Listek. Klobukova povest. (V. Halek. — Jan Stanovsky.) I. Narodil sem se v fužini dvornega klobu6arja, gosp. Surovega — tako pripoveduje naS klobuk. In s peresom ho6em ovekove6iti svoje neraale izkušnje, izredno svojo neoskrunjenost, nezlomljivo poštenost, zlasti pa svojo neporušljivo zvestobo. Bilo nas je mnogo bratov, in bojim se, da bi jih ne zoal že vseh poimenovati; sester svojih nisem poznal. Na dan sv. Bonilacja sem zagledal svetlobo tega sveta in še tega dne sem bil izvešen v izložaem oknu gosp. Surovega. Ti moj svet, kak6 si krasan! To je Ijudstva, to je klobukov! To je bratov! Kako sem zaplesal v svojem srcu, ko sem videl toliko tovarišev potepati se po 6loveških glavah! — bogatih in ubogih, visokih in priprostih — in ko so se sre6avali ti moji tovariSi, kako so se s spoštovanjem drug drugega pozdravljali! Da bi pa ne pozabil samega sebe, moram re6i takoj v za6etku, da me je priroda obogatila z vsemi darovi, s katerimi je le mogla. Rasti sem bil vitke, udov polnih, obraza zdravega, o6ij iskre6ih. V vsem mojem izrazu spavalo je nekaj tako neizre6eno dostojnega, toda ni6 zopernega, kajpak preje vabljivega. Lice mi je bilo nežno, lasje 6rni, Ieske6i. Nad vse to pa se ie odlikoval moj bistri razum in moje plemenito srce. Kadarkoli sem se ogledoval v zrcalu, vsakokrat sem bil sam s seboj tako zadovoljen, da sem iz hvaležnosti priznal sam pri sebi, da je na meni «vse dobro». Moj dobri o6e ni ni6esar zanemaril pri mojem duševnem in telesnem izobraževanju; učitelj me je podaval u6itelju, pedagog in prolesor klasičnega jezikoslovja imela sta nad menoj veliko veselje. Vsi so se vjemali v tem, da sem talent, nenavaden talent, da mi bo cvela v svetu sre6a, da sem 6udotvorno dete, da se ne zgubim v svetu. Šc; ve6, dojnica naših mlajših bratov rekla je o meni neko6, da jo spravim še do ministra! Iz tega sem spoznal takoj, da mora biti minister velik gospod, in moje težnje, vse moje hrepenenje ie stremelo od tega 6asa za tem, da bi jo spravil do ministra. Dnovi mojega detinstva so potekali veselo, igraje, Ijubeznivo; in skoro bi si bil želel, da bi mogel živeti tako do smrti. Toda pri tem se me je vendar polastilo neko poželjenje, katerega še takrat nisem razumel. Za6elo mi je biti doma nekako tesno, ne- znosno, neljubo, toda vedel nisem, zakaj' Uvaževal sem sicer pri sebi vse dobrote o6etovega doma: o6etovo skrb, ljubezen itd., vendar me je gnalo nekam ven. Ko bi bil vedel kako, sko6il bi bil s svojega žreblja, razbil bi bil steklo, za katerim sem počival mirno, pokojno . . . pobegnil bi bil ven — ven — v širni svet! Šetal bi se bil s svojimi brati — odprl bi jim celo svoje srce, bil bi — jaz že niti sam ne vem, kaj vse bi bil storil. Bilo je opoldne, ko sta šla dva gospoda mimo mene; moja tovariša sta jima 6epela na glavah; zdi se mi, da nista bila zadovoljna posebno. «Jutri se odpeljem!* pravil je jeden izmed njiju. «Kako ti zavidamo!» odvrnil je drugi. «Podi me nekaj pro6!» «To je znak velikega duha!» izre6e kažoč na mene. «Aha!» mislil sem si. «Zdaj vem, kaj da sem. Jaz sem velik duh!» Zdaj sem spoznal, kaj me je gnalo s tako neodoljivo mo6jo in silo z o6etovega doma. Odslej so govorili ljudje samo to o meni, da sem velik duh. Moj na6rt je bil takoj zasnovan. «Pojdem k svojemu o6etu,» del sem sam pri sebi ter mu re6em: «O6e, hvala ti za vse dobrote, katere si mi skazal. Toda meni ni dobro v tvoji hiši. Mene žene v svet. Daj mi moj delež, da mi je možno ven! Jaz sem velik duh!» Moj o6e je bil dobra duša in vselej je spolnil naše otroške želje. Prav ni6 se ni pomišljal, marve6 odgovoril mi je: «lš6i si glavo, dragi moj sr6ek; dam ti tvoj delež in ž njim se lahko napotiš v svet!» Prvi6 v svojem življenju sem zapazil, da sem pravzaprav brez glave — novi svet se mi je odprl pred o6mi, in spoznal sem, da sem bil do sedaj slep, da ima o6e prav in jaz — da sem brez glave. PoklonivSi se o6etu, vsedel sem se zopet na svoj žrebeljček in pomisljal, kako bi staknil kako glavo. Medtem vstopi nekdo v našo prodajalno in zahteva klobuk. Bil je pošten gospod. «Kake sorte?» vpraša moj o6e. «Najnovejše,» odvrne gospod. Moj o6e je otvoril izložno okno, v ka- terem sem visel za steklom ter se hudo- mušno nasmehnil meni. Posko6ilo mi je srce. Ko bi se ne bil sramoval pred gospodom, sko6il bi bil o6etu naravnost v roko. Toda o6e je poznal moje sinovske težnje, ljubeznivo me pogledal, pogladil mi lase in lioe, motril me z očetovskim ponosom, zasuknil me in z labnim poklonom rekel gospodu: ' «Mogo6e vam ugaja ta-le?» Jaz sem bil kakor na žrjavici. Dih se mi je vstavljal, srce mi je bilo urneje, o6esa nisem odvrnil od gospoda. Gospod me je vzel v roko, nasmehnil se ljubeznivo, prikimal dobrovoljno z glavo, pogledal me tudi na znotraj, prikimal zopet ter me posadil — na glavo, na glavo, katero sem iskal. «Malo velik!» re6e gospod, in mislil sem si, da je to ravno dobro. Mahoma me je vzel o6e z gospodove glave, toda njegov pogled ni bil ve6 tako o6etovski kakor sicer, 6etudi nisem vedel zakaj. Posadil me je zopet na stari žrebelj in stoprav zdaj sem uganil, zakaj se gre tukaj. Prsi so se mi ožila bolesti, v glavi se mi je vrtelo in zavpil sem z obupnim glasom: «0 škoda!» "Moj brat je prišel za menoj na vrsto. «Ugaja li ta?» vprašal je o6e. Gospod je ponavljal z mojim bratom, kar je bil za6el z mano, in ko ga je nekolikokrat bil posadil na glavo in z glave vzel in zopet posadil na glavo, pritrdil je kone6no: «Popolnoma dober*. O6e je prikimal, pogladil tudi brata po licu in po laseh, dal mu o6etovski poljub, posadil ga gospodu na glavo; ta je izvlekel iz žepa neke papire, in že se je pobiral moj brat na gospodovi glavi na pot v Sirni svet. «0 sre6ni bratec, ki si že našel svojo glavo!» pravil sem pri ločitvi. Brat se je ogledal še na nas, rekel nam ,z Bogom1 in bil je od tod. Od tega 6asa pa nisem imel ve6 miru. Ker sem bil spoznal, kako se 6epi na 6loveški glavi, zapustilo me ie spanje; imel sem straSne sanje, ljubil sem samoto, bledel sem in z bolestnim o6esom sem se oziral k o6etu. Zdi se mi, da ie o6e poznal mojo bolezen. Prišel ie k meni, pogladil me, popeckal mi na ramo in tolažil me reko6: »Potolaži se, dragi moj sr6ek, ne bode se ti zgodilo vselej tako. Ako se ti ni prilegala jedna glava eh, saj je §e mnogo glav na svetu! To je volja osode, a uvidel Se bodeš, da bo se ti dobro godilo na zemlji.* O6e me je sev6 miril, kolikor je mogel, toda kaj je to pomagalo, ko se v mojem srcu ni ni6 spremenilo! «0, kje najdem glavo, kje najdem glavo !> tarnal sem po dne in po no6i s tože6im glasom, da je o6e sam pri meni postajal in resno kimal z glavo. Trajalo je to nekoliko dni, dok nisem priSel z o6etovega doma. V tem 6asu sem zložil sledečo pesem: Oh, kaj te teži ubogo srce, da nimam ve6 mirne urice. Ta pesem je izšla pozneje tiskana in doživela že ve6 izdaj. Solnce je svetilo vrlo krasno, ko sem kone6no našel svojo glavo. Te radosti ni mogo6e opisati in preklicano težko se spominjam, kaj vse sem takrat čutil, ko sem našel svojo glavo. Le to vem, da sem bil v tem trenotku tako opojen radosti, da sem pozabil na o6etovo loeitev in na njegove opomine, da sem se posadil na svojo glavo iD da sem prvi6 v svojem življenju zaklical: «Sre6en sem!» (Dalje prihodnji6.) Smešničar. Pijanec se osamljen vra6a iz gostilne na dom. V stolpu za6ne biti zvon na eno plat, ker je nastal ogenj. Pijanec pa misli, da bije ura ter šteje: «Eden, dva, tri . . . do štirinajst* Zvon neha biti, a pijanec vzklikne: «Oh, kaj bo rekla žena, tako pozno Se nisem nikdar prišel domov. Sodnik: »Klobuk denite z glave!» Pri6a: »Hvala gospod, saj me ne raoti.» Sodnik: «Pa mene moti!» Pn6a: <Zakaj Vas moti, saj je klobuk na moji glavi!»