj za uspešno doseganje ambicioznih poslovno-proizvodnih programov SOZD Iskra izoblikovana enotnakadrovska politika in načini njenega izvajanja na vseh ravneh organiziranja Iskre. Ugotovljeno je bilo še, da je DO tista osnovna samoupravna in poslovno zaključena celota, v kateri je smotrno razviti vsa področja kadrovske dejavnosti ter smotrno opredeliti vlogo kadrovske službe v TOZD. Izhodišča za organizirano delovanje kadrovske dejavnosti v SOZD so skupne naloge, oblikovane v okviru enotne kadrovske politike, doreči pa je treba povezave med kadrovskimi in drugimi službami, med raznimi kadrovskimi službami v Iskri ter informacije ter njihove ustrezne pretoke. Tu na kratko povzemamo nekatere sklepe omenjenega posveta: 1. vse kadrovske plane bomo v SOZD-u pripravljali in uskladili po enotni, skupni metodologiji, realizacijo planov in kadrovskih pojavov pa bomo spremljali po enotno opredeljenih kadrovskih podatkih, 2. na področju rednega izobraževanja se bomo organizirali prek delegatov in strokovnih služb in se tako vključevali vjoblikovanje mreže šol in nastanek vzgojnoizobraževalnih programov vseh ravni izobraževanja, 3. vse izobraževalne programe skupnega pomena za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe in usposabljanja za delo bo izvajal Izobraževalni center Iskre, pri čemer pa bodo sodelovale s svojimi kadri vse DO, 4. kadrovske službe bodo po potrebi tudi pri sebi organizirale izobraževalne centre, saj so potrebe po strokovnem izobraževanju in usposabljanju vse večje. Dalje omenjeni sklepi zavzemajo stališča glede številnih drugih vprašanj, kot so: štipendisti, pripravniki, pravilnik o delovnih razmerjih, pravice, obveznosti in odgovornosti pri izobraževanju ob delu, zaposlovanje invalidnih oseb in oseb z zoženo delovno sposobnostjo ipd. Te sklepe je 15. aprila potrdil odbor za kadrovsko-socialne zadeve in izobraževanje SOZD Iskra v Ljubljani in jih sklenil dati v obravnavo in potrditev delavskemu svetu SOZD Iskra. V nadaljevanju zadnje seje v tem mandatnem obdobju pa so se navzoči pogovorili še o Pravilniku o nagrajevanju uspešnejših diplomskih nalog v Iskri in imenovanju članov v Svet za nagrade. mak Odbor za gospodarjenje in dohodkovne odnose V petek, 16. t. m. je bila zadrga seja Odbora za gospodar-jenje in dohodkovne odnose DS SOZD. Na samem začetku je Janko Šavli poročal o poslovanju SOZD Iskra v letu 1981 in med drugim poudaril, da so rezultati poslovanja v preteklem letu še sorazmerno ugodni, predvsem glede področja prido-bivanja in delitve dohodka. Slabši smo bili pri ostalih kazalcih. Tako smo ostali nekaj pod planom pri proizvodnji in izvozu tudi zaradi že znanih težav, v katerih se je jugoslovansko gospodarstvo v preteklem letu gibalo. Do padca proizvodnje je privedlo predvsem pomanjkanje repro-materiala, tako uvoženega, kot domačega. Proizvodnja je bila zato dosežena le 92,4 % glede na plan, oz. je zabeležila 12,6 odstotno rast nasproti. letu 1980. Če to primerjamo z republiškimi rastmi in rastjo te stopnje v elektroindustriji Slovenije nasploh, lahko zapišemo, da je Iskra dokaj uspešna organizacija, saj je proizvodnja v republiki padla kar za 3 % glede na predhodno obdobje. Glede na porast izvoza v predlanskem letu lahko za leto 1981 govorimo le o ugodnem gibanju na konvertibilnem trgu, ko je uvoz porasel za 19,9%, oz. dosegel 95,4 % letnega plana. Uvoz je v letu 1981 potekal v odvisnosti od izvoza na konvertibilno področje, porasel pa je za 8 %, oz. dosegel 86,7 % plana. Uvoz s konvertibilnega področja je porastel samo za 5.3 %, oz. je bil letni plan izpolnjen le 80,1 %. Uvoz v višini 89,9 mio dolarjev tako verjetno predstavlja že tisti minimum, ki ob doseženem obsegu proizvodnje ne zagotavlja več nikakršnih rezerv repromateriala in tako predstavlja že vprašanje, ali je izpod tega še možna proizvodnja brez resnejših motenj. Uvoz opreme se je razvijal ugodno, saj smo, glede na plan, uvozih 22 % več kot je bilo predvideno. Pri tem gre' predvsem za opremo za investicije, ki smo jih pričeli že v prejšnjem obdobju. Tudi prodaja na domačem trgu je bila ugodna, saj je dosegla kar 24,8 % večjo realizacijo, oz. presegla plan za 4.3 %. Obseg celotne nabave je znašal 8,7 i;’;:d din, kar pomeni 10,8 % povečanje nasproti letu 1980. Nabava na domačem trgu pa je s kar 37,8 % povišanjem naraščal še hitreje. Zaposlovanje smo uspeh ustaliti, saj je porastlo za samo 1 % in je nižje od planiranega. Proizvodnja, žal, ni tekla tako, kot smo pričakovali in skladno s tem so bile težave tudi pri investicijah. Tako so le-te dosegle le 77 % plana, oz. 97,5 % obsega glede predlanskega leta. Če upoštevamo še inflacijo lahko zapišemo še 20—30 % znižanje nasproti investicijam lanskega leta. Temu področju se bomo v prihodnje morali posvetiti neprimerno bolj, saj sicer z volumnom investicij ne bomo dosegli prestrukturiranja proizvodnje, seveda pa bo tudi naša konkurenčnost ob zastareli tehnologiji upadla. Pri dohodkovnem delu poročila o poslovanju lahko zapišemo, da se je vzporedno z visoko stopnjo inflacije in zaostrenimi pogoji gospodarjenja zniževal tudi naš uspeh. Ob polletnih rezultatih smo beležili še veliko stopnjo akumulacije, ob koncu leta pa je bil že viden padec, čeprav še vedno za 11 % presega plan. Celotni dohodek j e sicer porastel za skoraj 34 % glede na leto prej, letni plan pa je bil presežen za 6,5 %. Materialni stroški so ob tem porasli za 35,4 % v primerjavi z 1. 1980, oz. za 7 % plana. Pri tem je indeks realnega dohodka znašal 29,4, oz. 105,9 letnega plana. Prav tako kot je padal dohodek so se pojavile tudi izgube. Ob koncu leta smo zabeležili 308,9 mio izgub in tako dosegli tretje mesto v Sloveniji na tem področju. In čeprav naše izgube sicer niso tragične, saj predstavljajo le 18 % celotne akumulacije pa tako gibanje ni zadovoljivo. Delitev prihodka seje gibala v smeri stabihzacije. Zavrli smo porast OD, saj so bruto zneski porastli glede na leto 1980 le za 25,5 %, sklad skupne porabe pa se je zmanjšal za 11,4%. In čeprav so bruto OD porasli, so se realni OD znižali. Pregled obratnih sredstev kaže poslabšanje finančne oskrbljenosti proizvodnje, saj so kratkoročni krediti zrasli kar za 59,5 %, obveznosti iz poslovnih razmerij pa za 46,5 %. Na področju obratnih sredstev smo spet zabeležili terjatve do kupcev. Ob polletju je bila bilanca nekako uravnovešena, ob koncu leta pa ugotavljamo, da naše kupce kreditiramo kar za 130 milijonov din, kar pomeni, da se nam spet natihoma plazi v poslovanje nelikvidnost. Leto 1981 je bilo tudi prvo leto srednjeročnega plana in pomeni izhodišče za ocenjevanje izvajanja srednjeročnega plana SOZD Iskra. Glede na smelo postavljene cilje plana sicer nismo povsem dosegh, zato bomo v bodoče morali predvsem pri ključnih postavkah angažirati vse sile, da bi srednjeročni plan izpolnili tako, kot smo si ga zastavili. V nadaljevanju seje so se udeleženci pogovorih še o delovnem programu in metodologiji za pripravo dolgoročnega plana SOZD Iskra za obdobje 1986-1995, z nekaterimi elementi do leta 2000, ter o samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za pokritje investicijskih in obratovalnih stroškov poslovnega letala ter o vseh temah sklenih poročati delavskemu svetu SOZD Iskra. Mak Odbor za tržništvo SOZD ISKRA V ponedeljek, 19. t. m., je bila zadnja sqa Odbora za tržništvo v tem mandatnem obdobju. Na seji so obravnavali poročilo o izvajanju organiziranosti tržnih funkcij, samoupravni sporazum o skupnem upravljanju lastnih in mešanih podjetij ter predstavništev v inozemstvu, ki so ga zaradi neusklajenosti z delovnimi organizacijami zavrnili, oz. obravnavo o njem prestavili za kasnejše obdobje ter poročilo o izvajanju koordiniranja cen v SOZD Ide ra. O prvi točki je izčrpno poročilo pripravil Franc Hudej, natančneje pa ga je obrazložil Franc Vreček svetovalec KPO SOZD, ki je povedal, daje poročilo sprejel že tudi področni kolegij za marketing v začetku tega meseca. V vseh proizvodnih delovnih organizacijah so bili zastavljeni ukrepi, da se definira vloga prodaje proizvodne DO v smislu produktno orientirane prodaje in z odgovornostjo za prodajo in njene čim boljše učinke. Poudaril je, da so se modelu že popolnoma prilagodile DO Avtomatika, Elektro-optika in Avtoelektrika, v drugih delovnih organizacijah pa ta proces še poteka. Seveda pa bo pri uveljavljanju rešitev treba upoštevati specifiko proizvodnih programov, kupcev pa tudi kadrovske politike DO posameznih DO. Skladno z opredelitvijo nalog na tržno regionalnih območjih so v IC že tudi izvedli reorganizacijo po tržnih področjih. Organiziranih je sedem tržnih področij na zunanjem trgu in tržno področje Jugoslavije. Nosilci nalog posameznih tržnih področij morajo prevzeti odgovornost za trženje, predvsem za tržno informatiko, akvizicijo, izbiro tržnih poti in tudi oblike tržne menjave. Zunanji trg pa mora skrbeti za izvedbo izvoznih poslov. V okviru reorganizacije IC pa je izdelan tudi predlog za ustanovitev službe za mednarodno trženje namenske proizvodnje. Uveljavljanje začrtane • organiziranosti v IC spremljajo tudi kadrovske težave, kijih bo treba reševati tudi z Iskrino ZT šolo, v katero bo priliv treba še pospešiti. Predlog stališč in stališča za trženje kompleksnih sistemov bo potrebno dopolniti, predvsem bo treba rešiti vprašanje nosilca posla, koordinacije in udeležbe v prihodku tam, kjer je udeleženih več DO, bodisi v Iskri, bodisi zunaj nje. Natančneje je potrebno določiti tudi pristojnost in odgovornost za izvajanje posameznih nalog v procesu trženja posameznih proizvodnih DO in IC. Da bi bolje usklajevali aktivnosti in politiko na področju nabave, je bil v SOZD Iskra ustanovljen kolegij za področje nabave. Delovna skupina pa bo v naslednjem obdobju morala pripraviti še predloge sprememb v mikro-organizaciji nabavnih enot ter izboljšati tehnologijo izvajanja nabavnih poslov. Zaradi številnih odprtih vprašanj so ustanovitev TOZD za maloobmejni promet zaenkrat preložili, IC pa je pripravil celovit predlog organiziranosti na področju obmejnega gospodarskega sodelovanja. Mak Odbor za razvojni program in raziskovalno dejavnost V torek, 20. 4. je bila tudi zadrga seja odbora za razvojni program in raziskovalno dejavnost v tem mandatnem obdob- bi sredstva ažurno dodeljeval programom, ki so jih delovij6 nizacije, kot izvajalke, p' Včasih so bile delovne orgi ju. Neposredno po seji smo se s kratkim vprašanjem o delu odbora pogovorili s p red sed- rfica ^ vendar morda nekolikopo časne j(, ^ je verjetno v obilju kratkorNer d Vc pozornosti posvečale temu, f 6 bodo živele jutri. Kljub tetTlUJ| bile v večini primerov naloge zj čene pravočasno in iz teh ko®, nalog se napor delovnih organi^i. inoviranje programov vidi nai Na današnji seji je odbor po^JI sprejel na znanje poročilo o |^1 koordinacijskega odbora o izV3)l samoupravnega sporazuma ^ sebojnem sodelovanju na P00^ avtomatizacije proizvodnih j® | strukturnih sistemov med SOZ*': in SOZD ZPS v letu 1981- "] macijo je odboru posredova* Stane Jenko. m V drugi točki dnevnega reda II se člani pogovorili o izvajaflJu.J teških projektov. Odbor je °lj sofinanciranje nekaj zadnjih leta 1981 in nekatere naloge z 1 1982, sprejel soglasje z zakljuC| nalog ter predlagal za te nalog61 log vračila sredstev. & J č __________________________________ SINDIKAT ŠIROKE POTROŠNJE »no i »oris Z novimi nalogami v novo obdobje «nov Jiikai Pic g liho, Ne ?r°k; noNh Pretekli teden je bila Široka potrošnja v znamenju živahne družbeij0^^ lične dejavnosti, saj sta bila na vrsti kar dva pomembna dogodka. I’r’Nno,i " ,i'a terem bomo spregovorili v tem zapisu, je bila volilno programska konf6^ ^ sindikata Široke potrošnje, dan kasneje pa še volilno programska konf^ koordinacijskega sveta ZSMS Široke potrošnje. žei] V petek, 16. aprila, so se tako v Škofji Loki zbrali člani sindikalne konference Široke potrošnje. V okviru pregledovanja in ocenjevanja dela v preteklem mandatnem obdobju so poslušali poročili dosedanjega predsednika konference Marjana M ožeta in tajnika Staneta Fleischmana. Po poročilih, ki so bila kritično sestavljena, je sledila živahna debata, iz katere je bilo moč izluščiti nekaj napotkov za delo sindikata v bodočem ob-dobju.V ospredju pozornosti je bila tako zahteva delegatov iz vrste osnovnih organizacij, da se v tekočem mandatu pričenjajo urejati vprašanja razvoja in uveljavljanja dohodkovnih odnosov znotraj SOZD Iskra, da se prične odločneje urejati nerešeno vprašanje Z zasedanja sindikalne ko4 renče Široke potrošnje so f*“6 Ženci poslali pozdravno N enti Te »do, javko IX. kongresu slovel, f](jQ komunistov. V njej so svojo odločitev, da z odlo^1 delom podprejo izvajanje S°s\ darske stabilizacije našega Lih ri spodarstva, kar so med 3rWgflletr dokazali na Prionu s p ričet \ proizvodnje novih barvnih robi sprejemnikov. Ti aparati celoti plod domačega znanju ‘JN razvoja, vsebujejo pa tudi "Llopo r • Apo uvoženih materialov. V bržol0' so izrazili prepričanje, do ".Mo imelo delo kongresa velik 0<\j.Nei tudi med delavci Široke potr0' ^stii nje. __ke. LE IZVOZ NAM OMOGOČA UVOZ V (Nadaljevanje s 3. strani) le ob prizadevanjih nas uresničili vseh.“ Kako pa zdaj uvažajo tisti .neusklajeni"? ..Prijavljajo in uvažajo lahko le polovico od tistih možnosti, ki sojih imeli v prvem četrletju. Ker planov nismo uskladili, je strokovna služba pri SISEOT dala Narodni banki neusklajene plane za posamezne nosilce. Izračun za Iskro je naslednji, velja pa za skupne izvozne obveznosti in uvozne možnosti v prvem polletju — izvozne obveznosti so 68 milijonov 86 tisoč dolarjev ter 55 milijonov 130 tisoč dolarjev skupnega uvoza s kon- proizvodnih kooperacij, ki so za^li Tu potrošnjo življenjskega pomena'Ta v treba resneje in bolj načrtno pričeNvZr jati problematiko delavskega leto*'6 jstn( cenejšega dopustovanja v okvir® 6Tnte niziranih in združenih poči^Takc zmogljivosti v okviru DO. .jku V nadaljevanju zasedanja je ^bhkt oblikovanje novega koordinatiF/sor odbora sindikata široke po*r Pomembna novost v sestavljanj® 'ihla, organa je, da člani niso več sam®P', Ra sedniki izvršilnih odborov osnovama ganizacij, temveč so se jim Pn0'1udi tudi predsedniki komisij, ki pri t6®! Po, ganu delujejo. To pa so komisije # ian$ tovanje in družbeni standard, kiM ejše športna komisija. Izvoljeni so b'11 ""en delegati za KOS SOZD Iskra, fovj člani novega koordinacijskeg3 Čr f bora sindikata široke potrošnjejag0 vertibilnega območja."-. Pa bo teh dobrih Ivan Menart (Idrija), Bojan GrmeJPvSi Žana), Lado Horvat (Vrhnika), AIlN 55 tisoč dolarjev uvoza zadostovalo za nemoteno proizvodnjo? „Gotovo, seveda pod pogojem, da bomo ta denar porabili racionalno,] zlasti pa uvažali reprodukcijske materiale, namenjene proizvodnji za izvoz na konvertibilno obirale. S polno mero odgovornosti moramo tudi načrtovati uvoz, saj se ne sme dogajati, da bomo imeli na carini velike zaloge, po drugi strani pa bomo kritični material šele naročali ali pa bo v najboljšem primeru na poti." . Samo še vprašarge — kakšni so uvozni obeti do konca leta? ..Nikakršna parola ni, daje uvoz izključno odvisen od izvoza. Če bomo naše izvozne obveznosti, ki smo si jih letos začrtali v višini 147 milijonov dolarjev konvertibilnega izvoza, sproti in v rokih izvrševali, potem tudi uvoznih problemov ne bo." Lado Drobež z.cxuajt L.dUU nuivdl ^VriHlIRO/f > ' Cimerman (Pržan), Biserka Baldef it; vir ii^iii icu i i z. ui i j, i_>ioc7i r\a (DSSS), Anton Blaznik (Reteče), ^ I Zlatolas (Razvojni institut), - p -it Hostnik (Železniki), Srečo Zala( l 111 c daja), Marjan Peternelj (komisi)6 zi p kulturo, Železniki), Marjan Bonči misija za letovanje in družbeni , :lan dard, Idrija), Franc Ivanuša (šr, komisija, Pržan). Novi preds^ koordinacijskega odbora sindik6'} ^ Anton Beravs (Pržan), tajnik pa "jagr: ©no mandatno dobo Stan© Fl©i^ (DSSŠ). Delegati za KOS SOZD Anton Beravs, Ladri Horvat in nezjj Fleischman. J Fr; Po izvolitvi je novi predsednik jjri(]r Beravs prisotne seznanil z osn^T^i nalogami sindikata v bodočem A3/toji tu, delegati pa so poslušali tud jjesta macijo člana konference iz Ra,flCJ>ze] tona Blaznika o bližnji prireditvi 2.rHa ; v Števerjanu. . >Ho O podrobnejši vsebini poročil grama o katerih so razpravljal'‘V v2 konference bomo poročali prih^/hn, cioifiCin Stane Fleis®1 Naš 5 val A i nagrajenci Sklada Borisa Kidriča ''''''''iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmiii 3Vner)pWer • Milan P^Ovci D’ran' inženir kemije je s suue-r8afl#iča ?aejel nagradd Sklada Borisa Kijih 2eoj.raziskave naravnih in sintetič- Slokan je s sode- nagrado Sklada iskave naravnih • *ov- S tega področja je magi--.►10. c,kan pripravil tudi magistrsko 1 ^ ,uPina raziskovalcev — kemi- na Inštitutu Boris Kidrič > astvom, oz. mentorstvom prof. reda jartju, d tklju' iloge žbe®^^ tej priložnosti Preizkuse ij^ovn^ 'V0vi kli so opravili tudi preparatov dločA^Z aniorfni mi, za tem pa tudi že z ’ Žan "11' Popravki. ia flh 'miVoje jr«g/'!LrnaiZlskav- kako je prišlo do ideje Na Brniku, na letališki k Prišli do raziskave domačih P Cententa. Pri nas imamo take 0V’ ki jih uporabljajo tudi v in- amoP^azia'napray'in še kJe novm/itittiahh a ln dognanja so po objavi ■ pridali0 Jn tujih strokovnih revijah »ri te

|l ne mn - ------ \ JsedtiPn Ujrern mnogo posvečati mimo ’■ j'a dela v Iskri, sai imam tu nnv- 81 *ieno raziskovalno delo, ki se mu mik A’ Lf:*»crŠvodni0 je vodja razvoja za hi- T^edeloplastna vezja v Iskri Tl m^ojn’ 1020 HIPOT Šentjernej. Ra-Wdi>tavliraZiskovalno skupino, ki jo vodi, ^ete^iožH JaJ° strokovnjaki z Instituta IviŽ-Hta j tefan in Iskre—TOZD HIPOT. i%0v ltutu Jožef Stefan so razvili jčili^oj j6 fshnološke postopke za proi-djali yi v28 °.plbridnih debeloplastnih vezij ^ri^/^olA- Prve tehnologe za vodenje eisch" skih postopkov v proizvodnji. Razvojna skupina je vzdrževala tesne stike z uporabniki iz Iskre in do danes izdelala več kot 200 različnih prototipov pasivnih in aktivnih debeloplastnih vezij. Z inovacijskim kreditom LB in RSS so nabavljali ključno opremo, ki je potrebna za prenos razisko-valnorazvojnih dosežkov v poskusno proizvodnjo hibridnih vezij. Sortiment izdelkov, ki so jih vpeljali v proizvodnjo in njihov obseg — v letu 1981 je bilo izdelanih okoli 1 milijon pasivnih in aktivnih vezij — je omogočil, da TOZD HIPOT razpolaga z vsemi potebnimi tehnološkimi in ekonomskimi parametri, ki jih potrebuje za načrtovanje novih vlaganj v razširitev proizvodnje. Ob uvajanju poskusne proizvodnje pa se je oblikovala tudi sposobna skupina mladih strokovnjakov — tehnologov in elektronikov, ki so jamstvo, da bo TOZD HIPOT še vnaprej organsko rasla s proizvodnjo hibridnih vezij in zadovoljevala naraščajoče potrebe domačega in tujega trga. Slokan. 6naCZgSu od kta 1961 do 1967 je sku-iho jn raz*skave snovi z razvito povr-lorjs katalizo Kemijskega inštituta %vnKldrič v Ljubljani opravila fcika piskave nekovinskih alumo-Meut SUrovtn> bentonitov in tufov. *i'tiov 6®a 80 k*li izvršeni tudi preizkusi Ee(ie|C uPorabnosti za industrijsko iitoka^0 'n uamensko rabo v različnih na na KllnPPtil°lita, naravnega zeolita. ioni i0tll .ravni zeolit vsebujejo nekateri žej..1116 (to je vulkanski pepel, ki je Jtejtlel' >>doživel« določene kemične ---/Kti , e)> ki so porabni kot absor- koflr fe rn katalizatorji kemičnih reakcij. o ud^ i svPtaziskave sovpadajo s časom, ko 7 ad0 °y.na kemična industrija začela tidojT^ti površinsko aktivne snovi, »ul ičnin,- lene iz naravnih surovin, s sinte- m011 i fjt ičetk^h a) stezi je načelo površino. Mate-nih ^ N)leet°n ie začel pokati. Zato so ta ti ^.KnjFn Predložili slovenskim znan-anjf 4r0k|p ustanovam, naj bi poiskali di 4pom I'xS° seveda f. strokovnim pri-rzo/5' Braie zacel' z analizo snovi, .ki so -t" ye v stezo, predvsem cementa. Jateji T'- —^jelin 3 e na primer v Zaloški gorici pri za^iljTufiŽalcu- enai v (spremenjen vulkanski pepel) )ričettt})vZroTolekulah določene kanale, kar leto^stno da ima določene posebne cvirU ^fnte 1 Jn je zato poraben za absor-jOČit^pkcjji .katalizatorje (pospeševalce feuij;."1 drugo- . teh raziskav je imel več Uh vrednosti. Ti materiali so kot Porabni za absorbicijo na ianjU^hladji-Pudlih voda, plinov — recimo alar.vitndru, a-la v lskri’ saiimam tu pov-misija bi pa Sacne delovne naloge. V končni P^jparatefj to tudi priznanje za Iskro, v ,eni ^lam ;em °Pravil to delo in za katero (šp^ ’* dejal mag. Milan Slokan, redsaj tdil,Razv°j 'n uvajanje in “ !eZjj ^ 'n dosežkov debeloplastnih Franc Jan. Med največjimi uporabniki hibridnih vezij so v Iskri telekomunikacije. Uvedba polelektronske telefonije v nekdanji Iskri Elektromehaniki je dala prvi zagon proizvodnji hibridnih debe-ioplastnih vezij. Danes se uporaba zelo hitro širi na področje industrijske elektronike, možnosti pa se odpirajo tudi v široki potrošnji in avtoelektriki. Potreba po modernizaciji elektronskih naprav sili proizvajalce le-teh, da vgrajujejo vanje hibridna vezja, ki jim omogočajo miniaturizacijo, večjo zanesljivost in poenostavitev njihove proizvodnje. Zanimivo je, da vedno večja uporaba monolitnih integriranih vezij ne zavira, ampak celo pospešuje uporabo hibridnih vezij. Zaradi tega je to edina veja proizvodnje komponent, ki je recesija ni prizadela in ki po svetu,* kakor tudi pri nas izkazuje visoko stopnjo rasti. »TOZD HIPOT zaradi tega pričakuje, da v Iskri ne bo več omahovanja glede nadaljnjega investiranja v proi-zvodnjo hibridnih vezij, ki bo v bližnji bodočnosti morala prevzeti nase breme izvoza, katerega sedaj nosijo proizvodnje, ki so na meji rentabilnosti. To bi bila tudi potrditev zaupanja v znanje domačih strokovnjakov, ki so sodelovali pri dosedanjem delu na raziskavah, razvoju, uvajanju in širjenju proizvodnje hibridnih debeloplastnih vezij,« pravi Franc Jan. Med 21 nagrajenci za izume in izpopolnitve sklada Borisa Kidriča so tudi tri skupine iz delovne organizacije Avtomatika, oz. TOZD Razvojni inštitut. Nagrade so prejeli dipl. ing.: 1. Branko Robavs, Jože Marušič in Leopold Prevc, za tehnično izboljšavo: „Numerična pozicionirana naprava". Omenjeni avtorji so razvili univerzalno pozicionirano napravo, ki ustreza zahtevam za avtomatsko krmiljenje visokoproduktivnih strojev v industriji: za orodne stroje, stroje za rezanje in preoblikovanje pločevine in druge stroje v industriji. S pomočjo te naprave lahko avtomatično pozicionira-mo v več korakih, s priključitvijo koordinatnega tabloja pa izbiramo posamezne osi in aktiviramo tudi druge tehnološke operacije v posameznih programskih korakih. Sestavljena je iz programskega tabloja in iz vtičnega panela z napajalnikom ter z več funkcijskimi moduli. Na programskem tabloju je numerični Branko Robavs, Jože Marušič, Leopold Prevc. prikaz za programske korake in vrednost pozicije ter signalne svetilke za indikacijo programirane osi in za parametre. S tastaturo lahko izberemo poljuben programski korak ter zanje zapišemo v elektronski pomnilnik numerično vrednost želene pozicije. Elektronski pomnilnik ima baterijo, ki prepreči izgubo informacije 0b prekinitvah napajalne napetosti. Zapisane vrednosti lahko preverimo in po potrebi tudi korigiramo. Naprava lahko deluje tudi kot merilnik pozicije. Programski tablo je s kablom povezan s funkcijskimi enotami v vtičnem panelu, v katerega je možno namestiti do šest merilnih modulov za posamezne osi. Le-ti merijo pozicije, primerjajo programirano pozicijo z dejansko in dajejo na izhodu signal za preklop programskega koraka. V panelu je tudi enota s programskim števcem za preklapljanje programskih korakov na koordinatnem tabloju. Njena prednost je v tem, da poleg kontrole vseh parametrov in pozicij za vse osi ter preprečevanja nepravilnega ravnanja, omogoča še visoko natančnost meritve pozicij ter visoko hitrost pomnikov osi. Naprava je vpeljana v redno proizvodnjo v TOZD Avtomatske naprave, v svojem bistvu pa je nastala kot posledica štiriletnega razvojnega dela na izpopolnitvi programskih naprav, namenjenih za krmiljenje avtomatiziranih procesov v industriji, po katerih je Avtomatika tako doma kot v svetu poznana. Poleg že naštetih je njena glavna prednost v možnosti uporabe na različnih obdelovalnih strojih, vključno z možnostjo posodobitve že postavljenih strojev. Dosedaj je bilo izdelanih cca 200 naprav, za zahodno tržišče, v Italijo in Nemčijo. Zaradi zanesljivosti in funkcionalnosti si je Iskra s to napravo ustvarila pozitivne reference pri znanih zahodnih firmah, kar ji odpira možnost za razvoj in prodajo še drugih naprav in sistemov iz programa krmilij za obdelovalne stroje. 2. Mag. Jože Kanduč, Miro Kikelj, mag. Leon Kos, Novak, Vinko Kosmač, in Jože Škrabe za tehnično izboljšavo: ,,Mikroračunalniški sistem vlakovnih številk MIN—30“. Sektor Daljinsko vodenje in nadzorovanje se je že pred leti lotil zahtevnega raziskovalno-razvojnega dela na področju vodenja železniškega prometa. Uspešnemu razvojnemu delu za mikroračunalniški teleinformacijski sistem TI—30 je sledilo intenzivno preučevanje možnosti nadaljnje avtomatizacije vodenja prometa. Rezultat tega dela je sistem za javljanje in sledenje vlakov MIN—30. Sistem je sestavljen iz centralne postaje in mejnih postaj, ki so običajno povezane v zvezdno konfiguracijo. Za povezavo dispečer—mikroračunalnik —vlakovni odpravnik je na voljo centralna operaterska konzola, ki skupaj z javljalnimi terminalnimi konzolami v mejnih postajah omogoča povezavo med centralnim dispečeijem in vlakovnimi odpravniki. Poleg tega so v sistem vključeni tudi prikazovalniki in javljalniki vlakovnih številk na nadzorni plošči s tirno sliko. Centralna postaja sistema je povezana s centralno telekomandno postajo prek serijske prenosne poti, po kateri sproti dobiva podatke o stanju vseh objektov (signalnovarnostnih naprav), kijih potrebuje za sledenje vlakov. Tiskalnik vlakovnih številk v centru zapisuje vse operaterjeve ukaze za odpravljanje vlakov. V centralni postaji je možno modulno dograditi programsko opremo za avtomatično postavljanje voznih poti po predpisanih programih in nadziranje programiranih voženj vlakov s pomočjo vodilnih vlakovnih številk. ' th Pri vseh navedenih postopkih uporabljamo princip interaktivnega vnašanja ukazov po korakih, z možnostjo preverjanja in popravljanja pred izvršitvijo. Prav tako so na voljo vsi potrebni optično-akustični signali, ki tako centralnemu dispečerju, kot vlakovnim .odpravnikom omogočajo enoumno razpoznavanje vrste postopka in vse vmesne korake pri predaji in prevzemu. Z dopolnitvijo sistema MIN—30 s funkcijo programiranega postavljanja voznih poti vlakov, ki je še v razvojni fazi, bo vpeljana še višja in kvalitetnejša raven vodenja v kompleksnem sistemu centralnega vodenja železniškega prometa. Z razvojem in proizvodnjo omenjenih sistemov Iskra širi spekter svoje ponudbe in krepi vlogo najbolj kompletnega proizvajalca železniških signalno-varnostnih, telekomunikacijskih in telekomandnih sistemov. 3. Jože Marušič, Matija Kodrič in Alojz Kozinc, za tehnično izboljšavo: „Tehtalno dozirni sistem VDT 21 D/R,P“. Vse bolj pogosto se v industriji uporablja dozirni sistem, ki omogoča doziranje na več merilnih mestih po določenem programu in v medsebojni odvisnosti. Potrebno je krmiljenje celotnega dozirnega, mešalnega in transportnega sistema. Prav omenjeni tehtalno dozirni sistem je nastal v razvoju Avtomatike kot posledica potreb industrije, oz., Alojz Kozinc, Matija Kodrič, Jože Marušič. kot večletno delo na dograditvi elektronskih tehtalnih in dozirnih naprav VDT 21—D, ki skrbijo za avtomatično polnjenje na osnovi izbranih receptov. Sistem je bil razvit za področje proizvodnje mešanic sipkih, zrnatih in tekočih materialov v betonarnah, asfaltnih bazah, kemični in živilski industriji, rudarstvu itd. Zasnova občutno poenostavlja mehanske konstrukcije tehtnic, ki kljub najtežjim obratovalnim okoliščinam praktično ne potrebujejo vzdrževanja. V njegovem sklopu je možno doziranje na največ osmih tehtnicah po v naprej določenih recepturah. Število in vrednost posameznih komponent se vnaša prek tastature, sistem sam pa omogoča vnos do 16 komponent. Na komandnem pultu so vsi elementi, ki so potrebni za centralno kontrolo in vodenje procesa. Npr. številčni prikazi skupne mase in mase komponent za posamezne tehtnice, indikatorji temperature in pritiska, signalizacije, tipke itd. Tu tudi izbiramo način delovanja: avtomatično, polavtomatično, ročno. Kadar preobremenitev doseže v naprej nastavljeno kritično vrednost, se vključi akustični ali optični signal, ali pa se proces ustavi. Naprava dosega veliko natančnost pri dinamičnem tehtanju. Sprotno dokumentiranje izvršenih tehtanj zato pripomore k naknadnemu ugotavljanju vzrokov neustrezne kvalitete mešanice. Tehtnica je vgrajena v več kot 200 primerih v gradbeni, kemični in živilski industriji. S tako sestavljenim programom je Iskra postala najpomembnejši ponudnik tehtalno dozirnih sklopov, oz. sistemov na domačem tržišču. Hkrati je izdala tudi več ponudb v tujino, predvsem na področje SEV in v tretji svet (Irak). Š. D. ODMEVI * v Priznanje tovarni števcev V Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani je bil 14. aprila 1982 redni občni zbor Slovenskega društva za merilno-procesno tehniko. Predsednik dr. Anton Jeglič je v poročilu o delu društva v preteklem mandatnem obdobju posebej omenil nekatere poativne rezultate in dosežke na področju merilne tehnike v Sloveniji in Jugoslaviji. Povzemamo del poročila, ki se nanaša na Iskro: »Že dolgo srečujemo v sredstvih javnega obveščanja zahteve, naj industrija vlaga v razvoj lastnega znanja in z njim Jože Kanduč, Miro Kikelj, Leon Kos, Janez Novak, Vinko Kosmač, Jože Škrabe. osvaja tuja tržišča, kjer sta kakovost in doseženo znanje pomembno merilo za uspešnost. Menimo, da imamo primer takšne naravnanosti — prav na področju merilne tehnike — v Tovarni števcev, katere razvoj vodi dipl. ing. Franc Levovnik. Njegova zasluga je, da Tovarna števcev že dve desetletji skrbno zasleduje razvoj svoje panoge v svetu, hkrati pa razvija lastno znanje in na tej osnovi izpopolnjuje svojo proizvodno tehnologijo. Zato je Tovarna števcev na tem tehnološko izredno zahtevnem področju dohitela in prehitela svetovne proizvajalce. S svojo proizvodnjo danes pokriva domače tržišče, polovico proizvodnje pa tudi svojo tehnologijo izvaža na najbolj zahtevna tržišča. Vodstvo tovarne je trdno odločeno nadaljevati to politiko in že dosedanji razvoj zagotavlja, da bo tovarna tudi ob pričakovanih tehnoloških spremembah , in novih konceptih na tem področju v svetu obdržala svoje mesto na svetovnem trgu. Tudi ta kolektiv je svoje uspehe dosegel v izredno slabih razvojnih pogojih, z lastnim odrekanjem in vlaganjem v lastno znanje, v čemer vidimo še dodatno vrednost velikega uspeha. Menimo, da je javnost o uspehih tega kolektiva ina njegovega vodstva premalo informirana. Zato predlagamo, da Iskrina Tovarna števcev dobi ustrezno priznanje, ustrezno strokovno priznanje pa tudi dipl. inž. Franc Levovnik, vodja tehničnega razvoja.« A Boc TOZD TV. PRŽAN Z lastnim znanjem v rekordnem času do novega televizorja Že z novico na naslovni strani smo verjetno pritegnili pozornost marsikoga, ki je v preteklih mesecih poskušal kupiti nov barvni TV sprejemnik pa mu to seveda ni uspelo. Že kar nekaj časa je namreč preteklo, odkar so trgovci lahko ponudili tudi barvne televizorje, saj je bilo težav-s preskrbo z uvoženimi deli preveč za vse jugoslovanske proizvajalce teh aparatov. Na Pržanu pa se je slednjič zasukalo drugače. Televizorji, ki so jih pričeli proizvajati v četrtek, 15. aprila, so plod razvoja domačih razvijalcev (na čelu je bil inženir ALI MANSOOR). Vgrajenih imajo bistveno manj uvoženih delov kot vsi prejšnji modeli, pohvalijo pa se lahko še z marsičem, med drugim z dejstvom, da je stekla proizvodnja v poldrugem letu od pričetka razvoja, da je elektronski design aparata v rangu najmodernejše tovrstne elektronike, da porabi zelo malo električne energije itd. Zgodovina proizvodnje barvnih TV sprejemnikov na Pržanu je pravzaprav podobna tisti, kakršna je bila pri večini zahtevnejših aparatov za široko rabo. V pričetku, pred dobrim desetletjem, materialnih možnosti za samostojno oblikovanje tako zahtevnih izdelkov kot Glavni razvijalci: z desne: AliMansoor, Andrej Uršič in Leon Knez. so barvni televizorji, ni bilo, zato so se odločili za proizvodnjo v obliki proizvodne kooperacije z angleško firmo Thorn. Začetek je le bil, čeprav dolgo s tovrstno proizvodnjo niso bili zadovoljni. Ovira so bile ozko odmerjene količine, skromne izvozne možnosti, šibka konkurenčnost. Zato ni naključje, da so že po letu 1970 pričeli razmišljati o samostojnem razvoju in proizvodnji takih sprejemnikov. Zahteve so bile vseskozi jasne — na osnovi lastnega znanja izdelati aparat, ki bi imel vgrajenih kar najmanj uvoženih delov, ki bi ga označevala visoka stopnja integracije, kar bi zagotovilo visoko kvaliteto in zanesljivost in bi seveda morali biti izvozno sposoben. Z današnjimi izdelki so vse to dosegli. LETNO 2 MILIJONA DOLARJEV MANJ UVOZA! Glavni razvijalec novega barvnega TV sprejemnika ALI MANSOOR meni o aparatu: »Preden smo pričeli z delom, smo pričakovali, da bo vse skupaj teklo mnogo teže, a smo težave uspešno prebrodili. Predstavniki za-hodnonemške firme Siemens so za osvojitev tako zahtevne proizvodnje v poldrugem letu, kolikor smo za to potrebovali mi, dejali da je kar neverjetno malo. Na zahodu je običaj, da je za isto delo potrebnih pet let! Res je, v sorazmerno kratkem času smo naredili veliko. V primerjavi s prejšnjimi barvnimi TV sprejemniki, je v novem vgrajenih kar 60% manj uvoženih delov in materiala iz uvoza. To pomeni, da bomo letno prihranili 2 milijona dolarjev, aparat sam pa je tako postal tudi izvozen artikel. Tudi po tehniški plati je televizor v svetovnem vrhu. Zaradi visoke stopnje integracije smo močno povečali kakovost in zanesljivost, hkrati pa bistveno zmanjšali možnost vpliva človeškega faktorja pri različnih proizvodnih fazah. Aparat je izdelan v modulni tehniki, kar močno poenostavlja servisiranje, same »elektronike« je celo manj kot v klasičnih črno belih TV sprejemnikih. To se pozna tudi pri teži, saj je televizor kar 7 kilogramov lažji od prejšnjega modela, dako da zdaj tehta 25 kg. Slikovna cev je pripomogla k manjši porabi električnega toka, da s sedanjimi 85 vati televizor ne »pokuri« več kot sorazmerno šibka žarnica. Z doseženim pa dela seveda še nismo končali, saj si prizadevamo, da bi porabo toka še zmanjšali!« NOBENE LICENCE, NOBENIH PRODAJNIH OMEJITEV Aparat, ki vsebuje malo uvoženega materiala, ki ni vezan z nobenimi licenčnimi, ali kooperacijskimi pogodbami pa je seveda izdelek, kakršen bi bil lahko za vzor resolucijam o izvajanju gospodarske stabilizacije. Vendar pa je tak proizvod tudi nuja v obdobju, ko so težave z uravnovešanjem devizne bilance v ospredju pozornosti našega gospodarstva. Prav izvozna sposobnost pržanskih izdelkov - (tu so mišljeni barvni in črno Prvi novi barvni TV sprejemniki gredo v trgovine. beli TV sprejemniki) — je v sedanjem trenutku gonilna sila za širjenje proizvodnje izdelkov, ki jih tudi domače tržišče potrebuje mnogo več, kot jih je moč izdelati. S serijo 10.000 kosov, kolikor so jih načrtovali v letošnjem gospodarskem planu (barvnih), je to seveda šele pričetek, saj so njihove proizvodne zmogljivosti večje, z nekaj posegi pa bi bile lahko celo še bistveno večje. Vse pa je seveda »v rokah« deviz, ki jih je treba šele ustvariti. Na Pržanu menijo, da jim bo to uspelo! Za to imajo tudi trdne argumente, s katerimi dokazujejo, npr., svojo konkurenčnost. S pričetkom proizvodnje najnovejših barvnih TV sprejem nikov je oživela tudi bistveno izboljšana notranja organizacija TOZD. Nedavno so proizvodnjo gramofonov prenesli v sežanske Sprejemnike, vse skupaj pa pomeni, da se število zaposlenih kljub višjim ekonomskim pokazateljem ne zvišuje! Takšen optimizem pa je v tovarni, ki je lani beležila precejšnjo izgubo, seveda nadvse dobrodošel. Še posebej zato, ker je na trdnih osnovah! Stane Fleischman Delavski DA za skupno pot v računalništ Na skupnem zboru delavcev SOZD Elektrotehna — DO Delta in SOZD Iskra — DOTelematika — TOZD Računalniki so 12. 4. delavci soglasno potrdili razvojno programsko usmeritev združitve računalniških programov. Soglasno je bil sprejet tudi elaborat o družbeno-ekonomski upravičenosti združitve DO Delta v SOZD Iskra, o izstopu DO Delta iz SOZD Elektrotehna ter o združitvi TOZD Računalniki v enovito DO Delta, ki bo v bodoče nastopala s firmo Iskra DELTA. Na zboru je bil soglasno sprejet tudi samoupravni sporazum o proizvodnji, razvoju, trženju in vzdrževanju računalniških sistemov, ki sta ga v petek, 16. 4. 1982 podpisala v imenu ISKRA DELTA direktor ing. Janez Škrubej, dipl. ing., ter v imenu TOZD Elektronika v sestavi TGO SOZD Gorenje Janez Miklavčič. S samoupravnim sporazumom bo poenoten program računalništva med Gorenjem in Iskro DELTO. Ta samoupravni sporazum je javen in odprt. Objavljen je bil skupaj z obrazložitvijo v Gospodarskem vestniku 9.4.1982 ter omogoča pristop vseh drugih zainteresiranih organizacij zdru- Komisija v Računalnikih prešteva glasove. Pričakovati je tudi nadaljne korake v samoupravnem sporazumevanju in skupnem delu na področju računalništva. Več organizacij, med njimi Jožef Stefan, Birostroj Maribor, Intertrade Ljubljana, Sistemi za energetiko Ljubljana, Ekonomski center Maribor, Me- USPEŠEN REFERENDUM Delavci Iskrine TOZD Raču,,.i in DO Delta so se na us V petek, 16. aprila 1982 sta predstavnika DO Iskra—Delta v sestavi SOZD Iskra in TOZD Elektronika v sestavi DO TGO, SOZD Gorenje Janez Škrubej in Janez Miklavčič v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije podpisala Samoupravni sporazum o skupnem razvoju, proizvodnji, trženju in vzdrževanju računalniških sistemov. S samoupravnim sporazumom bo poenoten program računalništva med DO Iskra—Delta in Gorenjem. Sporazum omogoča pristop vseh drugih zainteresiranih organizacij združenega dela v SR Sloveniji in SFRJ, ki so registrirane za dejavnost računalništva. Podpisa sta se poleg predstavnikov Iskre in Gorenja udeležila med drugim tudi podpredsednik IS Skupščine SR Slovenije Vlado Klemenčič in podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Milan Krajnik. pesno H Ijenih in izvedenih referendum1 J čili za poenotenje slovenskega ra j ništva. S tem je končano dolg0 j vendar očitno učinkovito dog°v . na tem področju. Ustvarjeni s°jf: za konkretno uresničevanje o P°J nju kapacitet slovenskega rac0J tva, kar pomeni, da v bodoče lan čakujemo enoten nastop s*oV., proizvajalcev na področju r proizvodnje, trženja in vzdrževa čunalniških sistemov. ^ Udeležba na referendumih v J Delti je bila izredno visoka. v j Računalniki je o izločitvi iz D Združitvi v istočasnem pre'’! [V J ženega dela v SRS in SFRJ, ki so registrirane za dejavnost računalništva. S tem samoupravnim sporazumom se realizira sporazum med Delto in Gorenjem z dne 17.11.1981 ter med Delto in Iskro z dne 17.12.1981. Podoben samoupravni sporazum je DO Delta podpisala \ juliju 1981. leta z Energoinvestom o skupni proizvodnji, razvoju in plasmanu računalnikov Energo—Delta in poleg tega je DO Delta že več let proizvodno sodelovala na osnovi samoupravnih sporazumov z delovnimi organizacijami: Tovarna meril —Slovenj Gradec, Liko — Vrhnika in Uniš — TOS Savlje. Prav tako je Iskrina TOZD Računalniki plodno sodelovala zlasti z drugimi TOZD in DO v SOZD Iskra. Združitev DO Delte v SOZD Iskro in samoupravni sporazum z Gorenjem pomeni dodatno koncentracijo kadrov, razvojnih, proizvodnih in servisnih kapacitet na enotnem programu, omogoča večjo možnost osvajanja novih tehnologij in novih tržišč. talka Ljubljana in druge, je že izrazilo interes za sodelovanje na realizaciji enotnega računalniškega programa. Dne 15. 4. 1982 je bil zelo uspešno izveden referendum v TOZD Računalniki in v DO Delta. DO Delta je z referendumom vstopila v SOZD Iskra, TOZD Računalniki pa sc je združil v enovito DO Delta, ki bo v pravnem prometu nastopala s skrajšano firmo Iskra DELTA. Pravna subjektiviteta TOZD Računalniki je prenehala s tem, da pravice in obveznosti preidejo na organizacijo Iskra DELTA. Za uporabnike računalnikov proizvodnje Delta in Iskra to pomeni, da bodo še naprej uživali kompletno servisno, izobraževalno in softwarsko podporo, kot so jo imeli doslej, s tem da bo nudila to podporo bistveno učinkovitejša organizacija Iskra DELTA, kar se bo odrazilo tudi na večji kvaliteti te podpore. Janez Škrubej Telematike Delta in o iMucasncin p-- » TOZD Računalniki glasovalo^ upravičencev. Od teh se je velik3 — 89,57% — odločila pozitiv"", V DO Delti se je referendum1^ žilo 97,44 % upravičencev. SOZD Elektrotehne jih je g% 8 1,3 %, z združitvijo TOZD niki v DO Iskra Delta se je s : 80,61%, s sprejetjem samoun splošnih aktov SOZD Iskra P") strinjalo 83,1% delavcev DO ^ Enakopravnemu sodelovanj11 dročju računalništva se bo s samoupravnim sporazumom Praj tudi Gorenje, isti sporazum pa/ enakovredne možnosti vklj11^ drugih slovenskih in jugosio OZD, ki izpolnjujejo določene P", oz. se ukvarjajo, ali sozainteres".j razvoj, proizvodnjo in trženje f . niških sistemov. .1 Z opisanimi konkretnimi 10 timi premiki se začenjajo uh realni pogoji za višji razcvet do računalništva. ,. In z vsem je v nekem snu5 zaupnica IX. kongresu ZKS ■L1 njemu kongresnemu letu nasp1 ^ Kazimir‘ RAZGOVOR S FABIO.M ŠKOPCEM Iskra banka se trdoživo uveljavlja Iskra banka deluje v našem SOZD od 1. 1. 1981. Da bi o njenem poslovanju, uspehih in težavah izvedeli kaj več. smo za razgovor prosili Fabia Škopca, IPO IB.ki se je razgovoru ljubeznivo odzval. Kako bi na kratko označili dosedanji razvoj Iskra banke in njene sedanje razmere, v katerih deluje? ..Iskra banka hitro raste. Prav zato težko sledimo porastu poslovanja z obstoječim kadrom. Če samo navedem, da je v tem kvartalu do 31. 3. glede na začetek lanskega leta aktiva večja za kar 7-krat in da tako raste tudi obseg poslovanja, sem povedal dovolj. Od 17 ljudi pa se nam je kadrovska zasedba okrepila le na 35 zaposlenih. Tako ne sledimo poslovanju niti s kadrom, lahko pa bi rekli, da tudi organizacijsko ne. Organizacijski problem predstavlja predvsem devizno poslovanje, pri katerem gre predvsem za komplicirano administriranje. Uspeli smo sicer spraviti to poslovanje na računalniško obdelavo, kije prav v tem kvartalu stekla in upamo, da bo poslovanje zdaj teklo ažurneje tako, da TOZD ne bodo več imele pripomb glede našega poslovanja." K:ij nam lahko poveste o likvidnosti Iskra banke? - ,,V njenem poslovanju se čuti nelikvidnost. Problematika prvega četrtletja se je predvsem nanašala na plačilo izvoznih premostitvenih kreditov, kijih nismo uspeh do časa poravnati. Tako smo v mesecu marcu dolgovali kar med 15 in 30 milijardami dospelih izvoznih kreditov. Vemo, da so neporavnani dospeli krediti od marca naprej zelo dragi, saj znaša obrestna mera kar 28 '/< zaradi sprejetih spre- memb pri obrestni meri. Prvega aprila sicer menimo, da smo na področju likvidnosti najhujšo krizo prebrodili, četudi ni moč pričakovati, da se bo poslovanje bistveno izboljšalo. Pomembno je le, da slabše, kot je bilo, v prvem četrtletju, do konca leta ne bo. V prvem četrtletju je namreč vedno dinamika izvoza nizka proti koncu leta pa se bistveno dvigne vlaganja v uvoženi repromaterial pa so prav v tem času izredno visoka. To pa povzroča nelikvidnost. Seveda nanjo vplivajo tudi zaključni računi, ob katerih se poravnavajo vse družbene obveznosti. Ta ciklus se ponavlja vsako leto, le da je letošnje leto zaradi restriktivnih monetarnih ukrepov, s katerimi poskušamo stabilizirati naše gospodarstvo. še bolj izrazit. Izhod je seveda v tem. kako naj za vsako ceno povečamo izvoz, kije slejkoprcj edini pravi vir financiranja celotne proizvodnje in tudi zagotavljanja potrebnega uvoza: po sprejetih ukrepih je namreč izvoznik tisti, ki bo deležen vseh selektivnih kreditov, zato bo za t. i proizvodnjo, namenjeno domačemu trgu. ostalo zelo malo sredstev iz selektivno namembnih sredstev. Kako pa bo z likvidnostjo letos? Na likvidnost bo vplivalo dodatno še izvajanje investicijske politike. V lem letu bomo namreč začeli realizirati investicijski paket, ki bi moral biti izveden že lani. Toda. četudi investicijske odobritve s str"1 ^ zorcija že imamo, vendar I,c. dobili dovolj sredstev poslov"1^ in bomo zato za realizacijo 'č morali vlagati v pretežnem d" sredstva, kar pa, seveda, sp6*" , da jih bomo imeli toliko 11 j tekoče obr" razpolago Torej z likvidnostjo v kaže na bolje? bod1* ret1 Poleg tega smo konec P leta pokrivali ugotovljeno lZ-. glavnem iz lastnih sredstev-seveda vplivalo na likvidnost temeljnih organizacijalt IsktjU 400 milijonov din izgube (r j ništvo. mikroelektronika, T, Žarnice, TTS in UZ) je bi'0 pokriti in za kritje teh približno 40 milijard pokrili;'',, 4/5 torej) iz lastnih sredstev1";, za koriščenje sredstev izven • -ločili le za kritje ME. Tako izgube izključno iz lastnih ^ kar gotovo negativno vpliv" ^ vidnost poslovanja tudi SOZD. Sicer pa je treba tudi Povetj[! so vsi izgubaši razen račun'J ki mu je bivša DO Elektron1" pokrila izgubo že pred računom predložili ustr0/l.fl cijske programe, ki zagotavlj"! ( se bodo. seveda, izvajali J izgube v letošnjem letu ne boa||.;: Ijale. Izjema je mikroelektr03 pa je projekt strateškega pon'e i (Nadaljevanje n" ;|l loC - ;iit It’ 1 flil1 in1' •ato! rd1 it tl« :ii« lij1’ ioi mi' eP> |SI Predstavitev Iskrine namenske proizvodnje v Ohridu V Ohridu je Iskra pred kratkim Podstavila svojo namensko proizvod-J°- Ob organizatorju DO Elektro-.veze sta sodelovali še DO Telematika n D0 Avtomatika. Prisotnim je spre-8°voril republiški sekretar za narodno Obrambo Makedonije general podpolkovnik Mile Arnautovski, ki je P°udaril pomen dobre opremljenosti ln usposobljenosti kadrov na področju Ptenosa ter, da je zato sodelovanje z skro zanje izjemnega pomena. Z Iskrine strani sta prisotne pozdra-. a general polkovnik Janko Sekirnik ~ Predsednik KPO DO Elektrozveze ‘One Kovič. Orisala sta zmožnosti skrine namenske proizvodnje ter Prednosti in obojestranske koristi nabojnega sodelovanja. Iskrini strokovnjaki so nato še Podrobneje predstavili razstavljeno aParaturo, za katero so predstavniki SR Makedonije in SAP Kosovo pokazali izredno zanimanje. Po vseh izrečenih besedah lahko sodimo, da glede na obojestransko zainteresiranost lahko v bodoče pričakujemo tudi dobro sodelovanje. V času predstavitve smo se med odmorom pogovorili s pomočnikom republiškega sekretariata za narodno obrambo SR Makedonije Živkom Kotevskim in ga povprašali, kako ocenjuje možnosti njihovega nadaljnjega sodelovanja z Iskro. Povedal nam je naslednje: „Mi smo doslej že sodelovali z Iskro, vendar ne v mejah možnosti in tudi ne dovolj, da bi to sodelovanje lahko ocenili kot dobro. Predstavitev, ki jo je Iskra pripravila za nas v Ohridu, že kaže na to, da bi morah bolje združevati naše interese. Predvsem je koristno, da nam je Iskra na ta način prikazala vse svoje proizvodne zmogljivosti prenosne tehnike, ki so za nas vsekakor zanimive, saj imamo Čečene je bilo veliko pripravljenosti za sodelovanje. C ------------------------------------\ ISKRA BANKA SE TRDOŽIVO UVELJAVLJA (nadaljevanje s 6. strani) Kako bi orisali sodelovanje Iskra banke s TOZD SOZD Iskra?-, Ugotavljamo, da so TOZD Iskra banko sprejele za svojo, kar je videti Ze iz porasta obsega njenega pošlo-Vanja. Imeli pa smo nemalo težav s jcmeljnimi bankami, ki so v Iskra banki videle nevarnost, da bi se pri ujih zmanjšala avista sredstva naših IOZD zaradi združevanja sredstev v Iskra banki. To problematiko bomo s spre-menjenim zakonom o temeljih kredit-nega in bančnega sistema zadovoljivo rešili s tem, da bo IB svoja avista sredstva vezala v vseh TB, kjer so locirane članice TOZD Iskre. Kako je to doslej vplivalo na poslo-Vanje Iskra banke? ‘ »V preteklem letu je prav zaradi tega Iskra banka sodelovala predvsem ^ Temeljno banko-Gospodarsko .anko v Ljubljani, z vsemi drugimi pa je bilo sodelovanje le občasno. V Istošnjem letu pa že poslovanje v Prvem Četrtletju kaže, da je sodelo-Vanje steklo in upamo, da bo tudi to Pripomoglo, da bomo laže prebrodili (likvidnostne) težave, ki nas nedvomno čakajo v letošnjem letu. Planiramo sicer, da bi v letošnjem letu poslovanje IB razširili z novimi aktivnostmi (medsebojno poravnava-nje obveznosti znotraj Iskre). To pa, seveda, zahteva svoj čas. Upamo, da bomo s tem začeli že v drugem Polletju letošnjega leta. Zdaj nam sprememba zakona o temeljih kreditnega in bančnega sistema dovoljuje širšo aktivnost, ko' pa ____________________________________y imamo zapisano v sporazumu o ustanovitvi Iskra banke in zato bomo v letošnjem letu začeli s postopkom za spremembo samoupravnega sporazuma. Letos bomo namreč poskušah organizirati poslovanje prek interne banke s ciljem, še naprej povečevati koncentracijo naših sredstev in jih povečevati tako, da bi s tem povečevali tudi stopnjo samo financiranja Iskre. To izkristalizirati pa je, seveda, spet stvar samoupravnega postopka. Videti je, da Iskra banka izkazuje svojo vitalnost kljub težavam, s katerimi se spopada. Verjetno se srečuje tudi še z drugimi problemi? Seveda. Predvsem imamo težave s prostori, ki jih nikakor nimamo dovolj. Upamo, da bomo ta problem rešili ko bo dograjen novi prizidek, kjer naj bi dobili ustrezne prostore, ki pa nam bodo omogočili tudi kadrovske okrepitve. Problem računalniške obdelave se nam je navrgel kar sam. Zaenkrat smo se odločili za obdelavo v okviru računalniškega sistema Metalke. To je, seveda, začasna rešitev, ki naj bi veljala dotlej, dokler se v Iskri ne dogovorimo za svoj sistem. Zaenkrat nismo imeli druge izbire, saj je obseg dela na deviznem poslovanju obsežen tako, da z ročno obdelavo nismo obvladali vsega dela. Ta način nambo seveda začasno podražil poslovanje, vendar pa so učinki, tako glede ažurnosti, kot glede informacij, ki jih s tem dobimo, tako veliki, da te, povečane stroške v celoti opravičujejo. Mara Ovsenik dovolj potreb po radijskih, žičnih in radio-relejnih sredstvih. Široke možnosti vgrajevanja Iskrinih naprav so v zvezah upravljanja, zvezah civilne zaščite, zvezah služb OJOU, delovnih organizacij, občinskih zvez z mestnimi skupnostmi itd. Pri tem je še precej olajševalna okoliščina, da so Iskrine naprave kompatibilne našim ter, da zaradi tega ne bo dodatnih problemov. Vendar pa moram reči, da želimo predvsem dolgoročno sodelovanje, saj je za nas zelo pomembno, da imamo ob aparaturah tudi ustrezno usposobljen kader. To pomeni, da moramo imeti tako ljudi, ki so dovolj usposobljeni za delo s temi aparaturami, kakor tudi servisne službe, ki bodo skrbele zanje in znale nastale okvare samostojno popravljati. Usposabljanje ljudi za te naloge pa seveda zahteva daljši čas, kar pomeni, da mora biti vsako vzpostavljeno sodelovanje dolgoročno. B.Č. DO IEZE Novo vodstvo sindikalne konference V torek 13. aprila letos se je prvič sestal izvršilni odbor Konference sindikata DO IEZE. Delegati so sprejeli poročilo o delu v preteklem obdobju 1980—82, izvolili so novega predsednika in podpredsednika ter sprejeli program dela sindikalne konference za prihodnje mandatno obdobje. Zelo živahna je bila razprava po poročilu o delu v prejšnjem mandatnem obdobju. Dosedanji predsednik izvršilnega odbora Drago Plaper je poročal o delu sindikalne konference v mandatnem obdobju 1980—82. Iz poročila je razvidno, da se je sindikat DO Industrije elementov intenzivno vključil v stabilizacijska prizadevanja v TOZD, skupnih službah in vsej delovni organizaciji. Delegati in delegacije TOZD so redno obveščale IO o položaju v TOZD in tako po delegatski liniji seznanjali vso delovno organizacijo, kako poteka delo in s kakšnimi problemi se srečujejo po posameznih tovarnah. Največkrat so razpravljali o sanaciji in poslovanju TOZD Keramika iz Viž-marjev. V tej TOZD so zaradi izgub pred dvema letoma sprejeli sanacijski načrt. Ta je obsegal kratkoročne in dolgoročne rešitve. Uspelo jim je, da so kratkoročne stabilizacijske in še bolj sanacijske načrte realiziral, od dolgoročnih rešitev pa je bilo rešenega malo ali skoraj nič. Kratkoročne rešitve so Novi predsednik Drago Plaper. bile odvisne od kolektiva Keramike, dolgoročne, se pravi investicija v novo tehnologijo in novo tovarno pa v glavnem od delovne organizacije, SOZD Iskra in občine Šiška. Ob načrtovanju sanacijskih ukrepov je bilo veliko govora in obljub na vseh ravneh, ko pa je bilo treba stvari realizirati, ali bolje rečeno sofinancirati, je nekako vse utihnilo. Delovni kolektiv Keramike sam pa je za dolgoročno rešitev prešibak in potrebuje pomoč ostalih, ki končno potrebujejo keramične izdelke iz te edine tovarne te vrste v Jugoslaviji. Več uspeha je imela sindikalna konferenca pri poživljanju dela v osnovnih organizacijah sindikata. Uredili so vrsto organizacijskih vprašanj in poenotili delo v OO prav prek koordinacije sindikalne konference. Predvsem so v tem času po TOZD zaživele sindikalne skupine, v katerih se vse bolj uveljavlja osnovna celica javnih razprav in tam se sprejemajo tudi stališča za odločanje delegatov in delegacij. Tudi letošnje volitve v samoupravne organe, delegacije in krajevno samou- Na letni konferenci sindikata IEZE. pravo so bile dobro pripravljene. Na podlagi izkušenj v pfeteklih mandatnih obdobjih so poiskali tudi ustrezne kandidate za delo v delegacijah, saj bodo le tako uveljavili odločanje delovnih kolektivov prek delegatov v različnih forumih v delovni organizaciji in družbe-nopolitičnmih skupnostih. Predsednik je ugotoil, da so bili nekoliko manj uspešni na področju LO in DS. »Organizacije sindikata so dolžne nenehno analizirati svojo družbenopo-liulično učinkovitost in vselej za svoje cilje uporabiti tudi najprimernejše oblike dela. Zato menimo, da bo moral Izvršilni odbor konference v prihodnjem mandatnem obdobju posvetiti več pozornosti tudi temu vprašanju in se ob tem še tvorneje vključevati v stališča ostalih družbenopolitičnih organizacij,« je dejal predsednik Plaper. Tudi v javno razpravo in sprejemanje samoupravnega sporazuma o enotnih kriterijih nagrajevanja po delu v SOZD Iskra so se tvorno vključili in dosegli precejšen napredek pri doslednem nagrajevanju po vloženem delu. Sistem obveščanja v delovni organizaciji pa je doživel precej kritike, saj je premalo obvestil, podatkov in predlogov o bodočem delu, o snovanju in načrtih, preveč pa je primerov prakse izvršenih dejstev. Novi Izvršilni odbor v tem pogledu čaka veliko odgovornega dela. Sledilo je konstituiranje Izvršilnega odbora sindikalne konference. Kadrovska komisija je ugotovila, da so v osnovnih organizacijah skladno s poslovnikom izvolili naslednje delegate v delegacije: Elektroliti: Janez Boršt-nar, Zdene Schmautz in Marija Jevni-kar; Feri ti: Janez Kržišnik, Stanka Ce-linšek in Vlado Jernejšek; Ljubno in Solčava; Marija Fužer; HIPOT: Silvo Potočar, Stane Sluga, Helena Boškovič in Branka Čuk; Industrijska elektronika: Fanika Levičar in Tončka Košak; Keramika: Jadranka Praštalo, Terezija Perin in Milena Tontič; Keramični kondenzatorji: Tone Konda, Franci Lavrič, Angela Kuhelj in Marija Klo-pčar; Magneti: Jožica Gruden in Marjan Blažič; Orodjarna: Dušan Tomšič in Vlasta Vičič; Polprevodniki: Mili Hacin, Stane Hemaus, Samo Jager in Karolina Pogačnik; Specialni elementi: Andrej Pristavec, Sergej Omladič in Breda Kurent; Upori: Drago Plaper, Franc Šiško, Milena Bizjak in Lojze Turk; Mikroelektronika: Nevenka Gorjanc in Stanka Žnidaršič; Skupne službe: Jože Oblak in Valter Zavec. Za predsednika so znova izvolili Draga Plaperja iz Uporov in Jožeta Oblaka iz Skupnih služb. Izvršilni odbor je imenoval tudi svoje komisije: za kadrovska vprašanja, za uveljavljanje delegatskega sistema in samoupravljanja, za spremljanje socialnega položaja delavcev, za šport in rekreacijo in za LO in DS. V Koordinacijski odbor sindikata SOZD Iskra pa so izvolili: Draga Plaperja, Jožeta Oblaka in Sama Jagra. Sprejeli so tudi program dela za prihodnje mandatno obdobje. Predvsem so vanj zapisali, da bodo poglobili dosedanje delo in usmeritev, ki je temeljila na dobrih načrtih. Poleg tega bodo intenzivno spremljali gospodarjenje v TOZD in delovni organizaciji, še bolj se bodo vključevali v politiko investiranja v delovni organizaciji in skrbeli za enak stat as obravnavanja vseh TOZD v IEZE. Skrbeli bodo za izboljšanje obveščanja in za izobraževanje, zlasti za delegate. KF DO ELEKTROZVEZE ,>*•>., Dograjevanje organiziranosti Predsednik DS TOZD TTS Silvo Lednik nam je v razgovoru povedal nekaj ugotovitev, ki bi jim morali v njegovi TOZD, oz. celotni DO Elektrozveze posvetiti posebno pozornost in jih ob nadaljnjem dograjevanju organiziranosti DO ustrezno upoštevati. Povedal nam je naslednje: »Dobri dve leti je minilo, kar smo ustanovili novo delovno organizacijo Elektrozveze z osmimi temeljnimi organizacijami in DSSS. Ko danes gledam prehojeno pot, lahko ugotovim, da nismo izbrali najboljše. Morda bi bila dobra, a smo premalo premislili in se prehitro odločili, čeprav mnoge stvari niso bile dorečene. Osebno sem bil že od vsega začetka prepričan, da ta združitev ni najboljša, ker se je videlo, da je pretrgana veriga nemotene proizvodnje od surovin do končnega izdelka. Že od samega začetka so bili nedorečeni dohodkovni odnosi, ki naj bi bili osnova naše samoupravne družbe. Preveč smo in še gradimo na proračunskih odnosih. Z ustavo in ZZD smo zgradili jasen koncept sistema in razvojnih smeri samoupravnih in demokratičnih družbenoekonomskih in političnih odnosov v naši družbi. S tem, ko delavci upravljamo in razpolagamo z dohodkom v svojih temeljnih organizacijah in ko odločamo v delegatskem sistemu, materialno zagotavljamo svojo politično in ekonomsko oblast. Zato, poudarjam, ne smemo dopustiti, da bi v ali med TOZD upravljali na nekak skupinsko lastniški način. Delavci smo dolžni razvijati med seboj odnose solidarnosti, ne pa iskati priložnosti, da obtožujemo drug drugega, čeprav smo pred reorganizacijo bili eno. Moramo pomagati drug drugemu, saj je dohodek družbena last in ne rezultat dela delavcev ene TOZD. V verigi proizvodnje, kakršno imamo, so rezultati dela rezultat večih TOZD. Zato mora vsaka TOZD nositi odgovornost za stanje in za rezultate dela, pri gospodarjenju DO kot celote. V današnji praksi gospodarjenja TOZD v DO se dogaja, da posamezna TOZD posluje z izgubo in delavci drugih TOZD s prstom kažejo na izgubaše in jim očitajo, da so jim odvzeli del njihovega dohodka in s tem seveda tudi del osebnih dohodkov. Morali pa bi govoriti o trajnejših odnosih v gibanju cen in vseh drugih pogojih na tržišču. V takem stanju gospodarjenja naše DO bi morale priti do veljave družbenopolitične organizacije. Upam si trditi, da pa je njihovo delovanje precej neučinkovito, kljub številnim poskusom in dobrim sklepom. Pri tem je čutiti veliko neenotnost v izvajanju skupnih dogovorov. Ta neenotnost pa se pre- naša že iz same poslovodne strukture. Še vedno je čutiti tri osnovne pristope pri obravnavanju poslovnih in političnih vprašanj, ki so bili značilni že pred ustanovitvijo DO in so pogojeni z lokacijami. Na koncu pa moram biti še samokritičen, saj tudi v naši TOZD nismo naredili vsega kar bi lahko. Imam občutek, da TOZD vodi eno gospodarsko politiko, delovna organizacija pa drugo, zlasti pri razvojnih programih. Mirno lahko ugotavljam, da ob velikem številu razvijalcev premalo le-teh dela na programih za posebnega kupca, na kar sem že opozarjal ob sprejemanju srednjeročnega plana. Ne znamo izkoristiti notranjih rezerv in se organizirati tako, da bi vsak posameznik točno vedel, kje mu je mesto in kaj se od njega pričakuje.« B.C. DO ISKRA KIBERNETIKA Tovarna stikal ima probleme s preskrbo Malo je organizacij združenega dela, ki se ne srečujejo s pomanjkanjem re-promateriala. Iskrina tovarna stikal v Kranju ima že dlje težave zaradi nepravočasnih dobav domačega in uvoznega materiala, je povedal novi direktor temeljne organizacije Rudolf Kolman. K dokaj dobremu izpolnjevanju proizvodnega plana največ prispeva kooperacijsko sodelovanje z vzhodnonemškim partnerjem, vendar je tudi tovrstno sodelovanje postalo kočljivo, saj vedno teže izpolnjujejo pogodbene obveznosti. Lanski plan je Tovarna stikal dokaj dobro izpolnila, še ugodnejši so ostali kazalci uspešnosti poslovanja. Vendar to ne sme zavajati, sa je letošnji plan proizvodnje zelo napet. Vsako pomanjkanje materialov povzroči velike težave, izpadi pa so nenadomestljivi. Lani so plan izvoza v NDR izpolnili s 94 %, plan izvoza na konvertibilni trg pa le s 64%. Letos naj bi Tovarna stikal izvozila na konvertibilni trg za 1,26 milijona dolarjev izdelkov, poleg tega naj bi po planu dosegla še za 3,4 milijona dolarjev izvoza v NDR. Pri slednji obveznosti se mora tovarna nenehno prilagajati zahtevam partnerja: izdelke, ki so lani izpadli, so morali nadomestiti v letošnjem prvem četrtletju (15 % proizvodnje kontaktorjev). V prvih mesecih letošnjega leta so se težave še stopnjevale. Zagotavljanje repromateriala je bilo že proti koncu lanskega leta močno okrnjeno in že tedaj je izpadla proizvodnja za izvoz in za domače tržišče. V januarju so proizvodni plan dosegli le 84 %, v februarju še slabše z 71 %. V mesecu marcu so dosegli 91,1 %• Dolgi dobavni roki so povzročili težave pri proizvodnji za kupca v Avstraliji, zgolj zaradi pomanjkanja bronz. V Avstralijo Tovarna stikal izvaža letno 400 do 500 tisoč mikrostikal, zato se mora potruditi in dokazati, da je Iskra sposobna izdelovati kvalitetne izdelke v dogovorjenem roku, zlasti še, ker je sklenila dolgoročno pogodbo za dobavo mikrostikal. To kaže, da težave, oz. trganje reprodukcijske verige lahko ogrozi takšne dolgoročne poslovne stike in posle. Zapleti se pojavljajo tudi pri dobavah na konvertibilni trg in za NDR. Tovarna stikal bi morala zagotoviti nemoteno poslovanje, če hoče izpolniti letošnje planske obveznosti, torej si mora zagotoviti material z domačega in tujega trga. Problem se kaže zaradi pomanjkanja deviznih sredstev. Za proizvodnjo, ki jo tovarna izvaža v NDR, potrebujejo tudi repromaterial s konvertibilnega področja. S svojim izvozom na konvertibilni trg pa si Stikala ne morejo pokriti teh potreb. Zato bo potrebna pomoč ostalih TOZD v Kibernetiki. Stekle so tudi akcije za povečanje izvoza na konvertibilo, vendar sedanji proizvodni programi te možnosti delno omejujejo. Začrtani so novi programi, ki bodo usmerjeni na konvertibilno področje, vendar je za prodor potreben dolgčen V tovarni stikal se preskrba z materialom počasi izboljšuje. čas. Pri tem seveda ne bodo smeli zanemarjati tradicionalnega sodelovanja z vzhodnonemškim partnerjem, ki Tovarni stikal zagotavlja kontinuiteto dela in uspešno pokrivanje domačih kupcev, tako rokovno kot po asortimanu izdelkov, ki so hkrati kvalitetni. Jasno pa se kaže, da bo letos teže izpolnjevati zastavljene naloge kot v preteklih letih. Zanemariti ne gre niti pomanjkljivosti v DO Kibernetika in v sami TOZD, ki jih bo nujno treba odpraviti. Za Kibernetiko je zelo pomembno, kako se bodo organizirale službe za krmiljenje proizvodnje, ekonomiko, nabavo in planiranje. Zagotoviti bo treba tudi pravočasne informacije o tem, kdaj, v kakšnih količinah in od kod bodo nabavljeni posamezni materiali. Del teh pomanjkljivosti seže tudi v samo Tovarno stikal, ki ima tako kot vsa Kibernetika nekatera področja še premalo uspešno organizirana. Pri proizvodnji kontaktorjev je značilno, da jih do velikosti 25 A dela Tovarna stikal, večje pa dobavlja vzhodnonemški partner. Tako razmerje naj bi obdržali tudi v bodoče. Zaradi licenčnih omejitev se v razvojnih načrtih Tovarne stikal pojavljajo novi programi, ki bodo predvidoma osvojeni do leta 1985, predvsem krmilni kontak-torji in drugi artikli. Tako bodo lahko prodrli tudi na druga zahtevna evropska in ostala tržišča, saj bodo novi izdelki rezultat domačega znanja in lastne konstrukcije. Tudi pri programu motornskih zaščitnih stikal in tokovnih zaščitnih stikal je začrtana rešitev, ki naj bi dolgoročno omogočala večji izvoz na konvertibilni trg. Uvajali bodo tudi nove sodobne programe: naprave s prostim programiranjem, elektronske naprave za vzdrževanje klime v rastlinjakih, induktivna približevalna stikala, svetlobna vrata itd. Pri načrtovanju razvoja Tovarna stikal ne bo pozabila nadaljnje krepitve sodelovanja z državami SEV, z NDR na primer sodeluje že 25 let. Poudarek bo dan osvajanju novih izdelkov, več bo treba vlagati v nove proizvodne kapacitete in opremo ter razvoj. Ob vsem tem je seveda nujno, da se DO Iskra Kibernetika čimprej konsolidira in si ustvari skupne proizvodne programe, v katerih bo soudeležena tudi Tovarna stikal. Tudi informatika v zvezi s preskrbo re-promateriala bo morala biti dokončno urejena, da bodo skupni dosežki večji. Alojz Boc DO AVTOMATIKA Posvetovanje o razvojno programski usmeritvi V Kranju je bilo 19. aprila 1982 posvetovanje o razvojno programski usmeritvi nove delovne organizacije Iskra Kibernetika. Na njem so sodelovali vsi vodilni in razvojni delavci vseh temeljnih organizacij, razvojno-programskega področja in delovne organizacije. Posvetovanja sta se udeležila tudi Miloš Kobe, član kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra in Stane Jenko, kije v sestavljeni organizaciji odgovoren za program in razvoj. Delovno posvetovanje Iskre Kibernetike je dalo osnove za izdelavo zaključkov o nadaljnjem vodenju politike razvojno-raziskovalne dejavnosti v tej največji delovni organizaciji v okviru SOZD Iskra. V prvih mesecih letošnjega leta so v DO Iskra Kibernetika precej časa namenili proučevanju dosedanjih kibernetskih dosežkov, iskanju novih, kvalitetnejših, združenih skupnih razvojnih usmeritev. Namen posveta je bila opredelitev vloge in položaja razvojno raziskovalne dejavnosti Kibernetike. V DO Kibernetika je namreč prisotno spoznanje, da sedanja organiziranost razvojno-raziskovalne dejavnosti ne more prinesti uspešnih rezultatov v bližnji prihodnosti. Zato je bodoča razvojna strategija DO Iskra Kibernetika usmerjena predvsem v povečevanje izvoza na konvertibilni trg. Za uresničitev začrtanih ciljev bo treba izvesti optimalno organiziranost razvojno-raziskovalne dejavnosti in pridobivanja znanja, vlagati v strokovne kadre in sodobno opremo in ustvaijati ugodnejše pogoje za uspešno razvojno-raziskovalno delo. Zaradi obširnosti obravnavanih tem in pomembnosti posvetovanja bomo izčrpnejšo informacijo objavili v naslednji številki glasila ,,Iskra" in v drugi številki glasila delovne organizacije „Kibernetika". A. Boc TONKA DEŽNAK ODŠLA V POKOJ Pred kratkim Je bila invalidsko upokojena TONKA DEŽNAK, sodelavka v oddelku za družbene zadeve. Pretežni del skoraj 25—letnega dela v Iskri je delala kot bolničarka v industrijski ambulanti v Savski loki. Nudenje prve pomoči, zdravstveno svetovanje in druge naloge, ki jih je opravljala Dežnakova, sodijo v tista področja dela in nalog, kjer si človek pridobi najširši krog znancev in spoznava njihove najbolj skrite strani. Če se taka dejavnost odvija v tovarni in ne v kakšni zdravstveni organizaciji, je možno pridobiti koristne izkušnje o vsakovrstnih razlogih ravnanja delavcev, o vzrokih, ki tičijo v delu in v vsem tistem, kar člo- vek prinaša na delo iz svoje zasebnosti. Prav s temi koristnimi spoznanji se je Tonka Dežnakova v zadnjih letih vključevala v analitsko dejavnost varstva pri delu in socialno zdravstvenega področja, ko je delala pretežno na evidenci in strokovni dokumentaciji varstva pri delu. Sodelavci so ob prenehanju aktivnega dela v tovarni Tonki Dežnakovi zaželeli veliko trdnega zdravja in ji povedali, da so še naprej njeni sodelavci, da boejo taki ostali skozi bodoča srečanja, skozi utrinke spomina o kakšni šali pa tudi žalostnem trenutku, skozi obisk, ali skozi »dober dan«. Sodelavci Pred kratkim se je po 35 letih vzornega in marljivega dela, od tega 29 let v Iskri, Telematiki TOZD Vega, Ljubljana, oddelek tehnične kontrole v steklopihaštvu od sodelavcev poslovila in odšla v zasluženi pokoj Gabrijela MATKO. Sodelavci so se od vestne tovarišice prisrčno poslovili, jo obdarili ter ji poklonili mdi šopek lepega cvetja, za v.vc to pa se jim Gabrijela najlepše in iz srca zahvaljuje. Sodelavci ZAHVALI Vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD ATN — RTI in sindikatu se zahvaljujem za darila in dobre želje. Vsem želim veliko uspeha! Marija Maček. Vsem sodelavcem in sindikalni organizaciji TOZD TEA se zahvaljujem za vsestransko pomoč ob nesreči hvaležna Marija Jagodic. Ob poslovnem poročilu sprejet predlog ukrepov Osrednja točka 14. rednega zasedanja DS Avtomatike, v petek 9. t.m- )č zajemala obravnavo in sprejem poslovnega poročila delovne organizacije Z* preteklo leto z dopolnilnim predlogom ukrepov za izboljšanje poslovati)1 tekočem letu, ki ga je delegatom posredoval poslovodni kolegij delovne o1' ganizacije. Za preteklo leto je bilo ugotovljeno, da je Avtomatika kljub zaostrenim pogojem poslovala sorazmerno ugodno. Večina planiranih ekonomskih kategorij je bila dosežena ali celo nekoliko presežena. Poglejmo si nekatere: — planirana vrednost proizvodnje in prodaje na domačem trgu je bila dosežena z indeksom 99. Nedoseganje plana prodaje na domačem tržišču je šlo na račun preseganja planske vrednosti izvoza za 7,8 % — v primerjavi z 1980 letom smo v izvozu na zunanja tržišča beležili visok porast z indeksom 217. Za 117 % presežen lanskoletni izvoz pa še vedno ne zagotavlja priliva prepotrebnih deviz. Na devizno bilanco so negativno vplivale tudi nizke cene izdelkov (predvsem releji) ter neizterjana devizna sredstva pri tujih kupcih — celotnega prihodka je bilo ustvarjenega za 30,6 % več kot leto prej ali za 3,1 % nad planom kar je dokaj ugodno — nekoliko slabši so rezultati pri porabljenih sredstvih, ki so bila presežena za 4% in so rasti a nekoliko hitreje kot celotni prihodek — medtem ko je bila planirana vrednost čistega dohodka presežena za 2,7%. Kazalci gospodarjenja po ZZD pa odkrivajo nekatere negativne trende, kljub visoki rasti vrednosti proizvodnje na zaposlenega, ki znaša 28,5 %. Pri tem moramo upoštevati, da odstotki zaradi prisotne inflacije ne odražajo realne rasti produktivnosti. Tako je ekonomičnost poslovanja padla za 2,9 % rentabilnost pa za 1,5%. Prenizka je tudi akumulativna sposobnost DO, ki je za 1 % nižja kot v 1980. letu. Zaloge so narastle za 12%, vendar pa se je, upoštevajoč inflacijo, njihov fizični obseg zmanjšal v celotni Avtomatiki. Pregled poslovanja je pokazal, da sta dve: TOZD Naprave za energetiko in TOZD Releji končali poslovno leto s pokrito izgubo zaradi nedoseganja čistega dohodka. Vzroke za nastalo stanje v omenjenih TOZD pa bi lahko razdelili v dve skupini: — med zunanje štejemo hitrejšo rast cen repromateriala in ostalih materialnih stroškov od celotnega prihodka, višje cene proizvodov ter pomanjkanje osnovnega in končnega materiala — med notranje pa neurejene cenovne odnose med TOZD, ki so med seboj povezani v reprodukcijski verigi, premajhen nadzor nad stroški v TOZD ter pomanjkanje naročil Za izboljšanje reprodukcijskih sposobnosti produkcijske celote in TOZD, ki sta poslovali z izgubo, je potrebno — uvesti zaostren nadzor nad vsemi vrstami stroškov — znižati zaloge zaradi sprostitve obratnih sredstev — urediti cenovne odnose med TOZD — s pridobitvijo novih kupcev ponovno doseči ustrezno priznanje za vloženo delo in sredstva. Z namenom, da se podrobneje ugotovi vzroke nastalih izgub in predlaga vsebina sanacijskih programov, sta bili na predlog poslovodnega odbora delovne organizacije s strani delegatov imenovani dve sanacijski komisiji v sestavi: L za TOZD Naprave za energetiko: Jere Miroslav, Jeglič Marko, Dovič Alojz, Marc Jože, Kukovič Ivan, Gerjol Vili, Škorjak Boštjan 2. za TOZD Releji: Trčko Ludvik, Jeglič Marko, Dovič Alojz, Marc Jože,Gerjol Vili in Kurnik Albin, Turk Niko. Glede na stanje v katerem se Avtomatika nahaja, pri čemer so upoštevani prvi letošnji rezultati, je bil na sestanku poslovodnega kolegija delovne organizacije v pričetku aprila izdelan predlog ukrepov za izboljšanje poslovanja v tekočem letu. Ukrepi so vezani predvsem na tiste kazalce gospodarjenja, ki odražajo stopnjo rentabilnosti in za katero je bilo ugotovljeno, da je v čeprav majhnem, vendar stalnem upadanju. V besedilu, ki je bilo na seji delavskega sveta dopolnjeno so bili sprejeti naslednji ukrepi: 2. uvesti strog nadzor nad nabavniii cenami in pristopiti k sklepanju sarnoli pravnih sporazumov z dobavitelji Za' radi vzpostavitve dohodkovnih odno sov, pravočasnosti dobav ter trdnih ce1’1 3. v proizvodnih TOZD izdelati ana lizo zalog repromateriala po p°sa' meznih pozicijah, od vo ji ti tiste zalog6, katerih nabava presega rok 360 dni, if delati seznam nekurantnih zalog ukreniti vse kar je potrebno za odpr°' dajo teh zalog. 3a. podvzeti vse ukrepe za bistven6 hitrejše uvajanje računalniške obde-lave priprave proizvodnje. 4. ustaviti vsa investicijska izplačn3 do sprejema usklajene dinamike inovn' cijske porabe v letu 1982. ... 5. izterjati zapadle obveznosti, ki Jin ima delovna organizacija v tujini. 6. ob sklepanju novih pogodb o pr°.i daji proizvodov na tujih trgih dose61 ugodnejše prodajne in plačilne pogoj6. 7. uskladiti pravilnike o osnovah merilih za delitev sredstev za OD i" D 'ega l£Z Steč Gru Hip Stai duši t>ai golj den «U m i An Pre nik da’ Ko Sla slu skupno porabo s predlogom samoV' pravnega sporazuma o skupnih osnO' vah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo t6f na podlagi usklajenih samoupravnih splošnih aktov enako vrednotiti ist°' vrstna dela in naloge, ne glede na to v kateri TOZD oz. delovni skupnosti s« opravljajo. 8. izdelati analizo preseganja tehni6' nih normativov v temeljnih organizaci' jah materialne proizvodnje in na ,a način ugotoviti vzroke odstopanja, oj-prekoračevanja norm ter odstopanj3 takoj uskladiti. j 9. na podlagi mesečnega spremljanj3 rezultatov proizvodnje po posameznih temeljnih organizacijah se določa predlog vrednosti enote) dela (VED) za vsako TOZD in DSSZ kvartalno na poslovodnem kolegiju delovne organizacije po rezultatih periodičnih, oz. zaključnega računa z možnostmi poračun3 za nazaj. 10. pristopiti dosledno k selektb' nemu zaposlovanju v vseh TOZD j11 DSSZ, omejiti rast zaposlovanja novih delavcev, v TOZD Naprave za energetiko Ljubljana ter v TOZD Releji Makole pa zaposlovanje novih delavcev izven DO ustaviti do sprejema sanacijskih programov. Š.D. del ob vr< gr: Pr ra; uF Pr de $n de Pi tii in 5] iti Oi m si P V 1. uskladiti strukturo domače nabave, strukturo delilnikov za uvoz tako, da bosta obe strukturi mesečno praviloma enaki; ukreniti vse potrebno, da se dobavni roki za kompletiranje zalog maksimalno zmanjšajo. Rudiju Obalu v slovo Nepripravljene nas je doletela Žalostna vest, da te je kruta in nepredvidljiva usoda zadnjo soboto v marcu iztrgala iz naših vrst. Težko je v teh trenutkih izraziti vse svoje misli, ko si še dan poprej s svojimi tovariši iz strojne in ročne delavnice gradi! naše delovne uspehe. Težko je verjeti, da ne spremljamo več tvojih naporov pri delu mladinske in sindikalne organizacije, da te ne srečujemo več, vedno nasmejanega in polnega življenja. Kot sodelavca in tovariša te bomo ohranili v trajnem spomi- Sodelavci strojne delavnice DO Avtomatika — TOZD Sestavni deli in delovna sredstva. Na prvi seji novega delavskega sveta IEZE Novoizvoljeni delavski svet v Industriji elementov se je prvič sestal v petek 16. aprila v Ljubljani. Najprej je prejšnp predsednik podal poročilo o delu DS, nato pašo izvolili novo predsednico DS Majdo Deržaj, dipl mg., iz TOZD SEM, za njena namestnika pa Marinko Unetič ^Uporov in Lojzeta Pajka iz Ke-ramičnih kondenzatorjev. ]e_ e'avski svet so bili izvoljeni tile de- 1^'iz TOZD in skupnih služb DO $reviT Elektroliti: Franc Šunta in q ck° Pust; Feri ti: Franc Čampa, Jože Uto^k in Marko Mrak; TOZD $. Božidar Pavlin, Jože Pucelj, dl] "ls|av Rostohar in Franc Žičkar; In-Da vska elektronika: Ivanka Kuhar in o ,ni.° Voglar; Keramika: Mirjam Cer-j 1 'n Jadran Fabjan; Keramični kon-in ?Zatorii: Marjana Grčar, Jože Mirtič in rJZe PaJk; Magneti: Uroš Vrhovec a , Uc'ja Vidovič; Naprave in orodja: Prpl°n Cimerman in Marjan Šešek, Polnit ^^ki: Vera Naraglav, Sonja Puš-ri ?tane Skubic in Janez Tori; Spe-K nivel"menti: Majda Deržaj in Franc Sl/?8'11’ Upori: Mimica Kovačič, sh P'rc in Marinka Unetič, Skupne jPe: Mirko Modic in Zoltan Zemljič, del °Sedaiyi predsednik je v poročilu o oh?Vaniu v prejšnjem mandatnem vrst°^U P!3Vedal- da ie DS sprejel celo to odločitev ‘o novih investicijah, pro-atnih in se ob tem srečal tudi z vrsto raz emov’ Pa 50 jih delegati med , Pravo vedno uspešno razčistili in ob Postevanju strokovnih predlogov tudi vilno usmerjali gospodarjenje in e|o v DO. sn/ P?r°eilu Odbora za gospodarjenje , 0 slišali, da je sicer sporazumevanje v ® ovni organizaciji na višini. Samou-“.,avljalci in delegati pa so vse bolj kri-j ni in zato so tudi usklajevalni postopki , tu^i odločanje težje. Delavski svet je • Prejel tudi poročilo finančnega odbora n'k®01ovil, da je bilo delo vseh izvršilnih borov dobro in je njihovo delo. v nogočem pripomoglo k prečiščenim in rokovnim predlogom, ki so bili trdna Pod,aga za sklepe DS. Novi delavski svet je takoj po konsti-niranju začel z rednim delom, saj ga je „,akalo 9 obširnih točk za obravnavo in ‘tepanje. j ^ajprej je bilo treba potrditi delegate delegacije, nato pa je DS imenoval Prvi seji novega Delavskega sveta. POTREBE PO SODELAVCIH ^ Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloge v Iskri, tako za redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v okviru SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 89. členom samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sproščene sodelavce, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne .norejb zagotoviti ustreznega dela ter tiste, ki sami želijo menjati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpise za vodilna in vodstvena dela in naloge. V glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebe, ki bodo prijele k nam do vključno vsakega ponedeljka. Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3, Ljubljana, Š 11, telefon 213-213, int. 21-25. ISKRA DO ZORIN, TOZD Standardizacija, Hubljana, Tržaška c. 2 Samostojni standardizer I — elektro Zahtevana izobrazba: fakulteta za elektrotehniko — elektronik, aktivno znanje uiega jezika, 3 leta delovnih izkušenj v proizvodnji, razvoju, tehnologiji, kontroli ali standardizaciji. Predvideni OD 16.800 din. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom, štrekr 23 priiavo: dni P° objavi, na naslov: Iskra ZORIN, DSSS, Ljubljana, D° AVTOMATIKA, TOZD TOVARNA ORODIJ Ljubljana, Stegne 15 T LANSERJA — TERMINERJA v operativno planski službi REZK ALGA 12 delavca) Pogoji: pod 1.: poklicna kovinarska šola, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, Poznavanje sestavnih delov orodij, poskusno delo 60 dni, osebni dohodek okoli 2-400,00 din; Pod 2.: poklicna kovinarska šola, 4 leta ustreznih delovnih izkušenj, poskusno oelo 60 dni. osebni dohodek od 10.800,00 do 15.000,00 din. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Ponudbe sprejemamo 15 dni P° objavi na naslov: Iskra Avtomatika TOZD Tovarna orodij Ljubljana, Ljubljana, tegne 15. Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem ^zbiranju ponudb.___________________________________________________________ Mladi zavzeto o svoji delovni organizaciji Nova predsednica DS Majda Deržaj. svoje odbore. Poslušal je poročilo o izidu referenduma o spremembah Statuta DO, ki je potekal hkrati z volitvami. Sprejeli so tudi letni program za leto 1982, za realizacijo srednjeročnega načrta 1981—85. Program je sicer zastavljen zelo optimistično, tako v proizvodnji kot v izvozu, vendar so delegati menili, da je sprejemljiv in stabilizacijski in so ga sprejeli. Sprejeli so tudi zanimiv predlog za izboljšanje prodajnih pogojev znotraj delovne organizacije. TOZD v IEZE namreč medsebojno veliko sodelujejo in tudi kupujejo elemente druga od druge. Pokazalo pa se je, da so cene elementov, ki jih postavljajo TOZD druga drugi sorazmerno visoke, včasih celo višje, kot pri prodaji tujim kupcem. Zato so sklenili, da morajo biti cene elementom znotraj delovne organizacije nižje, vsekakor pa nižje od najnižjih prodajnih cen tujim kupcem na domačem trgu. Tako so bo povečala konkurenčna možnost navzven, saj je le iz poceni elementov možno narediti poceni izdelek. Padla je nadalje misel, da bi tak način prodaje pod najugodnejšimi pogoji lahko z dogovorom razširili na vso Iskro. Tako bi se konkurenčna sposobnost Iskre gotovo povečala. Veljalo pa bi razmisliti tudi o podobnih, ugodnih cenah uslug v orodjarnah in drugih delavnicah. Tudi to bi bilo nedvomno v korist vsej SOZD Iskri in ob zmernih cenah bi marsikje lahko izkoristili tudi nezasedene zmogljivosti bolj racionalno. Na posvetovanju mladih delavcev Široke potrošnje je letos sodelovalo polovico manj udeležencev kot je bila navada prejšnjih let. Tudi mladi so se namreč odločili za strnjen in jedrnat program in udeležbo kot del svojega prispevka pri izvajanju gospodarske ustalitve. Na letošnjo mladinsko konferenco so tako res poslali samo tiste, ki so s svojim delom v osnovnih organizacijah pokazali, da so najboljši med člani ZSMS. Ob prikazovanju aktualnega gospodarskega položaja Široke potrošnje v preteklem letu in o rezultatih letošnjega prvega trimesečja, so se mnogi od udeležencev vključili tudi v razpravo. Z volilno programske konference ZSMS Široke potrošnje. TOVARNA GENERATORJEV IN ZSMS ŠIROKA POTROŠNJA ELEKTRONIKE Mladi pregledali svoje delo Odločno premalo je bilo sodelovanja večine mladih pri akcijah skupnega pomena, saj je bila vedno prisotna le peščica mladih, so med drugim ugotovili na četrtkovi programsko volilni konferenci mladinci in mladinke iz tovarne generatorjev in elektronike v DO Avtoelektrika Nova Gorica. Na konferenci so se zbrali zato, da bi pregledali dosedanje delo in se dogovoril, kako napraviti konec tej moreči pasivnosti in da izvolijo novo vodstvo v tej TOZD, kjer je okrog 50 mladih včlanjenih v mladinsko organizacijo. Dosedanji predsednik Iztok Krapež je najprej podal poročilo o dveletnem delu. Zal moramo ponovno ugotoviti, da ni bilo akcij, ki bi izstopale, vsaj takih ne. kjer bi t>:'a v ospredju množičnost. Seveda so ugotovili vrsto vzrokov za nedelavnost večine, ki pa niso bili kaj preveč opravičljivi. In še nekaj ni jasno. Kje naj bi dobili opravičilo predstavniki sincUkata, zveze borcev in vodstva TOZD, saj jih med 25 udeleženci te mladinske konference ni bilo. Seveda so se mladi ob tem spoznanju zamislili. In če sedaj ti dve ugotovitvi povežemo, torej nedelavnost večine mladih in nezainteresiranost ostalih predstavnikov družbenopolitičnega in gospodarskega življenja do mladinskih problemov v TOZD ugotovimo, da se obstoječi položaj mora spremeniti. S tako ugotovitvijo pa so se strinjali prav vsi udeleženci konference, med katerimi sta bila tudi sekretarka OO ZK Liljana Ferfolja in predsednik mladih v Avtoelektriki Vojko Velikonja, saj so bili enotnega mnenja, da to ne bo pretežko z novim vodstvom in boljšim sodelovanjem z ostalimi DPO in vodstvom TOZD. Razprava, ki je sledila je v glavnem zajemala to, kar smo že navedli, vseeno pa moramo izpostaviti na najvidnejše mesto željo sekretarke OO ZK Liljane Ferfolja, naj bi novo vodstvo posvetilo vso pozornost akciji evidentiranja najzaslužnejših mladink in mladincev za sprejem v vrste zveze komunistov. Tovarišica Liljana pa je nato prebrala še pozdravno brzojavko, ki so jo poslali udeležencem devetega kongresa zveže komunistov Slovenije. Nato so mladi sprejeli obširen program dela, na prvo mesto pa so postavili izobraževanje mladega delavca in skrb za dvig produktivnosti v TOZD in DO. Še posebej pa so se dogovorili o izvedbi nalog, ki so »tik pred zdajci«. O njih je spregovoril predsednik KOS Vojko Velikonja, so pa naslednje: proslava ob prvem maju in izvedba kulturnega programa, priprava kresa v noči pred praznikom dela, pohod ob žici okupirane Ljubljane 9. maja ter srečanje mladih delavcev Goriške konec maja. Pri volitvah, ki so sledile, so se zadržali najmanj časa. Soglasno so namreč sklenili, da bo njihov predsednik poslej Miran Beč, tehnolog statorja, sekretarka pa Stana Baudaž, delavka na liniji rotorja. Nov predsednik se je zahvalil za zaupanje in dejal: »Po svojih najboljših močeh se bom zavzemal za kar najaktivnejše delo, seveda s pomočjo vas vseh in prepričan sem, da rezultati ne bodo izostali.« Ob koncu podkrepimo te vzpodbudne besede le z željo, da bi zasenčile vse tiste trditve, ki smo jih navedli v uvodu tega članku. Marko Rakušček V soboto, 17. aprila, so mladi Široke potrošnje na Bledu pripravili letno volilno programsko konferenco. Program so razširil tudi s poglobljenim prikazom gospodarskega položaja delovne organizacije, o katerem je spregovoril glavni direktor Široke potrošnje Miro Krek in o dogajanjih na samoupravnem in družbenopolitičnem področju. <0 temin o skupnih' nalogah sindikata in mladine delovne in sestavljene organizacije sta govorila predsednik sindikata Široke potrošnje Anton Beravs in predsednik KS ZSMS SOZD Iskra Iztok URBANC. Predsednik sindikalne organizacije Anton Beravs je v svojem izvajanju podčrtal pomen usklajene programske usmeritve sindikata, ZSMS in ostalih družbenopolitičnih organizacij v DO. S tem v zvezi se je dotaknil pomena družbenega planiranja, razvoja družbenoekonomskih odnosov na podlagi socialističnega samoupravljanja, spregovoril je o informiranosti in še posebej označil pomen internih glasil v temeljnih organizacijah. Seveda je precej pozornosti vzbudil tudi z informacijo o pričetku dejavnosti na področju usklajevanja organiziranosti Široke potrošnje v skladu z zahtevami zakona o združenem delu in zakona o svobodni menjavi dela. Imeli so več vprašanj, med drugim o vzrokih in načinu odprave izgub v delovni organizaciji, o načinu zaposlovanja prostih delovnih zmogljivosti v Široki potrošnji, o vlogi in pome/iu TOZD Razvojni institut pri nadaijriji krepitvi pomena lastnega znanja v okviru razvojne politike delovne organizacije. Pri tem je bilo zanimivo, da so mladi soglasno podprli zahtevo, da je treba to temeljno organizacijo kadrovsko in materialno okrepiti, da bo kos vse ostrejšim pogojem gospodarjenja in vse težjemu vključevanju delovne organizacije kot celote v mednarodne gospodarske tokove. V okviru programsko volilne konference, ki je sledila seznanjanju z aktualnim položajem delovne organizacije, so mladi razrešili staro vodstvo in izvolili novega, seveda pa so spregovorili tudi o uspehih in neuspehih preteklega obdobja in sprejeli dogovor o delu v bodoče. Novi predsednik koordinacijskega sveta ZSMS je DANILO ZORMAN iz TOZD TV na Pržanu. Intervju z njim in povzetek poročila in delovnega programa bomo objavili v eni od prihodnjih številk. Stane Fleischman TOZD ELEKTROLITI MOKRONOG Težave s pomanjkanjem materiala »»Vse je kot zakleto. Pred dvema letoma smo se mučili z ročnim delom, zdaj pa v modemi tovarni na visokoproduktivnih strojih ni dela, ker manjka domačega in zlasti uvoženega repro-materiala.« nam je rekla predsednica DS v Elektrolitih Jožica Strmole. »Letos načrtujemo 25% višjo proizvodnjo pa bomo ta cilj težko dosegli, ker nam manjka materiala. Poročila kažejo, da smo januarja in februarja še kar dobro startali, tudi marca ni bilo dosti drugače. Tudi ekonomski račun kaže, da smo sicer pozitivni, vendar s sedanjim tempom zastavljenega programa letos ne bomo dosegli,« pravi direktor Tone Hočevar. V mokronoški Iskri so namreč v velikih težavah, ker precejšen del reproma-teriala uvažajo. Sicer manjše količine tudi izvažajo, a se račun ne izide, ker je delež uvoženega materiala tolikšen, da devizni delež ne pokrije cene uvože- Odbor za napredek dela in poslovanje Avtomatike V četertek 15. tega meseca je potekala v prostorih Centra sistemov za avtomatizacijo 13.. redna seja Odbora za napredek dela in poslovanja pri Gospodarski zbornici Slovenije. Na lanski sedmojulijski seji je Gospodarska zbornica sprejela sklepe o nalogah, ki jo zavezujejo, da v zaostrenih gospodarskih pogojih s svojim delovanjem pripomore k dvigu proizvodnje in izvoza v organizacijah združenega dela. Tem nalogam so prilagojene tudi aktivnosti splošnih združenj, v okviru katerih so se oblikovali posebni koordinacijski odbori. Dosedanje delo odborov, ki je dalo že marsikatero koristno rešitev, je po- tekalo v neposredni povezavi z organizacijami združenega dela in sicer na spremljanju razvoja proizvodnje, izvoza, zagotovitve potrebne koordinacije za enotnejši nastop na zunanjih tržiščih in pri nabavi surovin in reprodukcijskih materialov v državi. Na že omenjeni seji Odbora za napredek dela in poslovanja, ki je bila dopolnjena z razgovori predstavnikov delovne organizacije Avtomatike, so obravnavali problematiko Avtomatike, so obravnavali problematiko prenosa razvojnih—inovacijskih dosežkov v redno proizvodnjo in glede financiranja proizvodnje dejavnosti ob uvajanju novih proizvodov in normativne ureditve inovacijske dejavnosti v samou- nega materiala. Tako se začarani krog zapre. Poskusili so tudi z mnogimi domačimi materiali in uspešno zamenjali nekaj uvoznega z domačimi repromate-riali. Vendar, ker imajo zahtevno, viso-koavtomatizirano tehnološko opremo, •je treba že zaradi kvalitete proizvodnje uporabljati večino točno predpisanega materiala, ki pa ga na domačem trgu ni. Za zdaj si delno pomagajo z deviznimi pravicami in sredstvi, ki jih dobijo znotraj Iskre. Tako precej sodobnih strojev, na katere so čakali 20 let miruje.1 V proizvodnji dnevno menjavajo program, delajo pač tisto, za kar imajo material. Ob tem pa fiksni stroški in dajatve ostajajo nespremenjeni in »stabilni«. Kar bojijo se četrtletnega obračuna, ker bo verjetno pokazal slabše rezultate kot lani. Ob teh težavah pa nastaja dodatni problem nizkih osebnih dohodkov. Zaradi tako majhne rasti celotnega prihodka in dohodka so OD nizki, saj so rta repu v trebanjski obči ni in na predzadnjem mestu v DO IEZE. Začenjajo jim že uhajati strokovnjaki. To pa je velik problem ob njihovi zahtevni pro-jektivi in proizvodnji. Odhajajo mladi strokovni ljudje, ki so se po nekaj letih dobro vpeljali v specifične zahteve proizvodnje elektroUtov. Drugod jim nudijo 5000 din mesečno več, tudi stanovanja, ki pa jih v mokronoški Iskri primanjkuje. Tak odliv strokovnega kadra bi utegnil narediti nepopravljivo škodo, zlasti za dolgoročni razvoj te ambiciozne TOZD. KF pravnih splošnih aktih organizacij združenega dela. Člani odbora so se hkrati seznanili z dosežki naših delavcev v TOZD 'Razvojni institut, ki so pred dnevi za svoje delo prejeli tri nagrade Sklada Borisa Kidriča za izume in izboljšave. Po končani seji so si ogledali tudi proizvodnjo v TOZD Avtomatske in varilne naprave. ŠD. INVEST SERVIS Javna pohvala proizvodnim delavcem Pred dobrim tednom je delavski svet Invest servisa sklenil, izreči javno pohvalo sodelavcem iz vzdrževanja, ki so v rekordnem času prestavili kompresor v Stegnah. Javno pohvalo so prejeli: Milan Novak, Dušan Gajšek, Vinko Mihajlovič, Samo Gartner, Bojan Marter, Lojze Mavželj in Igor Sa-motorčan. Skupino pa je vodil vodja programiranega vzdrževanja Janez Koruza. Tehnično vzdrževanje v Invest servisu se deli v tri skupine: tehnologijo, programirano vzdrževanje in obratovanje. Tehnologija pripravlja potrebno dokumentacijo za obe področji, opravi pa tudi vse v zvezi s potrebnim materialom. Vzdrževanje opravlja po sprejetem načrtu na vseh lokacijah po Ljubljani. Opravlja remonte toplovodov, toplotnih postaj, transformatorskih postaj, adaptacijska dela in druga remontna dela. Tu je še beljenje, brušenje parketa, polaganje itisona ih drugo podobno delo. V programiranem vzdrževanju je zaposlenih 18 sodelavcev različnih profilov. Imajo strojno, elektrikarsko in eradbeno obrtniško skupino. V skupinah so sodelavci — specialisti za določena dela, kot vodovodni inštalaterji, ključavničarji, varilci, pleskarji, zidarji in elektrikarji za šibki in jaki tok. Služba obratovanja je letos opazila, da kompresorska postaja ne dela več tako kot bi bilo treba. Ta kompresorska postaja v Stegnah napaja s stisnjenim zrakom vse tovarne v Stegnah, ki imajo Janez Koruza. sicer tudi manjše kompresorje po tovarnah, ki so namenjeni obratovanju izven rednega časa — ponoči, ob nedeljah pa še kdaj. Ker je komprimirani zrak potreben od začetka do konca de- lovnega časa, zato ga ni mogoče popraviti na delovni dan. Zaradi vibracij je bilo treba postaviti kompresor na nove, trdnejše temelje, ker so stari dotrajani. Treba je bilo postaviti nove temelje in nanje prestaviti oba kompresorja. Torej je bila naloga jasna, jasno pa je bilo tudi, da je treba prestavitev opraviti izven delovnega časa. To pa je pomenilo, da se bo treba znajti in to hitro, strokovno in to pe glede na delovni čas. Sodelavci so že v petek pljunili v roke. Pri tem so morali najprej porušiti tudi steno, pripraviti avtodvigalo in seveda prej betonske temelje s potrebno podlago za postavitev kompresorjev. Prestavili so vrsto vodov in razdelilcev, razmontirali kompresorja in ju postavili s pomočjo dvigala na novo pripravljene prostore. Ker pa je prostor majhen, delo pa težko, natančno in tudi nevarno, je bilo treba precej tovariškega potrpljenja, uvidevnosti in sodelovanja, da je delo nemoteno in celo pospešeno teklo. In uspelo je! V nedeljo je bilo vse opravljeno, kompresorja prestavljena, treba je bilo opraviti le še preizkus. Delo je bilo zahtevno, natančno in tudi organizacijsko zahtevno. Nestrpno so čakali preizkusa. V nedeljo ob desetih zvečer so pognali kompresorje in stisnjen zrak poslali po ceveh po vseh Stegnah. Vse je bilo v redu in komplicirane naprave z inštalacijami in vodi so delale brezhibno. V ponedeljek zjutraj so strojniki poslali stisnjen zrak v tovarne in zjutraj ob šestih je delo steklo po vseh Stegnah, večina delavcev na strojih in pnevmatskih napravah niti ni vedela, kako veliko in zahtevno delo so vzdrževalci opravili čez vikend. Morda je prav, da bi včasih dali še več priznanja tistim našim sodelavcem, ki nekje ob strani, neopaženi in brez hrupa opravljajo pomembno delo. Delavski svet Invest servisa je s tem dal lep zgled priznanja takemu delu, ki ga pogostokrat ne opazimo, ali celo ne vemo, da ga je treba opravljati. Ko že govorimo o kompresorski postaji v Stegnah, naj povemo, da je njena zmogljivost »napeta« do konca in da že razmišljajo o nakupu novega, večjega kompresorja, ki bi zlahka zmogel napajati vse sedanje tovarne in dovajati komprimirani zrak tudi po načrtovanih širitvah zmogljivosti v nekaterih TOZD. Sedanja kompresorja pa bi ostala v rezervi za čase izpadov in remontov novega kompresorja. KF ISKRA COMMERCE (Ne)zaposlovanje hromi delo mladih Mladinska organizacija v Iskri Commerce je lani v večini primerov izpolnila zastavljene naloge in je s svojim delom lahko zadovoljna. Bolj kritična je le do sodelovanja z mladinskimi osnovnimi organizacijami* Iskrinih predstavništvih po Jngoslavip. To sodelovanje ni zaživelo predvsem zaradi velike razdrobljenosti, terenskega dela mladih po predstavništvih pa tudi zato, ker v nekaterih naših enotah nimajo niti enega mladega pod 27 let starosti. Vse bolj je namreč opaziti, da smo v Iskri Commerce precej zaustavili zaposlovanje novih, v večini mladih delavk in delavcev. Mladi iz Iskre Commerce so na programski konferenci minuli teden podrobno proučili delo svoje organizacije v minulem letu ter si tudi že začrtali naloge za prihodnje. Predsednik mladinske organizacije Devo Kerič je najprej poročal o delu mladih od lanskega januarja do letošnjega marca. Poudaril je, da so se mladi aktivneje vključili v obravnavo planskih dokumentov Iskre Commerce in SOZD Iskre za sedanje srednjeročno obdobje, kolikor je bilo v njihovi moči so skrbeli za utrjevanje družbeno-ekonomskega in samoupravnega položaja delavca, aktivni so bili tudi na področju izobraževanje, kulture in športa, množično so se udeleževali različnih manifestitativ-nih in tradicionalnih prireditev in še in še bi lahko naštevali. Seveda ne smemo tudi mimo sodelo- jim pripravljati ustrezne, celovite in aktualne informacije. Še nečemu bodo v tem letu namenili več pozornosti kot lani, ali bolje rečeno upajo, da bodo imeli več uspehov. To pa so mladinske delovne brigade. Na tem področju so bili lani dokaj neučinkoviti. Vzrok je verjetno tako pri mladih kot pri poslovodnih strukturah, ki vedno le niso imele dovolj posluha za želje mladih. Poznejša razprava je na programski konferenci opozorila na številne pro- bleme in seveda tudi uspehe. Poglejmo si jih nekaj. Mnogi razpravljale! so poudarili, da delo mladih vse preveč sloni na peščici aktivistov. Drug tak problem je pomanjkanje števila mladih, ali pa njihova nezainteresiranost za delo v mladinski organizaciji, seveda je vmes še pomanjkanje denarja in še marsikaj. Prav zaradi hromljenja dela bodo mladi izdelali plan obiskov po posameznih mladinskih organizacijah IC po Jugoslaviji ter skušali na ta način vzpodbuditi delo mladih. Kot gostje so se programske konference mladih udeležili tudi predsednik izvršnega odbora OO sindikata IC Ivo Virtič, v službeni odsotnosti glavnega direktorja. Simona Primožiča direktor Franc Borko in direktor za organizacijsko—kadrovska vprašanja Franc Hudej. Lado Drobež Pred dograditvijo centralnega tehničnega vanja z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in poslovodnimi strukturami, višek njihovega dela pa je bilo seveda tradicionalno srečanje v Poreču. V nadaljevanju konference so razrešili del dosedanjega vodstva ter na njihova mesta soglasno izvolili — za tehničnega sekretarja Joži Erbido, za koordinatorja dela s predstavništvi Vlada Pojeta, v nadzorni odbor pa predsednika Staneta Glavana in za člana Jožico Weis in Borisa Mraka. Predsednik mladih IC Devo Kerič je za tem podal tudi program dela za letošnje leto. Zlasti je poudaril, da bodo program iz minulih let le dopolnili, saj je bil ta program izredno kakovostno sestavljen, seveda pa ga bodo tudi dopolnili z nekaterimi aktualnimi dogodki. Vsekakor bodo tudi letos namenili največ pozornosti gospodarjenju v Iskri Commerce in Iskri. Pri tem jim bodo morale biti v oporo strokovne službe ter servisa Le še nekaj manjših gradbenih in Obrtniških del in Iskrin centralni tehnični servis v Ljubljani bo končan. Graditi smo ga začeli pred slabim poldrugim letom in, če odštejemo nekaj prvih zimskih mesecev, je gradnja trajala le dobro leto dni. Novi servis bo skupaj s prenovljenimi prostori v dosedanji stavbi meril 4200 kv. m. Od tega je 3100 kv.m delavnic in pisarn v novem objektu. Gradnja je veljala nekaj manj kot 110 milijonov dinarjev. Od te vsote je Iskra Commerce prispevala približno 41 milijonov dinarjev, 30 milijonov je bilo združenih sredstev SOZD Iskra, okoli 39 milijonov pa je Iskra Commerce dobila posojila pri Ljubljanski banki. V omenjenem poldrugem letu se je gradnja podražila za nekaj več kot za 10 milijonov dinarjev. kljijb novemu servisu bo imela Iskra tudi v prihodnje v Ljubljani dve servisni lokaciji — razen te v Rožni dolini še v starem Zmaju na Šmartinski cesti. V Rožni dolini bo locirana vsa proizvodnja, skupaj z vodstvom TOZD Servis, na Šmartinski cesti pa bodo nekateri produktni sektorji s centralnim skladiščem. Novi centralni tehnični servis bo Iskra odprla predvidoma konec junija ali prve dni julija. l.D. S pričo preobilice gradiva smo bili prisiljeni nekaj sestavkov odložiti za prihodnjo številko Iskre, za kar upamo, da bodo prizadeti avtorji z razumevanjem upoštevali Še druga metaconta v Nišu Iskra bo začela v kratkem graditi v Nišu že svojo drugo telefonsko centralo vrste Metaconta, tokrat v izboljšani verziji Metaconta 10 CN z novimi računalniki. Poleg tega bo postavila tudi dve centrali vrste Iskra 2000 in še nekaj manjših končnih central. Pogodbo o tem sta prejšnji teden v Nišu podpisala komercialni direktor Iskrine delovne organizacije Telematika Ludvik Kuhar in direktor TOZD Niš —telefon Dor de Miloševič. Na slovesnosti ob podpisu so bili še predstavniki beograjskega predstavništva Iskre Commerce, ki je posel tudi vodilo, direktof prodaje Telematika Jamnik Peter in predstavniki kupca. Postavitev nove Metaconte in drugih central je Iskra dobila na licitaciji. Nanjo so se prijavili jugoslovanski proizvajalci - razen nas še zagrebška Nikola Tesla in niška EL Komisi]®; je odločila za Iskro in domači proizvajalca ter med njiju tudi raZ^ la posel, nekako na polovico. dveh večjih central je komisija zaup Elektronski industriji, ki se bo t° prvič pojavila z večjo centralo ameriški licenci GTE. .m Iskrina Metaconta 10 CN bo j1" ( 6000 številk, veljala bo 80 milij0;.' ^ dinarjev, v promet pa jo mora.. vključitiv 24. mesecihpo podpis0 r Ob tem naj tudi povemo, daje P' zdaj razpisana večja licitacija za ^ fonske centrale v Črni .gori in siceL najmanjših do največjih central-licitaciji sodeluje tudi Iskra z > conto, Iskro 500 A, Iskro 200° manjšimi centralami vrste Crossbar^ Uspešen seminar Pred dnevi so v Preddvoru zaključili strokovni seminar o strukturo^ programiranju. Organiziral ga je vse bolj aktiven Iskrin izobraževalni cen* _ izvajali pa delavci TOZ tako v svetu, kot pri nas zmanjšana Proizvodnja avtomobilov, da cene . 'tnih derivatov dosegajo visoke šte-Ke, vse to pa omejuje ekspanzijo av- °niobilske industrije, ki s svojimi koo-Peranti predstavlja v marsikateri deželi 0 izmed hrbtenic industrijskega ra-°ia in napredka. . vse to in še marsikaj drugega je ver-] .1?? Prisililo prireditelje, da so se od-°Cl*i za spremembo v prirejanju tega ^ejma, ki je bil doslej vsako leto. Tako v° Poslej omenjeni sejem avtomobilov °eogradu vsako drugo leto. Kljub vsemu povedanemu pa je na mšnjem salonu avtomobilov v Beo-Sadu razstavljalo kar 250 razstavljal-^ev iz 20 dežel Evrope, Azije in Afrike. Plošni vtis je, da so domači in tuji proi-Va]alci tudi letos razstavili v Beogradu Precej novosti na štirih kolesih. Ne bi tu *lastevali posameznih zlasti ne blestečih ,'rnuzin iz Zahodne Nemčije, Francije n ‘talije pa tudi ne nekaterih novosti omačih proizvajalcev, ki so bodisi S®m° preobleka in dopolnitev starih "todelov ali pa predstavitev modelov ^v°jih kooperantov, ki pa jih žal, seve-a’ ne bo moč kupiti pri nas. Ker združuje avtomobilska indu- brija veliko število kooperantov, izde-ovalcev podsklopov in sistemov za av- tomobile, so bili na sejmu tudi navzoči številni proizvajalci avtomobilskih sestavnih delov iz domovine in tujine. Med njimi se je sejma že tradicionalno udeležila tudi naša Iskra in med ogledom sejma smo se zaustavili na Iskrinem razstavnem mestu. V razgovoru s predstavnikiu Iskre na avtomobilskem salonu smo izvedeli, da letos prvič nastopajo predstavniki Iskre skupaj na enem samem mestu, saj je znano, da posamezne sestavne dele ali sklope izdelujejo različne naše delovne organizacije. Poleg novogoriške Iskre Avtoelektrike, ki je razstavljala doslej na vseh avtomobilskih salonih in predstavlja njena avtoelektrična oprema pomemben delež v jugoslovanski avtomobilski industriji, smo to pot našli tudi izdelke iz drugih Iskrinih delovnih organizacij, kot na primer DO Široka potrošnja, ki je razstavljala avtomobilske antene, zvočnike za avtoradio, dalje izdelke merilnih instrumentov in opremo za avtoelektriko in merjenja v industriji, ki so jih izdelale delovne organizacije Iskre iz Kranja. Vsekakor takšen pristop ni samo stabilizacijski in racionalnejši, ampak daje tudi širši pregled vključenosti Iskre v takšen segment industrije, kot je avtomobilska industrija. Glede poslov, sklenjenih na sejmu so nam povedali, da je mesto na salonu priložnost za srečevanje in dogovarjanje tako z njihovimi kupci kot partnerji, rahlo so samo potožili nad arhitektom, ki je zasnoval njihove razstavne prostore češ, da jim je prepustil premalo funkcionalnega prostora za razgovore, dogovarjanja in sklepanja. D.Ž. ■rka ji" biti s" nj8 $ & je" ra- Mladinska planinska delovna brigada Mladi planinci smo prostovoljno delo Uvrstili v vsakoletne programe dela. V °kviru planinskih društev mladi pripra-vljajo in vzdržujejo planinske poti ter Pomagajo pri gradnji in vzdrževanju Planinskih domov. V letu 1981 pa je Prvič delovala tudi specializirana pla-ninska delovna brigada v sklopu akcije Z ---------- ČASOPISNE NOVICE »POSOČJE 1981«. Trideset mladih brigadirjev je urejalo visokogorske planinske pašnike na planini Razor. Brigadirji so očistili 9,2 ha pašnikov, kar je za relativno mlado brigado zelo velik uspeh. Brigada je opravila dela v vrednosti 820.000 din. :e" > :g8 ta- re- ra- tk- rfli -a- ii □e ifl :ia Od 10. do 14. maja bo v Beogradu razstava preciznih optičnih instrumentov pod geslom »Od mikro do makro rezultatov.« Razstavo prireja vzhodnonemško podjetje Carl Zeiss iz Jene s svojim zastopnikom v Jugoslaviji Balkanijo in z Zvezo inženirjev in tehnikov Jugoslavije. Na razstavnem prostoru 300 kv. m bo podjetje iz NDR razstavilo nekaj več kot 40 instrumentov, povečini takšnih, ki doslej še niso bili prikazani pri nas. Na razstavi bodo prikazani tudi optični merilni instrumenti za analizo s področja znanstveno—tehnične kooperacije med Carlom Zeissom in Iskro — Privredni pregled, Beograd. Delavska enotnost je objavila obširen članek o naši Iskri z naslovom »Izvozna usmeritev SOZD Iskra.« V članku citira tudi naslednje: »Z 1,316 milijarde dolarjev skupnega prihodka je Iskra v elektronski industriji na 58. mestu v svetu in na 16. mestu v Evropi. V obdobju 1976 — 1980 se je izvoz letno povečal poprečno za 20%. Iskra je v preteklih letih največ prodala v razvite zahodnoevropske države in ZDA — 43%, 23% v dežele v razvoju in 34% v dežele SEV«. r 0-z" l§8 5' at ». 1- m ii. >e i- Največji gorenjski investicijski projekt, ki je šel skozi vsa sita in so ga lani prijavili na SDK, je modernizacija in prestrukturiranje proizvodnje v kranjski Iskri. Za prvo stopnjo te naložbe, ki bo Iskri pripomogla k večji izvozni usmerjenosti, bodo porabili približno 530 milijonov dinarjev. Vest je objavil Gospodarski vestnik, Ljubljana. »Iskra ima z delom na domu dobre izkušnje«, je podnaslov članka v Delu. Nato pa Piše: »Na Dolenjskem imajo razvito delo na domu le v Iskrini TOZD HIPOT v Šentjerneju. V Pogodbenem odnosu imajo več kot 230 ljudi, ki doma sestavljajo potenciometre. Njihovi prejemki so odvisni od količine opravljenega dela pa tudi kakovosti. Kdor dela kake štiri ure na dan, zasluži mesečno okoli 5.000 dinarjev. V Iskri so se odločili za delo na domu zato, ker imajo premajhne proizvodne zmogljivosti in bi drugače ne mogli izpolniti vseh izvoznih obveznosti. Delavci na domu'jim naredijo skoraj 70% končnih izdelkov. Za delo se zanimajo mladi in starejši, veliko pa je tudi takih, ki drugega dela ne morejo najti, če bodo v obratu HIPOT razširili proizvodnjo, bo precej teh delavcev dobilo stalno zaposlitev. Delavci na domu nimajo pravic združenih delavcev, plačujejo pa 1,5% prispevek za solidarnost. V Iskrini TOZD Tovarna mehanizmov v Lipnici so začeli dajati delo na dom pred dobrimi desetimi leti. Do tega sojih pripeljala velika nihanja v proizvodnji, ko zaradi velikih naročil in kratkih rokov zahtevam sami večkrat niso mogli zadostiti. Na leto prevzame delo na dom od 5-20 delavcev, imajo pa tudi 30 obrtnikov — rednih kooperantov.« fli k- (0 a- d- ii- i» r e- o- k- r ;o t :k Gospodarski vestnik je zbral podatke za 100 največjih slovenskih izvoznikov v lanskem 1981. letu. Na prvem mestu je SOZD Iskra z realiziranim izvozom 3.185.981, uvozom 2.961.614 in pokritjem uvoza z izvozom 107.6 (izvoz in uvoz izračunan v oOO din po tečaju 1 dolar je 27,30 din). Na drugem mestu je novomeški IMV, na tretjem pa SOZD Gorenje iz Velenja. Na tiskovni konferenci v Beogradu, o čemer poroča beograjska Politika ekspres, je bilo govora tudi, zakaj stalno primanjkuje Iskrinih telefonov. Jugoslovansko tržišče potrebuje letno 300 tisoč novih aparatov, pri tem jih dobavi Iskra približno 200 tisoč, vzrok za pomanjkanje telefonov na tržišču tiči verjetno v neustrezni ceni ali pa v trgovinski mreži, ki ni najboljše organizirana. Ker tudi stikalnih ur ni nikoli dovolj na tržišču, bo Iskra letos pokrila vse potrebe. Že v prvih mesecih letošnjega leta je proizvodnja v tovarni še enkrat večja, kar je porok, da stikalnih ur letos ne bo primanjkovalo. Občinska skupščina Domžale namerava kupiti nov računalnik. V ta namen je zaupala nalogo komisiji za avtomatsko obdelavo podatkov, da izbere med štirimi ponudniki najustreznejšo. Komisija je najugodneje ocenila ponudbo Iskre, zlasti z vidika možnosti servisiranja in usposabljanja kadrov. Izbrali so ponudbo Iskradata 19 — ljubljanski Dnevnik. Zbral in uredil Marjan Kralj V________________________________________________________________________________v Tudi v letošnjem letu bo Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije organizator mladinske planinske delovne brigade v sklopu MDA »POSOČJE 1982«. Planinska delovna brigada bo delovala v času od 4. julija do 25. julija v skladu z načrtom revitalizacije planinskega pašništva na Tolminskem. Brigadirji bodo v okviru akcije obnavljali in čistili planino, pa tudi pripravljali in vzdrževali ter markirali planinska pota. Pomagali bodo tudi pri vzdrževalnih delih na planinah Razor, Stador in Podkuk. V prostem času bodo brigadirji lahko odpravljali tečaj prve pomoči ter planinsko šolo. Prijavljeni kandidati ne smejo biti mlajši od 17 let. Tisti mladi planinci, ki jih zanima delo v tej brigadi, lahko dobijo informacije pri Mladinski komisiji pri PZS v Ljubljani, Dvoržakova 9 (tel.: (061) 312-553), kjer se lahko tudi prijavijo v brigado. Ker je planinska mladinska delovna brigada organizirana v sklopu zvezne delovne akcije, imajo delavci v TOZD, ki se bodo udeležili brigade, v skladu z njihovimi samoupravnimi akti pravico do izrednega plačanega dopusta. M.V. PRVENSTVO V ROKOMETU V Kranju poteka letošnje prvenstvo med ekipami temeljnih organizacij kranjske Iskre. Sodeluje osem ekip, ki so razdeljene v dve skupini. Prva skupina je tekmovanje že končala. Razveseljivo je, da se nobena ekipa n i predala brez borbe, kar se je v preš-njih letih pogosto dogajalo. V prvi skupini so bile ekipe dokaj izenačene, razen ekipe Tovarne ATC, ki je razred zase. Prvenstvo poteka v športni dvorani na Planini, ekipe igrajo dvakrat po 20 minut. ATC: ERO 24:10(14:4) Računalniki: Vzdrževanje 16:16 (10:9) ERO: Vzdrževanje 16:22(5:14) ATC : Računalniki 14:10 (6:5) ERO : Računalniki 13:13(6:10 ATC: Vzdrževanje 27:12 Vrstni red I. skupine: 1. ATC, 2. Vzdrževanje, 3. Računalniki, 4. ERO. V drugi skupini bodo nastopile ekipe Stikal, Orodjarne, števcev in TEA. Finalne tekmo bodo 26 aprila 1982. Prva tekma bo ob 15.45. Pridite, ne bo vam žal! Mitja Krampi ŽENSKE SO KEGLJALE Razpis XVIII. letnih športnih iger SOZD Iskra na Vrhniki Organizator XVill. letnih športnih iger SOZD ISKRA na Vrhniki — komisija za šport in rekreacijo pri Koordinacijskem odboru sindikata SOZD Iskra, razpisuje tekmovanja v naslednjih disciplinah: Za moške: 1. nogomet 2. košarka 3. odbojka 4. rokomet 5. kegljanje 6. streljanje 7. balinanje 8. namizni tenis 9. šah Vsaka delovna organizacija SOZD Iskra lahko prijavi po eno ekipo za vsako izmed navedenih športnih disciplin. Na igrah ima prednost tista TOZD, ki je zmagovalka določene discipline športnih iger v delovni organizaciji. V ekipah lahko nastopajo samo člani delovnih organizacij SOZD Iskra. Delovne organizacije morajo prijaviti svoje ekipe do 12. maja 1982 na naslov: Iskra INVEST SERVIS, Dejavnost za športno rekreacijo, Ljubljana, Trg revolucije 3. Tekmovanje bo 26. in 27. junija 1982 na Vrhniki. Predsednik komisije BREZAR MARJAN Za ženske: 1. košarka 2. odbojka 3. rokomet 4. kegljanje 5. streljanje 6. namizni tenis Kranjski Iskraši vrh Viševnika. Končano je prvenstvo v kegljanju za ženske med TOZD delovnih organizacij Iskre v Kranju. Prijavljenih je bilo 12 ženskih ekip, na tekmovanje je prišlo samo 6 ekip, tri pa niso bile popolne. Najboljša med posameznicami je bila Marjana Zore — Instrumenti (448), druga Sonja Lužnik — Instrumenti (418), tretja pa Helena Plaznik — ATC (408) podrtih kegljev. Rezultati ekipno: 1. Instrumenti — 1529, 2. Mehanizmi I.—1346, 3. TEL — 1342, 4. ATC — 1270, 5. Stikala — 1178, 6. Mehanizmi II — 1120, 7. Števci — 976, 8. Vega — 879, 9. TEA — 673 podrtih kegljev. Prvenstvo v kegljanju za moške med TOZD še ni končano. Odigralo je 12 moških ekip. 17. aprila bodo igrale preostale ekipe. Trenutno vodi ekipa Vzdrževanja z 2484 keglji, na drugem mestu je ekipa ERO z 2483 keglji, na tretjem pa ekipa Stikal z 2478 keglji. Marjan Pičulin PO KROŽNI POTI SAMOBORSKEGA POGORJA Planinska sekcija DO ISKRA Kranj bo priredila v soboto in nedeljo, 15. in 16. maja 1982 izlet po krožni planinski poti Samoborskega pogorja v podaljšku dolenjskih Gorjancev. Pri organizaciji nam bodo pomagali domačini, člani PD Japetič iz Samobora. Odhod avtobusa izpred hotela Creina bo ob 5. zjutraj, peljali pa se bomo do Samobora, kjer nas bodo sprejeli gostoljubni domači planinci. Najprej si bomo ogledali stalni hrvatski planinski muzej, kjer bomo dobili tudi dnevnike planinske poti (65 din). Nato nas bo pot vodila do planinskega doma Veliki dol (6ur), kjer nam bodo rezervirali prenočišče. Naslednji dan se bomo povzpeli na Vrh Japetič (879) in čez slikovite grebene in vmesne vrhove sestopili v naselje Smerovišče, kjer nas bo čakal avtobus. Hoje bo drugi dan približno 7—8 ur. Izlet bosta vodila M. in J. Šparovec, ki dajeta tudi potrebne informacije (tel.: 2932). Cena prevoza bo 200 din. Oprema: navadna planinska z dežnikom, planinska izkaznica. Število udeležencev bo omejeno (45—50). Prijave s takojšnim plačilom sprejema Volga Pajk, tajništvo DO ERO do srede 12. maja do 12. ZAHVALA Ob smrti najinega očeta FRANCA ŠIFRERJA se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem in sodelavkam TOZD ATC — GPP in TOZD ŠTEVCI — umerjevalnici in traku T3 za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti hčerki Anica Draksler in Angelca Kos. VIŠEVNIK‘82 Marsikdo bo rekel, da je planinarjenje možno le takrat, ko so koče odprte, to je, v poletnih mesecih. Če pa si hočeš obdržati vsaj del kondicije, ki si jo nabral poleti, moraš tudi pozimi napraviti vsaj nekaj tur. Smučanje in smuški teki, so le delna zamenjava za vse to, o čemer govorimo. Program planinske sekcije v delovnih organizacijah Iskre iz Kranja je izdelan tako, da se praktično ne pretrga niti v zimskem času. Vanj so vključeni redni jubilejni pohodi , kot so pohodi v Dražgoše, nato še na Stol in Porezen. Letos smo se povzpeli še na Dobrčo in Košuto, vsako leto pa obiščemo tudi Viševnik (2050 m) nad Pokljuko. Vsi omenjeni pohodi, oz. vzponi so izvedeni v zimskih razmerah, čeprav ne sodijo vsi med težavne. Letošnji vzpon na Viševnik je bil, če se ne motim, že deseti po vrsti. Osvajali smo ga že v najrazličnejših vremenskih pogojih. Letošnji je bil eden izmed najlepših doslej, vsaj glede vremena in števila udeležencev. Udeležilo se ga je 58 PLANINCEV. Starejši in otroci so se odločili za na Uskovnico in Srednjo vas, teh je bila večina, ostali pa so se povzpeli na Viševnik. Snega je bilo še precej, vendar je bila gaz do vrha že dobro uhojena. Težav, oz. hoje je bilo le za slabi dve uri. Malo teže so hodili tisti, ki so poleg nahrbtnika nosili še smuči, kar se jim je pa obrestovalo pri spustu. Na vrhu nas je bilo kar štirideset. Najmlajši med nami je bil desetletni Matiček, njegov očka Sam pa prvi Škot, ki je bil na Vi-ševniku. Vodnik Jože, oz. njegova debela vrv je pri tem opravila svoje. Sledilo je ploskanje in čestitke, saj sta bila oba prvič na vrhu. Tud z ostalimi, ki so bili prvič, se je zgodilo isto. Nebo je bilo docela jasno in brez vetra. Na vrhu smo se že kar sončili. Sosedu Triglavu bi lahko rekli nasvidenje v avgustu, ko se bomo Iskraši povzpeli nanj. Vzpon na Viševnik je v celoti lepo uspel. Vodniki Jože, Milan in Majda so bili tisti, ki so se potrudili, da se je tura srečno končala. Drugo leto ga bomo spet obiskali, saj je Viševnik eden izmed najlažjih dvatisočakov pri nas, čeprav se ga lotevamo le v zimskem času. Po srečni vrnitvi v Kranj smo bili prijetno utrujeni in dovolj pripravljeni na novi delovni teden. Edvard Erzetič KOMPASOVE POČITNICE '82 Kakor že vrsto let, je tudi letos KOMPAS pripravil dopustnikom pestro počitniško ponudbo: izbor letovišč širom Jugoslavije, mest in vasi, turističnih naselij in samotnih kmetij, obmorskih letovišč in zdraviliških krajev. Ponudba vsebuje tako bivanje v hotelih vseh kategorij, kakor tudi v sobah pri zasebnikih, kmečki turizem, poseben poudarek pa je na apartmajih — sodobnih počitniških stanovanjih, za katere je v zadnjem času veliko zanimanja. Pri Kompasu smo počitniško ponudbo letos razširili preko naših meja — na sončno KRETO. KRETA KRETA KRETA KRETA KRETA KRETA KRETA KRETA KRETA KRETA KRETA je najjužnejši grški otok, ki ima zaradi lege najbolj toplo podnebje. Otok je posebno lep primer pogoste menjave različnih kultur na področju Sredozemlja. KRETA ima slikovita ribiška naselja, visoke hribe, prešerne zelene doline, gozdove, gole pečine in lepe peščene plaže. Prav tu je nastala prva evropska civilizacija — minojska kultura. Na tem otoku se je po legendi rodil oče vseh bogov Zeus. V zadnjih letih je postala KRETA, ki je četrti največji otok v Sredozemlju, zelo privlačen cilj turistov z vseh delov sveta. Tja jih vabijo predvsem stalnost vremena (300 sončnih dni na leto), blaga klima, številni majhni zalivi s peščenimi plažami, gostoljubnost in bogastvo kulturno zgodovinskih spomenikov iz najstarejšega "obdobja naše civilizacije. Odločite se in preživite letos sončne počitnice na KRETI! EN TEDEN BIVANJA NA KRETI (prenočišče/zajtrk) Z LETALSKIM PREVOZOM ŽE ZA 8.580,00 DIN. Iskra Elektromehanika in KOMPAS sta lani ob otvoritvi nove poslovalnice v Kranju podpisala samoupravni sporazum o medsebojnem sodelovanju. Teh nekaj mesecev, od kar je Kompasova poslovalnica v Kranju odprta, je pokazalo in potrdilo uspešnost medsebojnega sodelovanja obeh partnerjev. Da bi se to sodelovanje še bolj utrdilo, nudi KOMPAS KRANJ vsem, ki delajo v ISKRI in uživajo ugodnosti zgoraj navedenega samoupravnega sporazuma ter želijo letos svoj dopust preživeti na KRETI, 5 % popusta, če se prijavijo do 15. maja 1982 direktno v KOMPASOVI POSLOVALNICI V KRANJU. POHITITE, KOMPAS V KRANJU VAS PRIČAKUJE! KOMPAS KRANJ -VAŠ TURISTIČNI SERVIS Tel. 064 28-472 in 28-473 f Praznična nagradna križanka RAZPIS NAGRAD Za praznično nagradno križanko bo žreb razdelil za pravilne rešitve naslednje nagrade: 1 nagrado 500.— din 2 nagradi po 300.— din 5 nagrad po 100.— din Rešitve križank pošljite uredništvu Iskre, Ljubljana, Tržaška 15, najkasneje do 10. maja 1982.