: županova beseda
spoštovane občanke in občani!
{
Konec leta je čas, ko se ozremo na prehojeno pot in narejeno delo, obenem pa si postavimo nove cilje za prihodnost in si zaželimo vse dobro.
Leto, ki ga zaključujemo je bilo specifično. Vsi skupaj smo pričakovali, da je krivulja že več let trajajoče krize do segla dno in da se bo začelo obdobje gospodarskega razvoja in rasti. Pa temu žal ni bilo tako, kriza se je še poglobila, v Sloveniji dodatno tudi zaradi politične krize. Ali nam bodo spremembe, ki so jih ljudje potrdili na volitvah res prinesle boljše življenje, bo pokazal čas. Osebno si želim, da bi naslednja vlada tudi z dejanji dokazovala, da si želi razvoj celotne Slovenije.
Majhne občine smo še posebej ranljive in občutljive glede rednih dotacij iz državnega proračuna in možnosti, da lahko naša sredstva oplemenitimo na javnih razpisih. Želel bi si, da bi tudi v prihodnje bilo na razpisih na razpolago dovolj javnih sredstev, saj smo tudi v letošnjem letu dokazali, da evropska sredstva znamo pridobiti. In prav ta, uspešno pridobljen denar na razpisih, bo tudi v prihodnje poganjal in usmerjal razvoj naše občine.
Na podlagi teh uspehov na Občini Veržej z optimizmom zremo v prihodnje leto, ki bo investicijsko zelo razgibano. Imamo že odobrena sredstva za projekt obnove osrednjega dela Veržeja in izgradnjo kanalizacije v Bunčanih. V teh dneh bomo prleške občine skupaj oddale vlogo na razpis za kohezijska sredstva za izgradnjo pomurskega vodovoda
Spoštovane občanke in občani občine Veržej! Kakor vsaka snežinka, kise ustavi na naši dlani, je vsak človek enkraten in drugačen. In vendar lahko samo z roko v roki svet objamemo v mir in razumevanje. Želim Vam blagoslovljene božične praznike, novo leto pa naj Vam prinese mnogo sreče, veliko nasmehov, obilo zdravja, trajnega uspeha in zadovoljstva. Srečno 2012!
Župan Občine Veržej Slavko PETOVAR, dipl. inž. agr.
Sistem C, tako da so zelo realna pričakovanja, da bi lahko z izgradnjo manjkajočega vodovoda pričeli že naslednje leto.
Ob že obstoječih projektih Rokodelska akademija 1 in 2, ter pridobljenem projektu izdelave promocijskega materiala ter Monografije Občine Veržej, bomo tudi v naslednjem letu poskušali pridobiti evropska sredstva za ureditev osrednjega parkirišča v Veržeju, rekonstrukcijo Kolodvorske ulice in novogradnjo nizko energetskega vrtca v Veržeju.
Smeli načrti postavljajo pred občinsko upravo in občinski svet zelo zahtevno nalogo, da pripravi takšen proračun za leto 2012, ki bo zagotavljal nemoteno delovanje občine na vseh področjih, obenem pa bo tudi omogočil izvedbo vseh predvidenih investicij. Zavedam se razvojne priložnosti, ki jo ima Občina Veržej do konca obdobja 2007-2013, zato sem prepričan, da nam bo s kupnimi močmi uspelo uresničiti vse zastavljene cilje.
Le tako bo prihodnost naše občine lepša, boljša in zanimiva tudi za generacije, ki prihajajo.
Spoštovane občanke in občani, v mesecu decembru Občina Veržej zagotovo postane najbolj Božična občina v Sloveniji, saj se bodo Banovci spet spremenili v Božično vas, v Veržeju je v Centru DOU na ogled razstava stoletnih slovenskih jaslic, v cerkvi bo božični koncert, na Štefanovo bomo blagoslovili konje in še kaj se bo dogajalo. Vabim Vas, da se prireditev udeležite v čim večjem številu!
Lepo doživete praznične dni!
Slavko PETOVAR, dipl. ing. agr., župan Občine Veržej
dobrodošli na desnem bregu Mure
Funkešnica
isSN C506-905x. uredniški odbor Janez Krnc (glavni in odgovorni urednik), Tatjana Vokič Vojkovič (pomočnica urednika), Alenka Belec, Bojan Ferenc, Damjana Ferenc, Ivan Kuhar, Vito Šadl. lektoriranje Ivan Kuhar. oblikovanje in prelom & Graf. založnik Občina Veržej. tisk Tiskarna Klar d. o. o., Murska Sobota. naklada 500 izvodov. FUNKEŠNiCA Ni naprodaj. Vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežih Občine Veržej ali TlC-a Veržej. Glasilo je v elektronski obliki dosegljivo na www.centerduo.si/tic/node/204 in www.marianum.si.
Občina Veržej	TIC Veržej Zavod Marianum Veržej
Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej	Puščenjakova 1, 9241 Veržej
T +386 2 58 44 480 F +386 2 58 44 488	V ^ T + 386 2 585 12 69 T +386 51 654 778
E obcina.verzej@sio l.net S www.verzej.si	E center.duo@siol.net S www.centerduo.si
:: občinski utrip
zahvala in voščilo stoletnega marijanisca
Ob vstopu v stoto leto salezijanske navzočnosti v Ver-žeju gre najprej velika zahvala Mariji Pomočnici, ki je po dobrotniku Antonu Puščenjaku, pobudniku Francu Kovačiču in mnogih dobrotnikih vsa ta leta bdela nad poslanstvom zaslužnih sobratov, ki so položili te melje in naredili vse za razcvet Marijanišča.
V zadnjem času Center DUO vedno bolj posega na poslanstvo, ki mu je bilo v začetku dano - da bi se v Veržeju ustanovila rokodelska šola. Preko različnih projektov skrbimo, da se rokodelska dejavnost Pomurja ohranja, da domači umetniki na različnih delavnicah predajo svoje znanje mlajšim rodovom. Daljša in krajša usposabljanja so namenjena različnim skupinam, izoblikoval se je program rokodelske šole v naravi, zaživela je lončarska delavnica in še kaj.
Naj Vam priložen bilten Dom stoletni obudi spomine na našo in vašo hišo, odstrne drobec njene zgodovine in
Vas obogati z dogodki in koristnimi zapisi sedanjega dogajanja. Seveda v tem letu stoletnega jubileja Marijanišča in salezijanske navzočnosti nočemo praznovati brez Vas.
Zato vedno znova dobrodošli k nam na obisk, na srečanje ob raznih prireditvah, ki jih omogoča naša hiša ali pa na preprost klepet ob domačih hišnih proizvodih ali kavi.
Predvsem pa Vam ob bližajočih se božičnih praznikih želimo voščiti. Želimo Vam, da bi kljub velikim dejavnostim in mnogim obveznostim tega milostnega časa zaslišali angelsko petje, ki naj Vas popelje do votline Novorojenega, kamor boste lahko v miru pokleknili in skupaj z mnogimi zapeli »Slava Bogu na višavah, mir ljudem na zemlji«. Naj Vas blagoslovljen božič napolni z Božjo močjo za Vaše življenje in delo v prihajajočem novem letu.
Salezijanci in sodelavci Zavoda Marianum Veržej
zapis s 7. seje občinskega sveta občine veržej
v
Člani občinskega sveta Občine Veržej so se 28. septembra 2011 sestali na svoji 7. redni seji. Janez Rožmarin, zaposlen v Občini Ljutomer, je v vlogi koordinatorja podsistema C projekta Oskrba s pitno vodo Pomurja podal informacijo o poteku aktivnosti. Cilj projekta je izgradnja celovitega skupnega sistema oskrbe s pitno vodo ter s tem zagotovitev dolgoročne stabilne oskrbe s pitno vodo v skladu z mednarodno veljavnimi standardi in dogovorjenimi pogoji, ki so jih občine potrdile s podpisom medobčinske pogodbe. Poudaril je, da so se prve aktivnosti pričele odvijati že leta 2003, ko so občine podpisale pismo o nameri, dve leti zatem pa je 25 občin podpisalo medobčinsko pogodbo. Z aneksom iz leta 2010 se je dotedanji načrtovani enoviti sistem razdelil na tri podsisteme, in sicer podsistem A (lendavski del), podsistem B (murskosoboški del) in podsistem C (prleški del). V aneksu je navedeno, da financiranje vodnih virov, zaščite vodnih virov in izgradnjo transportnih cevovodov ter medobčinskih cevovodov prevzame država v višini 100 %, medtem ko financiranje primarnih in sekundarnih občin pripada občinam. Julija 2011 je bila podpisana pogodba o vodenju investicijskih poslov projekta s strani Občine Ljutomer, ki s tem prevzema vlogo nosilne občine v podsistemu C in s tem tudi odgovornost za realizacijo projekta. Rožmarin je povedal, da je potrebno do konca leta 2011 na Ministrstvo za okolje in prostor podati vlogo z usklajeno razpisno dokumentacijo. V začetku leta 2012 tako pričakujemo pridobitev odločbe o dodelitvi sredstev, pri čemer se prihodnje leto lahko prične izgradnja podsistema C. Celo-
tna investicija bi naj bila zaključena do leta 2015. V občini Veržej je še potrebno dokončno zgraditi nekaj posameznih odsekov v naselju Veržej ter celotno vodovodno omrežje v naselju Bunčani, medtem ko je novo vodovodno omrežje v Banovcih bilo zgrajeno že prejšnje leto.
Občinski svet je obravnaval tudi predlog Zdravstvenega doma Ljutomer o pokrivanju primanjkljaja ugotovljenih odhodkov nad prihodki v letu 2010 in v prejšnjih letih. Skupni prihodki Zdravstvenega doma Ljutomer so v letu 2010 znašali 3.227.876 EUR, celotni odhodki pa 3.274.087 EUR. Poslovni rezultat zdravstvenega zavoda tako izkazuje presežek odhodkov nad prihodki v višini 46.931 EUR, kar predstavlja 1,4 % celotnih prihodkov. Ugotovljeni prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu so znašali 259.537 EUR ali 8,5 % celotnih prihodkov zavoda. Presežek odhodkov nad prihodki je nastal iz naslova delovanja javne službe in tržne dejavnosti. Svet zavoda Zdravstveni dom Ljutomer je na svoji seji sklenil, da ugotovljene odhodke nad prihodki pokrijejo občine ustanoviteljice v razmerju, ki izhaja iz Sporazuma o premoženjsko delitveni bilanci. Občinski svet Občine Veržej se je strinjal z omenjenim predlogom in bo tako v naslednjem proračunu za leto 2012 zagotovil 3.515,00 EUR sredstev za pokritje nastale izgube.
Članom občinskega sveta se je na seji predstavil tudi Valentin Odar, ki vodi energetsko-svetovalno pisarno ENSVET. Projekt ENSVET je programski projekt pri Ministrstvu za okolje in prostor, ki je namenjen nudenju strokovnega, brezplačnega in neodvisnega svetovanja pri gradnji ali obnovi hiše, stanovanja ali naprav. Poudarek je na energetski sanaciji stavb ali energetski zasnovi novogradenj, toplotni zaščiti ovoja stavb, izbiri ustreznih oken
{www.verzej.si
3 FGnkešnica 4/2011
:: občinski utrip
in zasteklitev, izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav, izbiri sistema za prezračevanje stavbe ali sistema za hlajenje, uporabi obnovljivih virov energije pri oskrbi stavbe z energijo, zmanjšanje porabe goriva, uporaba varčnih gospodinjskih aparatov, vodenje energetskega knjigovodstva, možnost pridobitve nepovratnih sredstev in kreditov za učinkovito rabo energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Glavni cilj projektne pisarne je nuditi občanom informacije in svetovanje pri javnih razpisih za sofinanciranje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije.
Člani občinskega sveta so obravnavali vlogo samostojne podjetnice Oskrba in pomoč Olga Lupša s. p., Kokoriči
26, Križevci pri Ljutomeru, ki je kot zasebnica registrirana pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve za opravljanje socialnovarstvene storitve Pomoč na domu. Vlagateljica namreč želi razširiti svojo dejavnost tudi na območje Občine Veržej, k čemu jo je vzpodbudilo povpraševanje naših strank in občanov. Njen program je zastavljen tako, da dopolnjuje javno službo, znotraj katere se izvaja storitev pretežno ob delavnikih in v dopoldanskem času. Občinski svet je soglašal z njeno vlogo, tako da bo vlagateljica opravljala socialnovarstvene storitve kot zaseb-nica po ekonomski ceni 10,00 EUR, delo pa bo opravljala izven mreže javne službe. Njeno storitev bodo plačevali uporabniki brez udeležbe občine, torej kot samoplačniki, zato si mora pridobiti soglasje k ceni tudi s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Zaradi odločitve Občine Sveti Jurij ob Ščavnici o izstopu iz Medobčinskega inšpektorata in redarstva, ter zaradi sklepa Občine Radenci o zmanjšanju števila redarjev, je Občinski svet Občine Veržej na seji tudi sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Medobčinski inšpektorat in redarstvo«.
Člani občinskega sveta so se seznanili s poročilom o izvrševanju proračuna Občine Veržej v prvem polletju leta 2011. Skupni prihodki proračuna Občine Veržej so bili v prvi polovici leta 2011 realizirani v višini 520.651,08 EUR oz. 30,2 % plana za leto 2011. Tako so skupni odhodki proračuna Občine Veržej v prvi polovici leta 2011 bili realizirani v skupni višini 596.312,13 EUR ali 34,6 % plana. Prav tako so se seznanili, da je župan v obdobju od 1. 1. do 30. 6. 2011 sprejel nekaj prerazporeditev proračunskih sredstev.
Na seji so bila opravljena tudi nekatera imenovanja. Melita Mo-ravec je bila imenovana v skupščino Javnega podjetja Prlekija, d.o.o. Ljutomer, Drago Legen v Svet zavoda Javni zdravstveni zavod Zdravstveni dom Ljutomer in Emil Movrin v Svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Veržej.
Bojan Ferenc
fa VOZNI RED 2011/2012 AVTOBUSNI PROMET v V OBČINA VERZEJ INFORMACIJ E 0 VOZNIH REDIH Velja odOl.09.2011-pridržujemo si pravico do sprememb voznega reda . 02/ 530 '0 Veljavni vozni redi so tekoče objavljeni na spletni strani: WWW. 3 p m S.S					
KRAJ / Cena v eno smer		Ura ODHODA iz VERŽEJ v kraj			Ura ODHODA iz kraja v VERŽEJ
Murska Sobota Cena: 2,30 C		, 06:16, 06:21, 07:26, 08:26, 10:26 11:21, 12:26, 14:26, 15:31			06:10, 07:1Q, 09:10,10:10, 11:10,12:15 13:25,14:10,15:20
Ljutomer Cena: 2,30 €		06:27, 07:27, 09:27, 10:27, 11:27 12:32, 13:44, , 15:37			, 06:05, 07:10, 08:10,10:10,11:05 12:10,14:10,15:15
Rakičan bolnica Cena: 1,80 €		07:26-direktno *lz M. Sobote vozi za bolnico večkrat na dan (priloga)			Povratek možen z linijo Bolnica - M. Sobota Veržej
KRAJ/ Cena v eno smer		Ura ODHODA iz VERŽEJ BOBNJAR v kraj			Ura ODHODA iz kraja v VERŽEJ
Murska Sobota Cena: 2,30 €		, 06:17, 06:22, 07:27, 08:27, 10:27 11:22, 12:27, 14:27, 15:32			06:10,07:10,09:10,10:10, 11:10,12:15 13:25,14:10,15:20
Ljutomer Cena: 2,30 €		06:26, 07:26, 09:26, 10:26, 11:26, 12:31 13:43, , 15:36			, 06:Q5, 07:10, 08:10, 10:10,11:05 12:10, 14:1Q, 15:15
Rakičan bolnica Cena: 1,80 €		07:27-direktno *lz M. Sobote vozi za bolnico večkrat na dan (priloga)			Povratek možen z linijo Bolnica - M. Sobota Veržej
LEGENDA					
Črna: - vozi od ponedeljka do petka			- vozi ob delov, dneh Mura		
Rdeča: - vozi v dneh šolskega pouka			Zelena: -vozi ob delavnikih razen sobote, ne vozi v letnih šolskih počitnicah		
					
^ VOZNI RED 2011/2012 MURSKA SOBOTA - BOLNIŠNICA RAKIČAN INFORMACIJEO VOZNIH REDIH Velja odOl.09.2011-pridržujemo si pravico do sprememb voznega reda . 02/ 530 16 60 Veljavni vozni redi so tekoče objavljeni na spletni strani: WWW. 3p m S.S					
KRAJ / Cena v eno smer		Ura ODHODA iz V BOLNIŠNICA RAKIČAN			Ura ODHODA iz BOLNICE RAKIČAN v M. SOBOTO
Murska Sobota Cena: 1 €		05.45,06:41,06:45,07:26,07:45, 08:15,08:50,09:15,09:50,10:00, 10:15,10:50,11:30,11:50,12:25, 12:50,13:20,13:40,13:50,14:50, 15:50,16:55			06:05,07:00,07:32,07:35,07:42, 08:00,08:30,08:35,08:42,09:00, 09:30,09:47,10:00,10:30,10:47, 10:57,11:00,11:30,12:00,12:15, 12:35,12:45,13:10,13:40,13:50, 14:00,15:00,16:10,17:05
LEGENDA					
Črna: -vozi od ponedeljka do petka					
Rdeča: - vozi v dneh šolskega pouka					
4 Funkešnica 4/2011
:: občinski utrip
občina verzej - čebelam druga najbolj prijazna občina v sloveniji
Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu, je letos preko projekta Ohranimo čebele pozvala vse slovenske občine, da opišejo svoje aktivnosti, ki jih izvajajo za ohranitev okolja in čebel in se potegujejo za naziv Čebelam najbolj prijazna občina v letu 2011. Tudi Občina Veržej se vključila v to akcijo. Tako se je na razpis prijavilo 18 slovenskih občin izmed katerih je strokovna, tričlanska komisija odločila in podelila priznanja za čebelam najbolj prijazno občino naslednjim občinam:
1.	mesto: Občina Žirovnica
2.	mesto: Občina Bohinj in Občina Veržej
3.	mesto: Občina Dobrna
Občina Veržej je strokovno komisijo prepričala z naslednjo predstavitvijo, ki jo je s pomočjo predsednika Čebelarskega društva Veržej Alojza Novaka pripravil Bojan Ferenc:
»Tudi v Občini Veržej se pridružujemo slovenski akciji čebelam najbolj prijazna občina. Tako že o pomenu čebel in čebelarjenju osveščamo otroke v vrtcu in osnovni šoli. Vrtec Veržej je vključen v projekt Tradicionalni zajtrk, poleg tega pa v vrtcu poskrbijo, da otroci pogosteje posežejo po medenih izdelkih.
V	Osnovni šoli Veržej deluje čebelarski krožek, kjer se otroci seznanijo s pomenom čebelarjenja, o življenju čebel, skrbijo za pridelavo in pomen medu. V krožek so vključeni tudi učenci s posebnimi potrebami (s čustvenimi in vedenjskimi motnjami), saj pri nas deluje skupna osnovna šola teh učencev, ki prihajajo iz celotne Slovenije, in učencev iz šolskega okoliša naše občine. Čebelarski krožek sodeluje tudi s Čebelarsko zvezo Slovenije, saj so se prijavili na razpis in dobili čebelarsko opremo, učna sredstva in pripomočke.
V	občini aktivno deluje čebelarsko društvo Veržej, ki se redno vključuje v organizacijo Čebelarske zveze Pomurja in Čebelarske zveze Slovenije, člani društva se udeležujejo številnih strokovnih predavanj, čebelarskih razstav, v občini pa sodelujejo tudi na kulinarični razstavi, kjer predstavijo izdelke iz medu.
Občina Veržej podpira delovanje čebelarskega društva Veržej in jim namenja sredstva za nabavo pisarniškega
materiala, ter za pokrivanje stroškov izobraževanja. Občina Veržej izdaja občinsko glasilo, ki izide 4 krat letno, v njem pa ima posebno mesto tudi čebelarska rubrika. Poleg aktivnega čebelarskega društva se namreč na območju občine nahaja tudi daleč naokrog znan čebelarski muzej, ki ga vodi družina Tigeli iz Krapja.
Čebelarski muzej pogosto priredi dneve odprtih vrat, ki se ga
udeležijo mnogi občani, pa tudi številni turisti iz bližnjih Term Banovci, kakor tudi drugi obiskovalci. Pogosto ga pridejo obiskat tudi osnovnošolski otroci iz drugih osnovnih šol Pomurja in širše, kjer izkoristijo naravoslovni dan in se na ta način seznanijo s čebelarstvom , spoznajo, kakšne čebelnjake so ljudje gradili nekoč in danes, spoznajo čebeljo družino in vlogo medu v prehrani ter ga tudi degustirajo. Ogledajo si 110 let star čebelnjak ter pripadajočo opremo, na koncu pa si iz čebeljega voska izdelajo svečo. Občina Veržej podpira delovanje družine Tigeli in jim omogoča brezplačno promocijo v občinskem glasilu, njihovi prospekti in izdelki pa so nenehno na voljo tudi v prostorih turistično-informativnega centra Veržej.
Občina Veržej dobro sodeluje tudi s čebelarstvom Šalamun iz Banovcev. V letošnjem letu jim je dala v brezplačno uporabo občinsko zemljlišče, kjer imajo postavljene čebelnjake. Čebelarstvo Šalamun z več kot tridesetletno tradicijo in 250 panji; torej tremi kontejnerji in dvema čebelnjakoma ter čebelarskim avtobusom, ima dokaj razvito tehnologijo čebelarstva, njihova vizija turistične kmetije pa je, da bi se vsak gost po obisku bolje zavedal, da so med in čebelji proizvodi naraven in zdrav proizvod, ki bi moral biti čim večkrat na jedilniku. Zato organizirajo posebne »medene počitnice«. Tudi s Čebelarstvom Šalamun
5 Funkešnica 4/2011
: občinski utrip
iz Banovcev Občina Veržej izredno dobro sodeluje in jim omogoča brezplačno promocijo v občinskem glasilu ter promocijo v turistično-informativnem centru Veržej.
Občina Veržej skrbi tudi za to, da se zasajajo medovi-te rastline, na krajevno običajen način (preko občinskega glasila in na plakatnih mestih) pa poskrbi za opozarjanje občanov za dosledno upoštevanje navodil pri škropljenju sadnega drevja in poljščin.«
Strokovna komisija pri čebelarski zvezi Slovenije je prav
tako ocenjevala slovenske čebelarje v konkurenci čebelarski turizem v Sloveniji. Za naj čebelarstvo v letu 2011 je izbrala Čebelarstvo Tigeli s čebelarskim muzejem iz Krapja, ki prav tako leži v naši občini.
Vsem, ki ste tudi preko čebelarstva poskrbeli za promocijo naše občine - najlepša hvala. Prepričan sem, da bo to priznanje za vse nas velika vzpodbuda, da tudi v prihodnje ohranjamo zdravo in čebelam prijazno okolje.
Slavko Petovar
PREDSTAVITEV OBČANA
intervju :: vanja (poljanec) schoemaker_
Ambiciozna Verženka Vanja (Poljanec) Schoemaker, po izobrazbi univerzitetna diplomirana novinarka, se je februarja 2008 odločila svojo poklicno pot nadaljevati v Bruslju v Belgiji. Zaposlena je v kabinetu predsednika Evropskega Sveta kot asistentka predsednikovemu prvemu svetovalcu za zunanje zadeve.
Med Veržejem in Brusljem je kar veliko kilometrov. V čem se način življenja Bruseljčanov razlikuje od življenja v Veržeju?
Med Veržejem in Brusljem je 1200 kilometrov in verjetno je toliko tudi razlik v življenju med obema. Mesti imata obe svoje prednosti. Meni je na primer všeč življenje v velikem mestu, kjer imaš vse na dosegu roke in ne potrebuješ avtomobila za skorajda nič, razen za izlete ob koncih tedna. Priznati moram, da Bruselj ni ljubezen na prvi pogled, je pa vsekakor na drugi. Čeprav je veliko mesto, ima mnoge kvalitete življenja v malem. Tako kot v Veržeju so tudi v Bruslju ljudje prijazni. Avtobusni šofer te bo na primer počakal, ko bo videl, da tečeš za avtobusom, da bi ga ujel. Celo mladi bodo pomagali starejši gospe odnesti prtljago po stopnicah. Je pa že res, da v Bruslju ni nedeljskega kosila za mamino mizo ali sprehoda do mlina in nazaj. Pa tudi sonce v Bruslju ne sije ravno pogosto, in gozd je oddaljen malo več kot le sto metrov od mojega stanovanja.
Kako poteka tvoj delovni dan?
To je čisto odvisno od tega, kaj je ta dan na urniku predsednika. Najpogosteje začnem ob devetih zjutraj in telefon v moji pisarni skorajda ne neha zvoniti. Predsednikov kabinet je sestavljen iz večih ekip in moja ekipa je odgovorna za zunanje odnose. Skrbimo za to, da je predsednik vedno dobro pripravljen na sestanke s tujimi voditelji. Poleg tega pa sem asistentka predsednikovega svetovalca za zunanje odnose. Koordiniram njegove sestanke in delo v naši ekipi, pripravljam misije in podobno. Delo je zelo dinamično in polno izzivov vsak dan, tako da nikoli ne vem kaj vse me čaka.
Slišala sem, da kolektiv sestavljajo sodelavci iz različnih držav. Katerih vse? V katerem jeziku se sporazumevate?
Kabinet šteje skupaj s predsednikom in celoto podporno ekipo 34 članov, tako da nas ni veliko. Največ je Belgijcev, glede na to da je tudi predsednik iz Belgije, potem pa so v
moji ekipi Madžar, Švedinja, Italijan, Finka in Bolgarka. Drugače pa imamo še Nizozemca, dve Maltežanki, Nemca, Francozinjo, pa Britanca in Irca, Li-tvanko, Španca in Portugalca.
Sporazumevamo se različno. Največ seveda v angleškem jeziku, drugače pa tudi v francoščini, nemščini ali nizozemščini. Odvisno od resnosti teme in razpoloženja sogovornika. Včasih se razvije pravi esperanto, malo enega malo drugega. Sicer pa sem tega že navajena od doma, saj se tudi s soprogom, ki je Nizozemec, pogovarjava največ po angleško, pa tudi malo po prleško, nizozemsko, francosko in nemško.
Katere znane obraze iz sveta politike si že imela priložnost spoznati?
Najprej seveda predsednika Van Rompuya, ko sem začela delati v njegovem kabinetu. Tisti, ki pa so mi ostali najbolj v spominu, so zagotovo ameriški predsednik Oba-ma, libijski voditelj Gadafi in ruski predsednik Medvedev.
Veliko jih je bilo, saj sem prisostvovala na številnih zasedanjih vrhov med Evropsko unijo in tretjimi državami, tako v Belgiji kot drugod po svetu.
V Veržeju si bila več let članica mešanega pevskega zbora. Ali v Bruslju še najdeš čas za prostočasne dejavnosti?
Če se vprašanje nanaša na to ali pojem tudi tukaj, je odgovor ne. Z veržejskim zborom sem pela kar trinajst let
6 Funkešnica 4/2011
: razpisi in projekti
in mislim, da za nikogar izmed nas to ni bil le pevski zbor, ampak skupina dobrih prijateljev. Preveč je lepih spominov in noben zbor tukaj tega ne bi mogel nadomestiti. Vedno bi nekaj manjkalo. Sicer pa mi za redne prostočasne dejavnosti zmanjka časa, saj le redko pridem domov pred šesto uro zvečer. Zelo rada se ukvarjam s fotografijo, to sem oboževala že kot novinarka. Enkratno se mi zdi ujemati trenutke življenja v objektiv in jih tako ovekovečiti. Zelo rada se tudi potapljam in ravno na zadnjih počitnicah na Baliju v Indoneziji sem združila oboje in uspela narediti nekaj zanimivih fotografij pod vodo.
Prosim, nadaljuj stavek: »Slovenija ...«.
... je in bo ostala moja "mother land", domovina. V službi imamo veliko gostov, ki me pogosto vprašajo od kod prihajam in vsakič slišim pohvale, kako lepa je Slovenija. Prav vselej sem prijetno presenečena, koliko ljudi jo je že obiskalo in se zmeraj radi vračajo.
Če bi dobila nagrado »potovanje po lastni izbiri«, kam bi te najprej ponesla pot?
V Novo Zelandijo in Avstralijo. Ti dve sta še vedno na mojem seznamu dežel, ki bi jih rada obiskala. Nova Zelandija predvsem zaradi tega, ker je vsa zelena in ker sem velika ljubiteljica rugbbyja, ki je tam zelo popularen. Zelo rada bi se udeležila tekme All Blacksov. Avstralija pa zaradi Velikega koralnega grebena, ki je raj za potapljanje. Trudim se, da vsako leto obiščem kakšno državo iz mojega seznama. Rada potujem in vesela sem, da mi moja trenutna služba omogoča tudi to. Veliko rajši seveda potujem zasebno, saj imam le takrat čas videti stvari, ki si jih želim.
Kdaj (in čemu) si se nazadnje nasmejala do solz?
Zgodba mojega soproga, kako je iskal raco, ki sva jo že-
lela speči za martinovo kosilo s prijatelji. Včasih je težko živeti v mestu, kjer ne obvladaš jezika do potankosti in še bolj se zna zaplesti, če ga ni vešč niti tvoj sogovornik. Hans se je tako na lov za raco | najprej odpravil v ve- f leblagovnico, kjer je | niso imeli, nato je za- i vil v mesnico in tudi J tam ni imel sreče. Na | poti domov je opazil I kitajsko trgovino in se t
o
spomnil, da tam bi jo £ pa verjetno imeli (saj Van)a Schoemaker je vendarle pekinška in predsednik Evropskega sveta
raca njihova speciali- Herman van Rompuy teta). Tako vstopi v trgovino in v lepi francoščini vpraša prodajalko za raco. Ta ga debelo pogleda in mu skomigne z rameni, češ da ga ne razume. Hans za vsak slučaj vprašanje ponovi, ampak pogled prodajalke ostane enak. Nato ji poizkusi razložiti: "Kot piščanec, le da živi v vodi". Ta ga spet samo debelo pogleda. In kar naenkrat se znajde v situaciji kako za vraga razložiti nekomu, da iščeš raco. Nekaj trenutkov kasneje Hans prodajalki izstreli: "Ga, ga?". Prodajalki se zaiskrijo oči in mu pravi SEVEDA! In tako smo lahko pekli martinovo raco.
Kje se vidiš čez 10 let?
Uf, nimam pojma. Verjetno kje bolj na toplem. Možnosti je zagotovo veliko.
investicije v prihodnjem letu_
Občina Veržej si je za prihodnje leto zadala velike investicijske načrte, za katera so že potrjena evropska sofinancerska sredstva. Prav je, da jih nekoliko podrobneje predstavimo.
1. Največja investicija v prihodnjem letu bo Izgradnja kanalizacijskega omrežja v naselju Bunčani. S to investicijo se prvič rešuje problematika odvajanja odpadnih voda 61 gospodinjstvom z 206 prebivalci. Sistem odvajanja fe-kalnih vod v Občini Veržej je urejen v naseljih Banovci in Veržej, medtem ko v Bunčanih še ni urejen in so fekalne vode iz stanovanjskih in poslovnih objektov speljane v individualne pretočne greznice, ki so po večini izdelane nevodotesno oziroma imajo odtok speljan v ponikoval-nice, obstoječe obcestne jarke ali pa kar na površino. To povzroča težave še posebej v poletnih mesecih (smrad, nevarnost okužb, vizualni izgled vasi, itd.), zaradi visoke podtalnice in nevodotesno izdelanih greznic pa v deževnem obdobju prihaja tudi do pronicanja odpadnih vod v podtalje.
Izgradnja kanalizacijskega omrežja v naselju Bunčani tako obsega vsa dela, ki so potrebna za izgradnjo in kasneje delovanje obravnavanega sistema, ki bo v končni fazi priključen na obstoječo čistilno napravo v Veržeju. Skupna dolžina vseh kanalizacijskih vodov meri 4.188,81 m.
Cilj investicije je zgraditi fekalno kanalizacijo na območju naselja Bunčani, da se s kanalizacijskim sistemom ločeno uredi odvodnjavanje in transport komunalnih odpadnih vod.
Drugi splošni cilji investicije so še:
—	zagotoviti odvajanje odpadnih voda iz stanovanjskih in gospodarskih objektov ter s tem
—	ustvariti boljše pogoje bivanja v naseljih na območju izgradnje, saj se z izvedbo investicije
—	potencialno poveča možnost večje naseljenosti v bodoče,
7 Funkešnica 4/2011
: razpisi in projekti
-	izboljšati kakovost okolja, urediti podobo kraja in povečati njegovo privlačnost kot
-	turistične destinacije,
-	z eliminiranjem čim večjega števila možnih virov onesnaženja in obremenjevanja okolja
-	poskrbeti za čistejše okolje,
-	prispevati k uravnoteženemu razvoju na ravni občine, ter
-	izpolniti zahteve programskih in zakonskih dokumentov s področja varovanja okolja.
Gre za razvojno prioriteto, ki bo prispevala k doseganju celostnega razvoja v lokalni skupnosti in regiji, ter skladnemu razvoju z uravnoteženimi gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi vidiki v lokalni skupnosti. Investicija bo prispevala tudi k izboljšanju bivalnih pogojev za prebivalce. Z ureditvijo kanalizacije se bo bistveno zmanjšala nevarnost onesnaženja podtalnice. Izgradnja kanalizacijskega omrežja bo omogočila tudi možnost širitve naselja Bunčani, saj se v naselju nahaja kar nekaj nepozidanih stavbnih zemljišč.
Izvedba investicije bo zagotovila višjo življenjsko raven in kakovost zdravja ter bivalnega okolja prebivalcev. Prav tako stremi k trajnostnemu razvoju v najširšem pomenu, ki optimalno izrablja vse lokalne in regionalne potenciale, pri tem pa ne zmanjšuje virov in možnosti razvoja prihodnjih generacij.
Osnovni koncept za izvedbo kanalizacije v občini je:
-	ločeni kanalizacijski sistem,
-	odpadne vode se vodijo v obstoječo čistilno napravo v Veržeju.
Obdelana je študija, ki je primerjala varianto izgradnje lastne čistilne naprave v naselju Bunčani in varianto navezave na obstoječe kanalizacijsko omrežje v naselju Veržej in s tem na obstoječo čistilno napravo v Veržeju. Slednja varianta bi naj bila ekonomsko ustreznejša, saj obstoječa čistilna naprava v Veržeju dovoljuje kapaciteto za čiščenje odpadnih komunalnih voda tudi uporabnikov iz naselja Bunčani. Izgradnja nove, manjše čistilne naprave, samo za naselje Bunčani, bi bila tako iz ekonomskega kot okolje-varstvenega vidika nesmiselna.
Občina Veržej je bila uspešna na javnem razpisu za dodelitev evropskih sredstev za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«. V mesecu maju 2011 smo prejeli sklep Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, v katerem piše, da se nam za to investicijo odobri sofinanciranje v višini 484.984,00 EUR oz. največ 85 % verodostojno izkazanih in plačanih upravičenih stroškov investicije. Ker Občina Veržej še ni izvedla javnega naročila za izbor najugodnej-
šega izvajalca gradbenih del, so vrednosti investicije zgolj ocenjene na podlagi projektantskih cen. Načrtovana vrednost del z vključenim davkom na dodano vrednost znaša 691.562,00 EUR.
2. Drugi veliki projekt, ki ga bo Občina Veržej izvajala v prihodnjem letu je Ureditev osrednjega dela naselja Veržej. Gre za celostno ureditev Trga Slavka Osterca, rekonstrukcijo obstoječe dotrajane ceste v osrednjem delu Veržeja, z ureditvijo pločnikov in pešpoti za večjo varnost pešcev, ter ureditev javne razsvetljave in odvodnje meteornih vod v osrednjem delu naselja Veržej. Na ta način bi se zagotovila lepša podoba samega jedra vasi, večja kvaliteta bivanja krajanov na prostem, večja varnost pešcev in kolesarjev v osrednjem delu naselja ter večja turistična privlačnost kraja Veržej.
Cilji projekta so skladni s ključnimi cilji Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 ter s cilji ukrepa Obnova in razvoj vasi. Ključni cilji predmetne investicije so:
-	izboljšanje podobe osrednjega dela naselja Veržej in s tem večja turistična privlačnost,
-	ohranjanje kulturne dediščine,
-	ureditev parkovnih površin primerno za sprehajalce in ostale obiskovalce,
-	sanacija dotrajanih prometnih površin v osrednjem delu naselja,
-	z ureditvijo pločnikov, pešpoti in javne razsvetljave izboljšati varnost pešcev,
-	zagotoviti kakovostne pogoje za preživljanje prostega časa na prostem in bivanje v Veržeju,
-	ohranjanje poseljene krajine in izboljšanje medgenera-cijskega druženja.
Kot osnovni cilj predmetne investicije bi lahko opredelili ustvarjanje prijetnega vaškega središča za krajane vseh starosti ter zagotavljanje ustreznih razmer za kakovostno bivanje in preživljanje prostega časa na prostem v Veržeju.
Osrednji del naselja Veržej predstavlja Trg Slavka Oster-ca, ki se nahaja pod spomeniškim varstvom. Trenutna po-
8 Funkešnica 4/2011
: razpisi in projekti
: turistični utrip
doba trga je zastarela, neurejena ter neprivlačnega videza. Površine parka, kjer se nahaja tudi spomenik Slavka Oster-ca, niso prilagojene potrebam sprehajalcev, saj ni urejenih pešpoti, primanjkuje klopi, ni javne razsvetljave, drevesa so se precej razrasla in zastirajo pogled na okolico. Na trgu se predvsem ob vikendih zadržuje večje število ljudi, saj se v neposredni bližini nahaja tudi župnijska cerkev. Trg je velikega pomena, saj nudi idealne možnosti za varno igro otrokom in sproščeno druženje starejših krajanov, zato bi bila njegova prenova bistvenega pomena za prijetnejše in kakovostnejše preživljanje prostega časa na trgu. V središču samega trga se namreč nahaja spomenik skladatelju Slavku Ostercu, tu je tudi Marijin steber, vse skupaj pa predstavlja pomemben del kulturne dediščine kraja Ver-žej, zato bi prenovljena podoba trga privabila mnogo več naključnih gostov in turistov. Sam trg obdajajo tudi precej prometne ceste, ki so že dotrajane, ni pločnikov in steze za pešce, tako da je precej ogrožena varnost pešcev, ki prihajajo na trg ter ostalih udeležencev prometa.
Cesta, ki obdaja Trg Slavka Osterca je precej prometna, zato je postala dotrajana in je s tega vidika potrebna obnove. Rekonstrukcija ceste bi obsegala obnovo dotrajane ceste ter ureditev pločnikov in steze za pešce. S tem bi se bistveno izboljšala prometna varnost, predvsem za pešce, ki bodo obiskali Trg Slavka Osterca. Zaradi obnove ceste je potrebno urediti tudi odvodnjo meteorne vode iz osrednjega dela Veržeja. Potrebna je tudi ureditev javne razsvetljave, da bi se izboljšala preglednost cest ter varnost pešcev ponoči. Tako bi celovita ureditev osrednjega dela naselja Veržej vplivala na samo podobo in urejenost kraja ter izboljšala možnosti za kvalitetno bivanje v kraju Veržej in sami občini.
Ocenjena vrednost investicije z DDV znaša 591.448,52 EUR.
Pridobljena je odločba o pridobitvi nepovratnih sredstev programa razvoja podeželja, sofinanciranega iz Evropskega sklada za razvoj podeželja, ukrep Obnova in razvoj vasi, v višini do 418.942,70 EUR.
3. V Občini Veržej načrtujemo v skladu z dinamiko aktivnosti v zvezi z izgradnjo pomurskega vodovoda tudi dokončanje del pri rekonstrukciji vodovodnega omrežja v naši občini. Potrebno je dokončno zgraditi povsem novo vodovodno omrežje v Bunčanih in v nekaterih delih naselja Veržej.
Kljub ne najbolj rožnatim časom, ki vladajo v Sloveniji in Evropi, se v Občini Veržej temeljito pripravljamo tudi na investicije v obdobju po letu 2012, pri čemer bomo osrednjo pozornost posvetili predvsem mlajšim rodovom, saj načrtujemo, da bomo skupaj z evropskimi sredstvi uspeli zgraditi nov, sodoben nizkoenergetski vrtec ter dogradili in preuredili potrebne prostore za osnovnošolsko izobraževanje. Upamo, da bomo pri pridobitvi evropskih sredstev prav tako uspešni, kot smo bili doslej.
Zapisal Bojan Ferenc
adventničas
S štirimi adventnimi nedeljami - prva je že za nami, smo stopili v zadnje obdobje letošnjega leta. V ljudskem izročilu čas od prve adventne nedelje do božiča velja za duhovno najbogatejše obdobje v koledarskem letu, prežeto z liturgičnimi pripravami na praznik Kristusovega rojstva. V nekaj zadnjih desetletjih, potem, ko smo ga prevzeli iz germanskega svetu, v dneh pred prvo adventno nedeljo tudi na Slovenskem iz zimzelenega rastlinja, v glavnem je to smrečje, pletemo adventne vence. Obvezen dodatek na njih so štiri sveče: vsako adventno nedeljo zagori ena več.
V zadnjih letih pa se pri pletenju tovrstnih vencev izjemnih dimenzij poskuša vse več različnih društev, ki kar tekmujejo, kdo bo pred cerkvijo, vaško kapelico ali v središču kraja postavil orjaškega, ki ima namesto sveč kar luči. Najbolj zvesti na tem področju so v Turističnem društvu Banovci v Prlekiji, kjer je venec izjemnih dimenzij pred vaško kapelo pri gasilskem domu v središču tega turističnega kraja okrog 20 članov postavilo že 12. V obseg meri kar 12 metrov ter tehta več kot 200 kilogramov. Po božiču bodo na tem mestu v stožčasti obliki namestili žice z lučkami, kar bo ponazarjalo božično drevo. Drugi, nekoliko manjši venec pa so postavili še pri drugi krajevni kapeli. Vse to sodi v okvir priprav na t.i. Božično vas, ko se v Banovcih v postavitev jaslic in drugih prazničnih dekoracij med 17. decembrom in 7. januarjem vključi praktično vsaka od 64 domačij.
Geza Grabar, Kmečki glas
9 Funkešnica 4/2011
:: kulturni in šolski utrip
5. večer folklore - »oglote o veržencih«
V soboto, 26. 11. 2011 ob 19. uri, se je v Domu kulture v Veržeju odvijal že peti letni koncert Folklorne skupine Leščeček. Tema letošnjega folklornega večera je bila »Oglote o Veržencih«.
Polna dvorana je dobri 2 uri uživala od odličnem ljudskem plesu in petju.
Plesalci Folklorne skupine in pevci Vokalne skupine Leščeček so se predstavili s sledečimi spleti:
—	splet »Verženci širijo cirkef« in odplesali plese (Čegleščec, Kalamajka, Trojke, Bučečovska štajerka, Mazurka);
—	splet »Stora grota mloda« in odplesali plese (Zibenšrit, Čindara, Špicpolka, Po zeleni, Mašarjanka, Črna polka);
—	splet »Fčosih treba vmreti« in odplesali plese (Pemiš valček, Križevski valček, Križevski štajeriš, Zibenšrit, Šotiš);
—	splet » Bika na turen« in odplesali plese (Veržej - Trojke, Kosmatača, Križevci-Kosmatača, Krajcpolka, Hrastje Mota - Krajcpolka, Šotišpolka, Razkrižje - Šotišpolka, Mazurka).
Folklorna skupina Leščeček je pod okriljem Kulturnega društva Veržej ter umetniškim vodstvom Alenke Belec v svojem 5-letnem delovanju dosegla zavidljive rezultate. Skupino sestavlja 35 dijakov in študentov iz Veržeja ter ostalega dela Prlekije in Prekmurja, ki gojijo ljubezen do plesnega in pevskega ljudskega izročila. V letu 2011 se je sekcija Leščeček, v kateri deluje tudi Vokalna skupina Le-ščeček, uvrstila na Državno srečanje odraslih folklornih skupin, kakor tudi na Državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Visoke dosežke so člani v letošnjem letu okronali še z gostovanjem na Škotskem, kjer so nastopili na prestižnem festivalu v Edinburgu.
Humoristične zgodbe o Veržencih in Veržeju je že pisal Manko Golar in jih izdal v zbirkah kratkih zgodb Okrogle o Veržencih, Verženci. Njegovo delo nadaljuje Janez Ferenc, ki je hudomušne prigode izdal v zbirki Zgodbe o Veržencih. Snov za splete je folklorna skupina za ta večer črpala po njegovih zgodbah.
V goste so povabili folklorno skupino ŠFD Koleda Velenje, ki se je predstavila z dvema plesnima postavitvama (Gorenjski plesi in s Plesi iz Ziljske doline) in Tamburaško skupino KD Veržej, ki je zaigrala in zapela venček prleških ljudskih pesmi.
Člane FS Leščeček je nagovori tudi župan občine Ver-žej g. Slavko Petovar ter jim izrekel čestitke in pohvale ob njihovem uspešnem 5-letnem delu. Predsednica Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti izpostava Ljutomer ga. Cilka Jakelj pa je članom za večletno ljubiteljsko delovanje na področju folklore podelila bronaste, srebrne in zlato Maroltova značko.
Tudi letos so ljubitelji ljudske pesmi in folklore napolnili Dom kulture v Veržeju do zadnjega kotička in bili navdušeni nad pripravljenim večerom.
Ponovitev večera folklore pa so Leščečki v sodelovanju z JSKD - izpostava Ljutomer prav tako uspešno izpeljali tudi v soboto, 10. 12. v Domu kulture v Ljutomeru ter tako navdušili še tamkajšnjo množico. Program so popestrili Folklorna skupina TKD Babinci, Cvenski oktet in ansambel Zadnji Moment (KD Slavko Osterc Veržej). Gospa Mira Rebernik - Žižek je ob tem dogodku zaželela, da bi ta dogodek tudi v Ljutomeru postal tradicija.
Avtor prispevka in fotografija: Damir Skuhala
10 Funkešnica 4/2011
:: kulturni in šolski utrip
lescecki letos ze drugič na državno revijo
Pred dobrim mesecem smo se hladnega novembrskega popoldneva pevci Vokalne skupine Leščeček, ki deluje v okviru Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej, zbrali, da bi odrinili na pot proti Šentjerneju, kjer nas je čakal nastop na Državnem srečanju pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Z velikim veseljem se nas je vseh devet pevcev lotilo ogrevanja glasilk že na avtobusu, naši zvesti podporniki in spodbujevalci, ki so šli z nami na pot, pa so bili prijetna in kritična publika. Pridružil se nam je tudi župan Občine Veržej, gospod Slavko Petovar. S svojo prisotnostjo nas je zelo razveselil ter nam s tem ponovno izkazal svojo veliko podporo. Ker čas v dobri družbi hitro mine, se je tudi nam zdela pot do Šentjerneja kar prekratka. Še prehitro smo prispeli in se odpravili na oder na poskusno vajo, naši sopotniki pa so šli raziskovat mesto.
Dvorana šentjernejskega kulturnega doma se je ob šesti uri popolnoma napolnila, župan in sopotniki so bili v prvih vrstah, mi pa v zaodrju rahlo na trnih. Nastop na državnem srečanju je bil za nas velika čast in dokaz, da se je ves trud na vajah poplačal. Nastopili smo z dvema ljudskima pesmima, rahlo otožno Ljubica v javorjevi senci in šaljivo Ded je babo v koš nabasa ter poželi navdušen aplavz poslušalcev. Sledile
4 i
JI

m.
T I* «
so še čestitke in zahvale ter zaslužena večerja udeležencev, kjer smo se še nekajkrat zavrteli ob zvokih ljudskih godcev, prenekatero zapeli in se nazadnje v poznih nočnih urah prijetno izmučeni odpravili proti domu.
Nastop na državnem srečanju je za nas bil prijetna in poučna izkušnja ter spodbuda za nadaljnje delo v vokalni skupini. Dobili smo nov zagon in začutili še močnejšo željo po učenju in ohranjanju naše dediščine, ki v vsej svoji raznolikosti in prešernosti kaže našo prleško dušo.
Aleksandra Stolnik
poet ludvik brunec_
Pod motom Charlesa W. Eliota »Knjige so najbolj tihe prijateljice, najlažje dosegljive in najbolj modre svetovalke ter najbolj potrpežljive učiteljice.« je v DOSOR-ju, Domu starejših občanov Radenci, 26. oktobra dopoldne potekalo literarno srečanje literarnih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki gaje v sodelovanju z Društvom upokojencev Radenci pripravila Komisija za kulturo in izobraževanje pri Pomurski
o
pokrajinski zvezi društev upokojencev, s sedežem v Murski | Soboti. V predprostoru domske knjižnice se je zbralo sku- |
pno 35 udeleženk in udeležencev srečanja iz sedmih društev	...	„ . . . ,
.	tv.t,^,	Ludvik Brunec na literarnem srečanju (prvi z desne)
upokojencev (Gornja Radgona, Ljutomer, Murska Sobota,
Puconci, Radenci, Tišina in Veržej), med njimi Ludvik Bru- kar zapel in tako vse presenetil s svojim nastopom, kot tudi nec iz Društva upokojencev Veržej, sicer pa tudi član literar- s tem, da je za svojo pesem kar sam poskrbel tudi za glasbo. ne sekcije pri Društvu upokojencev Ljutomer.	Vmes so za popestritev z igranjem na violino (Katarina
Vse je v uvodu pozdravila predsednica prej imeno- Farkaš in Polonca Kulčar) in kitaro (Eva Farkaš in Nina vane komisije, Marijana Škrilec, sicer iz Društva upoko- Kolar) poskrbele učenke Osnovne šole Radenci. Za zaklju-jencev Černelavci. Sama je tudi vodila enourni pogovor s ček je vsem izrekel čestitke in zahvalo predsednik Pomur-knjižničarko in pisateljico Vesno Radovanovic iz Murske ske pokrajinske zveze društev upokojencev Mirko Lebarič. Sobote. To je namreč po programu bil prvi del tokratne- Zaželel si je, da bi s tovrstnega srečanja prišlo tudi do izdaje ga literarnega srečanja. Po vmesnem krajšem odmoru je posebnega zbornika, z zbranimi gradivi pesmi in proze. Po vse pozdravila predsednica Društva upokojencev Radenci, njegovem namreč v Pomurju ustvarja na literarnem po-Marija Erveš, ki je predstavila zbornik »Shojene poti 7« ter dročju najmanj 80 posameznic in posameznikov - upoko-publikacijo z naslovom »Ure naših dni«, ki je bila izdana jencev. Sledil je še tretji del srečanja, kosilo z družabnim letos v DOSOR-ju. In temu je sledil drugi del tokratnega srečanjem v restavracijskih prostorih DOSOR-ja. Med pi-literarnega srečanja, ko so se s svojimi deli predstavili po- sci pesmi in proze z obeh bregov reke Mure so se sklenila samezniki oziroma posameznice. Brali so svojo prozo in številna nova prijateljstva, bilo pa je slišati tudi predlog, da pesmi. Svoji dve pesmi je predstavil tudi Ludvik Brunec iz bi tovrstnih srečanj vsekakor lahko bilo več. Veržeja. Prvo pesem je recitiral, a drugo pesem pa je raje	Filip Matko
11 Funkešnica 4/2011
: kulturni in šolski utrip
SPREJEM PRVOŠOLCEV V ŠOLSKO SKUPNOST
Prvi tedni šolskega leta so minili in letošnji prvošolci so se z velikim veseljem pripravljali na prireditev, na kateri so pokazali nekaj svojih spretnosti in tako postali enakopravni člani Šolske skupnosti Osnovne šole Veržej.
27. 10. 2011 so se prvošolci v dopoldanskem času predstavili učencem, učiteljem in tehničnemu osebju naše šole. Prireditev so pričeli s predstavitvijo pomembnih dogodkov v letu 2005 in posebej poudarili, da je to leto, ki so ga s svojim rojstvom obogatili prav oni. Zapeli so nekaj otroških pesmi in se predstavili z deklamacijami. V drugem delu so prisluhnili hudomušni zgodbi iz zbirke Okrogle o Veržencih. Učenka Ana Šterman pa jih je vodila skozi multimedijsko predstavitev vsega zanimivega, kar jih čaka
Kaj vam je všeč v šoli?
V šolo rad hodim, všeč mi je pisanje in reševanje zvezka Računanje je igra. Vesel sem, ko imamo športno. MIHAEL ŠVAB
V šoli mi je všeč igranje. Imamo pravilo, da se ne smemo pretepati. Rad berem knjige za bralno značko. PETER ŠKRLEC
v času obiskovanja pouka naslednjih devet let. Z glasbenim nastopom sta se predstavila še Žiga Ritonja na harmoniki in Nastja Borko na klavirju. Za konec je sledila še svečana zaobljuba, da bodo pridni in marljivi učenci. Spodbudne besede na poti nabiranja znanja pa jim je povedal še gospod ravnatelj Borut Casar.
V popoldanskem času je sledila ponovitev prireditve za starše, bratce in sestrice, dedke in babice. Otroci so tudi svojim družinskim članom predstavili delček znanja, ki so ga pridobili v nekaj tednih obiskovanja prvega razreda. Po zaključeni prireditvi je sledila pogostitev in sladkanje z dobrotami, ki so jih pripravile marljive mamice in babice.
Maja Majer
Rad imam namizne igre. Z veseljem sodelujem pri bralni znački. Na šoli mi je najbolj všeč telovadnica. NEJC KLEMENČIČ
Rada hodim v šolo, da se učim in igram s prijateljicami. Rada pišem številke. Pri podaljšanem mi je lepo, da gremo ven. MAŠA ŠKRGET
Najraje pišem števila. Rad se igram in hodim ven. Rad grabljam liste z velikimi prijatelji. ROK NOVAK
Všeč mi je, da se učim in igram. Rad imam likovno, saj rad rišem. ALEN PUŠENJAK
Rad se igram, rišem in pišem. Rad imam šport. Pri podaljšanem imam rad igre. NIK LEGEN
Všeč mi je, da se učimo, igramo in ko delamo zabavne stvari. Rada imam likovno. HANA VAJS
V šoli se rad igram z avtomobilčki, pri pouku rad pišem, pri podaljšanem pa rišem in rešujem križanke. RENE RAJ
Jaz pa rada berem knjige. Všeč mi je, da se učimo števila. Rada se igram z Mašo, Moniko in Hano. MANCA ROZMARIČ
V šoli mi je všeč, da se igramo. Rad hodim ven na igrišče in grabljam listje. ALJAŽ STAJNKO
V šoli so mi všeč igrice, kot sta Črni Peter in Spomin. Rada rešujemo zvezek Računanje je igra. MONIKA ŠPUR
12 Fünkešnica 4/2011
:: kulturni in šolski utrip
V tednu otroka smo tudi z učenci razredne stopnje opravili nekaj dnevov dejavnosti in tako popestrili teden namenjen prav njim. Eden izmed dnevov dejavnosti je bil naravoslovni dan. Odpravili smo se na učno pot Gomile v Leskovi Libanji, ki leži jugozahodno od strnjenega naselja Mekotnjak in zahodno od železniške postaje Mekotnjak.
Tam so nas sprejeli predstavniki Turističnega društva Stara Cesta. Zaradi tamkajšnjih zanimivosti v gozdičku Leskova Libanja je Turistično društvo Stara Cesta uredili krožno učno pot. Preden pa smo se odpravili na učno pot, so nas predstavniki TD Stara Cesta pogostili z domačim kruhom, medom in še z nekaterimi dobrotami. Nato so nam povedali, da je na robu gozdička Rimsko gomilno grobi-
šče, ki ga je leta 2008 občina Ljutomer z odlokom razglasila za zaščiten arheološki spomenik. Na tem območju je šest rimskih gomil, od tega so tri nepoškodovane in lepo vidne. Turistično društvo Stara Cesta je gomilno grobišče uredilo in ponudilo za ogled. Ogledali smo si ga tudi mi. Sledil je vodeni sprehod po učni poti, ki nam je razkril osebno izkaznico Leskove Libanje. Uživali smo ob poslušanju ptičjega petja, opazovali mravljišča, spoznavali domače in tuje drevesne vrste in raznovrstno podrastje ter si nabrali polne žepe in vrečke kostanjev. Po sprehodu po učni gozdni poti, so nas domačini pogostili še s pečenimi kostanji. Z novim znanjem in prijetnimi občutki smo odšli domov.
Ksenija Seršen, prof. RP
13 Funkešnica 4/2011
:: kulturni in šolski utrip
slovenski tradicionalni zajtrk na oš veržej
Po jutru se dan pozna. Le kdo ne pozna tega pregovora?
Tako smo 18. novembra 2011 v šoli, poleg vsakodnevne šolske malice, opravili še zajtrk.
Za zajtrk so učenci dobili kruh, maslo, med, mleko in jabolko - vse slovenskega porekla, kar so slovenskim otrokom podarili kmetje in kmetijska podjetja, čebelarji in ži-vilskopredelovalna podjetja.
Za zdrav razvoj je pomembno, da se zavedamo prednosti zajtrka v okviru prehranjevalnih navad. Ali veste, da imajo tisti, ki redno zajtrkujejo, več moči za učenje, da imajo boljši spomin, hitreje reagirajo, so bolj miselno zbrani in hitreje računajo?
Ob pravilni prehrani pa nikar ne pozabite še na vsakodnevno gibanje in telesne aktivnosti.
Ob slovenskem tradicionalnem zajtrku so učenci spoznali pomen in prednosti lokalno pridelanih živil slovenskega izvora, pomen kmetijske dejavnosti za okolje in
trojčki
pomen čebelarstva za kmetijsko pridelavo, gospodarske dejavnosti in za širše okolje.
Projekt je nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, Javne svetovalne službe v čebelarstvu, ki že peto leto zapored organizira dobrodelno izobraževalno akcijo »En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v slovenskih vrtcih«, namenjeno predvsem izobraževanju in osveščanju otrok o pomenu čebel in čebeljih pridelkov. V programu šolskega radia Bla bla je sodeloval g. Alojz Novak, čebelar iz Veržeja, ki je učencem predstavil pomen čebel in koristnost uživanja domačega medu.
Na dan slovenskega tradicionalnega zajtrka smo pri učencih želeli vzpodbuditi, da bi čim več otrok zajtrkova-lo in uživalo slovensko lokalno pridelano hrano, da bi se več govorilo o pomenu kmetijstva in čebelarstva, pomenu pravilne in zdrave prehrane, pomenu gibanja ter pomenu ohranjanja čistega okolja.	Maja Majer
V sredo, 23. 11. 2011, je bil navaden dan. Šla sem v šolo, brat Rok v vrtec, ati pa v službo. Doma so ostali mama, dedek in babica. Dedek in babica sta ta dan šla na obisk k sorodnikom.
Po prihodu iz šole me je doma pričakala mama z veselo novico.
Najprej sem morala pogledati v »štalo«. Tam sem zagledala dva telička.
Rekla sem: »Dvojčka.«
Mama pa: »Bolje poglej.« In res, videla sem še tretjega telička.
»Torej so trojčki!« sem vzkliknila.
Nato mi je mama pripovedovala o porodu krave Bistre, pri katerem sta bila navzoča s sosedom Fran-čekom.	^
Upamo, da bodo vsi ostali živi in zdravi.	j
C
Lara Jelen £
14 Funkešnica 4/2011
:: kulturni in šolski utrip
obiskali smo gasilce
Mesec oktober je mesec požarne varnosti. Zato smo se odločili, da obiščemo gasilce. Z otroki smo se odpravili proti gasilskemu domu Veržej. Tam so nas že čakali gasilci z dvema gasilskima avtomobiloma . Najprej nam je gasilec povedal, kaj vse rabi za gašenje in za svojo varnost pri požarih. Otroci so si lahko na glavo nadeli gasilske čelade. Prižgali so tudi gasilske sirene in z gasilskim aparatom poskušali | pogasiti »požar«, ki so ga improvizirali ga- 5 silci. Otroci so uživali.	I
obisk policista
V mesecu novembru 2011, nas je obiskal policist.	lične prijeme, ki jih uporabijo pri ljudeh, ki ne ubogajo
Pokazal nam je svojo opremo, otrokom razdelil je	navodil policistov. Zunaj nam je razkazal policijski avto-
pobarvanke o prometu. Povedal nam je znani stavek Pa-	mobil. Prižgal je sireno. Na koncu smo se odpravili na
sovčka »Red je vedno pas pripet!« Pokazal nam je raz-	sprehod po Veržeju.
obisk psov
V mesecu novembru smo imeli na obisku tudi šolane pse in psa, ki obvlada akrobacije. Lastnik šolanih psov, gospod Silvo Lovrenčič, je predsednik kinološkega društva Ljutomer -Križevci. Latnik psa, ki obvlada akrobacije pa je gospod Janko Škrobar, tudi član Športno kinološkega društva Ljutomer- Kri-ževci. Najprej so nam šolani psi pokazali, kaj so se naučili na tečaju za šolane pse. Nato pa je pes Piki izvedel različne akrobacije (skok čez ognjeni obroč, » petje« ob spremljavi ustne harmonike, plesanje na zadnjih tačkah, vrtenje na zadnjih tačkah...). Otroci so se zabavali in nasmejali. Za njih je bilo to nekaj novega in nepozabnega.
Sandra Lovrenčič praktikantka v starejši skupini
15 Funkešnica 4/2011
: utrip marijanišča in župnije
predbožično dogajanje v smc
Animatorji SMC Veržej smo se že v drugi polovici novembra začeli pripravljati na božične praznike - s tem, da smo se odpravili v živo pisan jesenski gozd, kjer smo iskali material in navdih za adventne venčke. Tako kot sedaj že nekaj let zapored smo svojo ustvarjalnost predstavili tudi faranom, ki so z nakupom venčka podprli naše delo. Tudi letos pa smo se s svojimi jaslicami vključili k 4. Razstavi slovenskih in stoletnih jaslic. Animatorka Sabina je ob njih zapisala:
Verjetno se vsak izmed Vas večkrat vpraša: "Kaj se bo zgodilo z našim planetom, če bo šlo vse skupaj tako naprej?" Te teme smo se letos dotaknili tudi mi in jo želimo predstaviti skozi jaslice.
Mislimo, da je vsak izmed Vas opazil, da jaslice niso vsakdanje, klasične kot radi rečemo. So EKOLOŠKE, narejene iz naravnih materialov. S tem hočemo poudariti, da se vse manj zavedamo, kako pomembna je narava, vse manj jo opazujemo in zanjo skrbimo. Čeprav smo še zelo mladi, razmišljamo o tem, razmišljamo, kako bodo živeli naši nasledniki na umazanem planetu. Vse bolj nas skrbi, da za svoje okolje ne skrbimo dovolj. In prav tako kot je Jezus skrbel za dobro ljudi, mi hočemo poskrbeti za dobro planeta, za dobro naših sinov, hčera ter vnukov in vnukinj...
Zato Vas z ekološkim pridihom pozivamo, da naredite nekaj za svoj Planet, saj skupaj ter z božjo pomočjo, zmoremo več. Uživajte v domišljiji in se prepustite vonju narave.
Svoje veselje, mladost in pesem pa bomo v tem prihajajočem prazničnem času delili tudi z varovanci Doma Lukavci in jih z obiskom razveselili ter jim prinesli plamen mladosti in upanja. Luč pa bomo delili tudi po naših domovih. Naj v teh praznikih zasije tudi pri vas doma in prinaša miru. Ivan Kuhar
Pregled dogodkov v naši župniji
Mesec september je za marsikoga začetek leta, pravzaprav je to bolj »pravi« začetek, kot takrat, ko menjamo koledarje. Konec je počitnic in s tem dopustov, zato pa že razmišljamo, kaj bo prineslo naslednjih deset mesecev. Pa ne le za šolarje, tudi za utrip župnije je september pomemben mejnik. Zato je september zaznamovan z raznimi sestanki, na katerih načrtujemo in modrujemo.
Na Župnijskem pastoralnem svetu smo tako sprejeli pastoralni koledar, ki je popisan s številnimi dogodki, veliko pa je še praznega prostora, kamor se vpisujejo nenačrtovani ali celo nepredvideni. Pomemben steber pastoralnega koledarja, ki je nepremakljiv, stoji na nedeljo ob koncu septembra. Praznujemo našega farnega zavetnika Nadangela Mihaela. Tudi letos je bilo tako. Pri glavni slovesni maši, ki jo je vodil rojak g. Srečko Fras, smo v cerkvi blagoslovili nova okna in nov ambon. Ob tej priložnosti smo združili moči vseh pevskih zborov in skupin, ki so »živi kamni« naše župnije. Vsekakor je to pomemben in nepozaben dogodek, ki nas je pri bogoslužju v cerkvi, kakor tudi pri druženju po maši, povezal v skupnost. Pridne gospodinje in vinogradniki so pri slednjem nepogrešljivi.
V soboto, 1. oktobra, se je naša študentka glasbene akademije Bojana Ivančič izkazala na orgelskem koncertu. Ob sodelovanju nekaterih obetavnih instrumentalistov in izvrstne vokalistke nam je pripravila nepozaben večer. Sakralna glasba v Veržeju je na zavidljivi ravni. Ne moremo spregledati aktivnosti otroškega pevskega zbora in mladinske pevske skupine, ki sta pri raznih slovesnostih nepogrešljiva.
Devetega oktobra smo v cerkvi doživeli prve obljube mlade in perspektivne skupine Frančiškovih otrok. Pod vodstvom s. Zalike je njihova ustvarjalnost in mladostna igrivost vedno bolj opažena. Poleg številnih dejavnosti, s katerimi se vključujejo v
16 Funkešnica 4/2011
: utrip marijanišča in župnije
: društveni utrip
utrip župnije (trenutno delajo v cerkvi jaslice), načrtujejo tabor v Asissiju (blizu Rima), kjer je živel sv. Frančišek Asiški.
Karitas se v naši župniji vedno bolj uveljavlja in sodeluje pri številnih dobrodelnih pa tudi družabnih programih. 21. oktobra je bil v Veržeju plenum te dobrodelne organizacije, kjer se vsako leto zbere prek sto prostovoljcev iz naše škofije.
In že je tu november - mesec, ki je zaznamovan s spominom na naše pokojne. November pa je tudi mesec, ko z večjo občutljivostjo motrimo socialno šibkejše. Obeležili smo teden zaporov in nato teden Karitas. Klic dobrote ni le naslov koncerta, ki smo se ga udeležili v Celju (26. novembra), temveč tudi in predvsem povabilo, da v za mnoge neprijaznem okolju ponudimo roko tistim, ki to potrebujejo. Poleg delitve hrane in drugih potrebnih materialnih dobrin, je zlasti pomembna človeška bližina.
V tem duhu smo tudi zelo uspešno izpeljali akcijo pobiranja krompirja na Galundrovi kmetiji, ki smo ga namenili ogroženim družinam na območju škofijskih Karitas Maribor, Celje in Ljubljana. Gre za več deset ton krompirja, ki bi sicer zaradi neurejenega trga v Sloveniji zgnil v zemlji, tako pa je mnogim slovenskim gospodinjstvom prinesel priokus dobrote. Odmevna in medijsko dobro podprta Karitasova akcija dokazuje, kako iznajdljiva je ljubezen.
In že je tu december - ta veseli december, ki mu »dobri možje« dajejo poseben pečat. Najstarejši med njimi, sv. Miklavž po imenu, je že obdaroval več kot 120 pridnih otrok. Parkljev letos ni bilo z njim; verjetno so imeli preveč dela na drugih lokacijah (miklavževanje je bilo namreč ravno 4. decembra), zato so parklji pridne otroke v cerkvi lepo pustili pri miru. Zagotovo pa ti smrdljivi črnuhi niso mogli blizu tudi zaradi pridnih otrok iz otroškega zbora, ki so pripravili prijetno in poučno igro. Prav gotovo bi se slabo počutili tudi zaradi sodelavk župnijske Karitas, ki so Miklavžu pomagale pripraviti darila. Lepo je, ko zmoremo biti dobri - kot Miklavž!
koZuhaje koruze
Prleški narečni izraz za ličkanje koruze je eden od najpogostejših jesenskih etnoloških prireditev, ki se v teh dneh oziroma večerih kot po tekočem traku vrstijo v različnih krajih.
Tudi v Banovcih na Murskem polju, ki so se zadnja leta uveljavili kot termalno kopališče, so v organizaciji tamkajšnjega turističnega društva minuli konec tedna pripravili eno takih prireditev, ki je doslej doživela že vrsto ponovitev. Po petkovem »trgaju« na njivi Daniela Slaviča pa so se jim v soboto na tipičnem prleškem »škedji« (gumni) kmetije Skuhala kot »kožuhoči« pridružili tudi prijatelji iz Oplotnice pod Pohorjem oziroma sorodnega društva, s katerimi Banovčarji v smislu izmenjave obiskov uspešno sodelujejo že vrsto let.
Kot sta na koncu prireditve zadovoljno ocenili domačinka Jelka Klement in Zinka Leskovar, predsednici obeh društev, je prireditev v smislu obujanja še enega nekdanjega kmečkega opravila, ki je izgubil veljavo s pojavom kombajna, uspela v popolnosti in je ena tistih, ki daje življenju v sedanjem tempu pomembno popestritev, zlasti pa odlično priložnost za druženje. Lahko bi dejali, da »sol za življenje«. Prireditev kožuhaja koruze je bila namreč popestrena tudi s šaljivim »phanjem« (tlačenjem) »lipija« (ličja) za obleke ličkarjev, kot na koncu vsakega kmečkega opravila pa tudi z »južno« (malico). Na mizah so bile same prleške dobrote: koruzne zlevanke, »povitice« (potice), kvasenice, buhtli, prekajeno meso, mošt, vino, pečeni kostanji,... Da pri opravilu gostje niso bili žejni, je skrbel Jožko Jakopec, podpredsednik domačega društva; za to, da so se lahko po delu in obilnem okrepčilu še zavrteli, pa je z igranjem na harmoniko poskrbel Maks Javornik iz gostujočega društva.
Geza Grabar, Kmečki glas
Nekoč eno najpomembnejših jesenskih kmečkih opravil, ki se je vselej zavleklo pozno v noč, danes etnološka in družabna prireditev obenem.
17 Funkešnica 4/2011
:: društveni utrip
trojčki v slavičevem hlevu_
Veterinarji vedo povedati, da je primer, ko krava pri te-litvi povrže kar tri teleta naenkrat, zelo redek: to naj bi se zgodilo le na vsakih 10 tisoč telitev.
Konec oktobra lani se je tak dogodek zgodil v hlevu znanega govedorejca Daniela Slaviča v Banovcih v Prlekiji. Krava Bimba, ki je takrat telila šele drugič, je k Slavičevim pred dvema letoma prišla kot breja plemenska telica iz prekmurskih Strukovcev, točneje jo je sedanji gospodar kupil pri Mariji Škraban. Kot se spominja zgovorni Daniel, ki -odkar mu je pred leti umrla še mama, na kmetiji živi in dela sam, je prvesnica pri njih prvič telila brez posebnosti in povrgla enega telička, pa tudi konec lanskega leta (30. oktobra), ko je moral v boks za teleta spraviti kar troje malih repov - dva bikca in eno teličko, telitev ni bila zahtevna in je tudi to opravil sam oziroma ob pomoči dobrih prijateljev in sosedov. Seveda se mu še sanjalo ni, da bo porod zaradi trojčkov trajal tako dolgo. Čeprav skrbi za selekcijo in pripuste preko Veterinarske postaje Ljutomer z izbranimi biki mlečno-mesne pasme, mu še nobena krava ni povrgla trojčke, primer dveh rojstev govedi hkrati pa tudi pri njem niso bila redkost.
Kot se je pohvalil, telički trojčki, ki jim je mleko dajal sesati oziroma piti iz z dudami prirejenimi vedri, dobro priraščajo, saj že ima vsak izmed njih okrog sto kilogramov. Kot še pravi, bodo vse tri živali ostale v njihovem hlevu in jih bo spital do klavne teže; ženske živali iz gnezda, kjer jih je več kot eden, namreč zaradi genske napake, ki jo imajo v svojem zapisu, namreč niso primerne za plemenski material, nas še poduči.
Slavičeva kmetija je ena večjih v vse bolj turističnih Ba-novcih, številnim bolj poznani po termalnem kopališču. V kraju z le okrog 50 hišnimi številkami je še kar nekaj močnih kmetij, od tega jih je deset govedorejskih, ki skupaj premorejo zavidljivih 150 krav molznic. Ob tem, da v hlevu sogovornik redi 30 glav goveje živine - od tega je skoraj polovica krav molznic, in vse so lisaste pasme, kot usmerjen v KOP program, podukrep ozelenitev in kolobar, obdeluje 15 hektarjev zemlje. Da gre za umnega gospodar-
Ponosen gospodar s svojimi telički trojčki.
ja s končano srednjo kmetijsko šolo v Rakičanu, potrjujejo tudi pametni in premišljeni načrti investicij, ki se jih loteva kljub vse težjim ekonomskim razmeram v slovenskem kmetijstvu. Eden izmed njih je tik pred realizacijo: goveji hlev je razširil in bo z njim zadostil predpisom EU glede gostote privezov za živali.
Kljub obilici dela pa tudi za družabno življenje vedno najde čas. Je aktiven v domačem gasilskem in turističnem društvu, v strojnem krožku Ljutomer-Križevci, pa še kje. Vsako leto pa se aktivno vključuje tudi v projekt Božična vas, v okviru katerega turistično društvu in termalno kopališče vsakič ob koncu leta razpišeta natečaj za najlepše bo-žično-novoletne okrasitve domačij v vasi. Po oceni gostov kopališča, obiskovalcev in strokovne komisije, je za svojo zadnjo okrasitev dobil 8. nagrado.
Geza Grabar, Kmečki glas
pobiranje repe v bunčanih
Na kmetiji Pihlerjevih v Bunčanih smo se tudi letos zbrali pri prijetnem opravilu, pobiranju bele repe. Sobotni dan, 26. november, ni bil ravno radodaren s sončnimi žarki, kljub temu pa se nas je pri prijetnem opravilu zbralo okrog 25 vašča-nov, prijateljev in znancev. Letošnji pridelek je bil nekoliko slabši, predvsem zaradi sušnega obdobja v septembru in v začetku oktobra. Kljub temu je bil gospodar Alojz Pihler s pridelkom zadovoljen, saj nikoli ne pozabi poudariti, da je bolj kot pridelek pomembno dejstvo, da se vsaj enkrat letno srečamo pri delovnem opravilu, kakšno rečemo, kaj dobrega pojemo in spijemo. Tej tradiciji se gostitelja nista izneverila niti letos, saj smo po opravljenem delu kakovost pobranega pridelka takoj poskusili v Bujti repi, hladne roke pa smo si ogreli s kuhanim vinom in čajem, za kar je poskrbela gospodinja Rose-Marie. Ko smo se odpravljali domov, smo ugotoviljali, da je bila | pogostitev in prijetno kramljanje celo daljše od dela na njivi, tako da se že veselimo £ pobiranja repe naslednje leto.	Slavko Petovar I
18 FGnkešnica 4/2011
: društveni utrip
srečanje starejših občanov občine veržej
Dvajsetega oktobra je v Gasilskem domu Veržej potekalo tradicionalno srečanje starejših občanov Občine Veržej v organizaciji Društva upokojencev Veržej ter ob podpori Občine Veržej. Po uvodnem pozdravu predsednice društva, Olge Mavrič, so otroci iz Vrtca Veržej za vse navzoče pripravili kratek kulturni program. Sledili so nagovor župana Občine Veržej, Slavka Petovarja, ter recitala poezije Terezije Marinič in Ludvika Brunca, članov literarne sekcije Društva upokojencev Veržej, vse skupaj pa se je zaključilo s prijetnim kosilom.
Prostovoljci in poverjeniki Društva upokojencev Veržej so z vljudnostnim obiskom polepšali dan marsikateremu občanu starejšemu od 70 let, katerim so tudi osebno izročili vabilo na Srečanje starejših občanov Občine Veržej.
Olga Mavrič Tatjana Vojkovič
Govor predsednice Društva upokojencev Veržej, ga. Olge Mavrič, na srečanju članov društva v Gostilni Zorko, Boreci, 8. 12. 2011
Spoštovani!
Lepo pozdravljeni in dobrodošli. Zakorakali smo v veseli december z mnogimi lepimi prazniki in pregledom, kaj smo med letom naredili in kaj ne.
Pred desetimi leti smo se spomnili naših zlatoporočencev, zdajšnjih bi-sernoporočencev ga. Danice in g. Vlada Ferenc ter go. Milice in g. Stanka Norčiča. Veseli smo, da ste se na povabilo odzvali in da ste med nami. Čestitamo in vam želimo še v naprej vso srečo in mnogo zdravja.
V letošnjem letu pa slavita zlato poroko ga. Zinka in g. Franček Marinič. Kljub napornemu delu v službi in doma sta vedno stala drug ob drugem in premagala vse težave. G. Franček mi je ob neki priložnosti dejal, da je s tovornjakom prevozil v kilometrih pot okrog ekvatorja, med tem pa je žena Zinka skrbela za dom in otroke.
Druga zlatoporočenca sta ga. Slavica in g. Franček Gaberc. 50 let stojita drug ob drugem. G. Franček je bil zaposlen, žena Slavica pa je gospodinjila in bila dobra mati njunim trem sinovom. Ob zlati poroki iskreno čestitamo.
{
ven
Spoštovani! Pred nami so božično novoletni prazniki. Čas, ko izrečemo svojcem veTiko lepih besed in želja. Pri tem pa ne pozabimo na prijatelje in znance. Morda je kdo med njimi, ki si želi pogovor, prijazno besedo in stisk roke. To je ob tem prazniku za mnoge najlepše darilo. Želim, naj vam praznični dnevi prinesejo obilo radosti in miru. V letu 2012 pa naj vam bo vsak dan lep, zdrav in srečen.
Olga Mavrič,
predsednica Društva upokojencev Veržej
19 Funkešnica 4/2011
:: športni utrip
nogometna sezona nk veržej
V začetku meseca decembra so se končala tekmovanja v nogometnih ligah, kjer nastopajo ekipe ŠD NK Ver-žej. Nastopilo je osem veržejskih selekcij glede na starostne razrede. V najmlajši selekciji tekmujejo nogometaši, ki so stari komaj pet in šest let. Pod vodstvom domačega veržej-skega trenerja Bojana Gaberca pridno trenirajo in se učijo
ci iz križevske in veržejske občine, daje odlične rezultate, primerljive z najboljšimi klubi v Sloveniji.
V najvišjem rangu tekmovanja - 1. slovenska liga vzhod, že peto leto tekmujejo starejši dečki U-14. V društvu uglednih klubov (Maribor, Aluminij, Celje, Mura, Nafta...) v ligi, kjer tekmuje kar šestnajst klubov, zasedajo dvanajsto mesto, kar jim zagotavlja obstanek v ligi. Poudariti moramo, da je ta liga zelo naporna, saj dečki s treningi začnejo že v začetku meseca julija in do začetka decembra odigrajo sedemnajst tekem. Ekipo uspešno vodi nekdanji zelo dober veržejski igralec, domačin Zoran Osterc.
Kadeti (U-16) in mladinci (U-18) igrajo že drugo leto zapored v 2. slovenski ligi vzhod. Ekipi vodi trener Ervin Vidovič iz Maribora, saj na našem področju nismo uspeli najti kvalitetnega trenerja z ustrezno licenco. Kadeti so končali jesenski del prvenstva na desetem mestu. Zabeležili so pet zmag, en neodločen izid ter sedem porazov. Za kadete pa nastopajo večinoma leto dni mlajši igralci, kar se
prvih nogometnih veščin. Čeprav rezultati niso v ospredju, je tekmovalni duh seveda močno prisoten. Prvenstvo MNZ Murska Sobota je potekalo v več skupinah in najmlajši Veržejci so v eni od skupin osvojili prvo mesto in se bodo v spomladanskem delu prvenstva borili za naslov prvaka. Leto dni starejši cicibani U-8 so tekmovali z dvema ekipama pod vodstvom nekdanjega veržejskega igralca in sedaj mladega perspektivnega trenerja Sandija Pučka. Prva ekipa je osvojila drugo mesto v svoji skupini, druga ekipa pa četrto. Selekcija starejših cicibanov U-10, ki jo vodi še aktivni igralec avstrijskega nižjeligaškega kluba in nekdanji član ND Mure in NK Nafte, Goran Ristič, bo na podlagi jesenskih rezultatov prav tako imela možnost boriti se za naslov prvaka murskosoboškega območja. Goran trenira tudi selekcijo mlajših cicibanov U-11, ki nastopa v ligi U-12 in je po jesenskem delu zasedla zelo dobro peto mesto. V isti ligi tekmujejo leto dni starejši igralci selekcije U-12, ki jo trenira mlad trener iz Radencev Erik Vičič. V jesenskem delu so osvojili vse točke in bodo skoraj zagotovo postali prvaki MNZ Murska Sobota. Ugotavljamo, da delo z mladimi selekcijami, kjer nastopajo predvsem igral-
pozna na rezultatu. Zelo uspešno pa v jesenskem delu tekmujejo mladinci, ki se z enajstimi zmagami, enim neodločenim rezultatom in dvema porazoma, nahajajo na prvem mestu mladinske lige. Luka Ciglarič je z šestnajstimi doseženimi zadetki prvi strelec lige. Prav tako pa so vodeča ekipa v tekmovanju za fair-play.
Tekmovanje v tej ligi poteka po sistemu igranja kadetske tekme, ki ji takoj sledi mladinska tekma. Prav tako se rezultati obeh ekip seštevajo in na tej lestvici sta veržejski
20 Funkešnica 4/2011
:: športni utrip
ekipi na odličnem tretjem mestu. Prvo mesto vodi v 1. mladinsko ligo vzhod.
Članska ekipa bo spomladanski del dočakala na 10. mestu, z osvojenimi 15 točkami. Zabeležili so štiri zmage, tri neodločene rezultate in šest porazov, kar je slabše od pričakovanj. Posebej skrbijo slabe igre na domačem igrišču, kjer so v šestih tekmah osvojili samo tri točke. Vodstvo kluba se je v letošnji sezoni odločilo precej pomladiti ekipo z igralci z bližnje okolice, ki so prejšnjo sezono nastopali v 1. mladinski ligi za NK Aluminij, ND Muro in NŠ Poli Drava. Proti koncu sezone je zaradi slabih rezultatov sledil nepriljubljen ukrep zamenjave trenerja. Gorana Koveša iz Turnišča je zamenjal Viktor Treneski iz Maribora.
Viktor je rojen 1972 v Makedoniji. V svoji bogati nogometni karieri je najprej igral za beograjski Partizan s katerim je v sezonah 1996/96 in 1996/97 osvojil naslov državnega prvaka Jugoslavije in v letu 1998 še naslov pokalnega prvaka. Kariero je nadaljeval v mehiškem klubu Publa FC ter se po enem letu vrnil v Makedonijo in igral za Sileks Kratovo in Pelister Bitola. Sledita dve sezoni igranja v Budučnosti iz Podgorice (Črna Gora), nato pa ga je pot zanesla v Slovenijo, kjer je v letih 2002/2008 igral za ND Muro, NK Koper, NK Olimpijo, NK Dravo, NK Nafto in NK Malečnik, kjer je tudi končal nogometno kariero. Vik-
tor je v obdobju 1997/2004 17 krat igral za makedonsko reprezentanco. Svojo trenersko pot je začel v Malečniku in je eden najbolj perspektivnih mlajših trenerjev v Sloveniji. Članska ekipa bo s pripravami začela konec meseca januarja, predvidene so tudi petdnevne priprave v obmorskem hrvaškem mestu Sukošanu. Večjih igralskih sprememb v ekipi ni pričakovati.
Vodstvo kluba se navkljub težkim finančnim razmeram in velikim stroškov posameznih tekmovanj trudi klub zadržati na visokem tekmovalnem nivoju, kar kažejo tudi jesenski rezultati. Veseli nas veliko število mladih, ki so se odločili osvojiti nogometno znanje, ki jim ga posredujejo mladi perspektivni trenerji iz domačega okolja. Seveda pa bo potrebno za nemoten potek vadbe in tekmovanj izboljšati infrastrukturne pogoje, kar pomeni izgradnjo velikega pomožnega igrišča in še večjih dveh slačilnic. Idejni načrti so že narejeni, seveda pa bo potrebno vse to uskladiti z možnostmi Občine Veržej, ki je lastnica vseh objektov in jih ima klub v upravljanju.
Vsem članom in simpatizerjem ŠD NK Veržej želimo ob prihajajočem novem letu veliko zdravja, sreče in zadovoljstva.
Dušan Magdič
rekreativni nogomet v veržeju
V današnjem svetu kot nam ga narekuje služba, bodisi šola ali študij, je prisotnega čedalje manj časa za gibanje. Tako smo se mladi in mladi po srcu iz občine Veržej odločili, da se bomo začeli rekreativno ukvarjati z nogometom. S tem pozitivno izkoristimo svoj prosti čas in naredimo nekaj dobrega zase in za okolje ter tako ne posedamo na kavču pred televizijo in računalnikom ali pa v gostilni. Naša rekreacija poteka na igrišču z umetno travo pri ver-žejski šoli in odkar so nedavno uredili igrišče z reflektorji, lahko naša vadba poteka ne le podnevi, pač pa tudi v večernih urah. Tako je lažje, še posebej sedaj v zimskem času, ob natrpanem urniku in kratkih dnevih, najti čas za večerno igranje. Za igranje pod reflektorji seveda plačamo simbolično ceno, saj elektrika ni zastonj. Svoje treninge večkrat popestrimo s kakšno tekmo, tako smo igrali že proti številnim klubom malega nogometa (ŠD MRD, ŠD Ključarovci, ŠD Kalinovjak, ŠD Bunčani, ...), vse rekreativno, a vedno z »malce« tekmo-
valnega duha. Ob tem vabimo vse, kateri so željni igranja rekreativnega nogometa, da se nam lahko pridružijo vsako nedeljo popoldan (po 14. uri). Takrat imamo rezerviran termin, sicer pa igramo ob vsaki priložnosti, ki se nam ponudi, tudi kakšen dan v tednu, ali pa ob praznikih, ko se zberemo v večjem številu. Velja poudariti, da igramo ob vsakem vremenu; naj bo to veter, sneg, dež ali pa celo mraz ... Zahvaljujemo se Občini Veržej in ŠD NK Veržej, ki nam druženje in rabo igrišča z umetno travo tudi omogoča.
Se vidimo!
Avtor prispevka in fotografija: Denis Ivančič
21 FGnkešnica 4/2011
:: športni utrip
kasači zaključili sezono 2011, priprave na novo ze v polnem teku
Veržejski kasači so uspešno zaključili sezono 2011, ki pa žal ni bila tako uspešna kot prejšnje, še vedno pa lahko objektivno ugotovimo, da so dosegli zelo solidne rezultate. Apetiti po nekaterih preteklih sezonah so zagotovo bili višji, a dejstvo je, da se je nekaj odličnih konj iz naše občine upokojilo, mladi, ki prihajajo pa so zaenkrat očitno stopili v prevelike čevlje. Seveda pa je treba že na začetku poudariti, da tudi mlade generacija nakazujejo, da
premorejo kar nekaj talenta in ob uspehih nekaterih dvole-tnikov ter triletnikov lahko upravičeno računamo na spet zelo uspešne prihodnje sezone.
V letu 2011 velja izpostaviti predvsem naslednje uspehe. V prvenstvu dvoletnikov je tretje mesto zasedla Riviera lastnika in rejca Mirka Šonaja, sicer na vajetih Jožeta Sa-gaja ml. V državnem prvenstvu je prav tako tretje mesto osvojila njena hlevska kolegica Inerra, ki je bila tudi najhitrejša svoje generacije v Sloveniji, vso sezono pa je za njo na sulkiju sedel Mirko Šonaja. Ob njegovih uspehih velja izpostaviti, da je Mirko Šonaja že drugo leto zapored najboljši slovenski rejec, lani je namreč s konji, ki so prišli na svet v njegovem hlevu po zaslužku prehitel vse(!) kasače uvožene iz Avstrije, Nemčije ali Italije.
Odlično rezultatsko sezono so imeli predvsem Pelardo iz hleva Jožeta Osterca in Perry Joe lastnika Marcela Galundra s tremi zmagami, ter Leonidas OZ, Inerra in Lamiral z dvema prvima mestoma. Rambo sicer ni ponovil fantastične lanske sezone, ko je bil s šestimi zmagami celo na vrhu lestvice najboljših kasačev v Sloveniji, se je pa po slabšem začetku sezone odkupil s tretjim mestom v veliki rejski f
c
dirki za najboljše slovenske kasa- 2 če imenovani »Jesenski kriterij« I oktobra v Ljubljani.
Sicer pa velja izpostaviti dobro formo na koncu sezone predvsem v tujini, kjer so tekmovali nekateri Veržej -ci. Leonidas OZ trenerja Reneja Hanžekoviča je oktobra z odličnim časom 1.15,9 na progi dolžine 1900 m zmagal
	Število	Zaslužek	Št. startov	Zmage	2. mesta	3. mesta
Konji veržejskih tekmovalcev	18	17.379C	122	16	14	21
Konji vzrejeni v Veržeju	21	25.212C	154	23	22	20
Vozniki	10	13.211C	99	11	11	19
v Budimpešti. V razpredelnici je zapisana statistika vseh veržejskih nastopov, pri čemer pa velja opozoriti, da so pri zaslužku seštete bruto nagrade, ki seveda pripadajo lastnikom in ne rejcem oziroma voznikom ter so v statistiko vključene samo informativno. Najboljši voznik je bil sicer Rene Hanžekovič s šestimi zmagami, po dve pa sta dosegla Jože Osterc in Mirko Šonaja.
Priprave na novo sezono so že v polnem teku. Kasači, ki še niso začeli s treningi bodo to storili zagotovo takoj po novem letu, saj se sezona prične že na velikonočni ponedeljek 2012 na hipodromu v Ljutomeru.
Vito Šadl
Mirko Šonaja, najuspešnejši slovenski rejec kasačev in Inerra, letos najhitrejša triletnica.
založniška dejavnost kulturnega društva slavko osterc veržej
	Naslov publikacije	Vrsta publikacije	Avtor/urednik	Leto izdaje
1.	Slavko Osterc Dr. Fran Kovačič	prospekt	KD Slavko Osterc Veržej, ZKD	2001
2.	Dr. Fran Kovačič - velikan slovenskega duha in dejanj	brošura	Občina Veržej, KD Slavko Osterc Veržej	2004 (2. dopolnjena izdaja)
3.	Folklorna skupina Leščeček	brošura	KD Slavko Osterc Veržej - FS Leščeček	2008
22 Funkešnica 4/2011
: naša dediščina
rokodelska akademija v zaključni fazi izvajanja
Pletarska delavnica na Madžarskem
V projektu Rokodelska akademija (1. javni razpis Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Madžarska 2007-2013, vodilni partner: Občina Veržej), se, navkljub bližajočemu zaključku, 14. julija 2012, obetajo še številne projektne aktivnosti.
Do konca januarja 2012 si lahko v Ekomuzeju Veržej ogledate dve mednarodni potujoči razstavi; razstavo unikatnih rokodelskih izdelkov z rokodelskega dizajna in natečajev (nosilca aktivnosti Pomelaj in Društvo za ljudsko umetnost v Županiji Zala) ter razstavo Dediščina za poklice prihodnosti (nosilca aktivnosti JZ Krajinski park Goričko in Društvo za ljudsko umetnost v Županiji Zala; za dvojnik razstave v obliki stalne postavitve v Ekomuzeju skrbi partner Zavod Marianum Veržej). Obe razstavi se 8. februarja 2012 selita v prostore Pomurskega muzeja Murska Sobota ter nadalje v Lendavo in na osnovne ter srednje šole v Pomurju.
V	začetku leta 2012 partnerja Pomurski muzej Murska Sobota in Muzej Savaria zaključujeta z izdelavo skupne analize opravljenega terenskega dela in anketnih rezultatov o vključevanju rokodelskih vsebin in izdelkov v turistično ponudbo čezmejnega območja.
Center RS za poklicno izobraževanje in Rimokatoliška fundacija Martineum, ki sta v projektu odgovorna (v sodelovanju s partnerji in rokodelci) za razvoj izobraževalnih programov, hkrati že pripravljata evalvacijo že izvedenih pilotnih usposabljanj za nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK). Rezultati bodo objavljeni v zaključnem zborniku projekta.
Posebej intenzivno bo v letu 2012 potekala izdelava strokovnih in promocijskih tiskovin projekta. Prleška razvojna agencija je zadolžena za izdajo publikacije Rokodelske zgodbe z DVD-jem, zbornika strokovnih študij in referatov z uvodne in zaključne konference ter končne zloženke z rezultati projekta. Promocijsko gradivo za predstavitev rokodelcev na čezmejnem območju bosta izdelala še JZ Krajinski park Goričko in Hegypasztor Kör. Zavod Marianum Veržej bo v decembru letos izdal peto, predzadnjo številko glasila projekta, v zadnji številki, ki izide junija 2012, bomo v celoti povzeli učinke in rezultate projekta skozi njegovo triletno izvajanje.
Slovenski partnerji so povečini že končali z usposabljanji za rokodelske poklice, nekaj krajših delavnic in rokodelskih šol v naravi bodo spomladi 2012 izvedli še naši madžarski partnerji (Hegypasztor Kör, Društvo za ljudsko umetnost v Županiji Zala).
V	letu 2012 bomo posebno pozornost Potujoča razstava Dediščina za poklice prihodnosti
namenili še bolj intenzivni promociji projekta s potujočimi razstavami, tiskovinami, e-obveščanjem, promocijskimi in dokumentarnimi (etnografskimi) filmi (Pomurski muzej Murska Sobota, Hegypasztor Kör, Prleška razvojna agencija, Muzej Savaria), sodelovanjem na sejmih in drugih javnih dogodkih ter pripravami na zaključno dvodnevno konferenco projekta (31. 5. - 1. 6. 2012, Sombotel), ki jo organizira Rimokatoliška fundacija Martineum. Osrednja tema konference bosta oblikovanje in trženje rokodelskih izdelkov. Za več informacij sledite objavam na naši spletni strani: www.rokodelska-akademija.si.
Pripravila: Tatjana Vojkovič, vodja projekta, Občina Veržej
23 Fünkešnica 4/2011
:: naša dediščina
pregled dogodkov v centru duo
Zaključni dogodek projekta CeRamICa gostoval v Veržeju
VKovačičevi dvorani Zavoda Marianum Veržej je v ponedeljek, 17. oktobra 2011, gostoval zaključni dogodek mednarodnega projekta CeRamICa. Konferenco je organizirala Občina Velika Polana, slovenski partner v projektu, ki je že oktobra 2010 v program študijskega potovanja po Sloveniji vključila tudi predstavitev Rokodelske akademije 2009-2012. Širši cilj projekta CeRamICa INTERREG IVC je, kot so zapisali v vabilu za javnost, združiti partnerske moči pri ohranjanju večstoletne tradicije na področju malih/rokodelskih obrti, predvsem lončarstva in keramike, pri čemer ne gre le za ohranitev
malih obrti, temveč tudi za uresničevanje želje po revitalizaciji in ekonomski okrepitvi tega sektorja.
Tatjana Vokic Vojkovič
Zavod Marianum Veržej - Center DUO v Rokodelski akademiji
Rokodelska šola v naravi
V	projektu Rokodelska akademija (1. JR OP SI-HU) smo zgodaj jeseni izvedli še dva programa rokodelske šole v naravi. Ob koncu septembra so rokodelsko dejavnost spretnih pomurskih rokodelcev spoznavali učenci OŠ Vi-žmarje - Brod, ki so svoje bivanje v naših krajih popestrili tudi z ogledom čebelarskega muzeja, gozdne učne poti »Mrtvice ob reki Muri« in še kakšno zanimivostjo. V začetku oktobra pa so svoje rokodelske spretnosti preizkusili še učenci OŠ Veržej. Pozitivne izkušnje iz lanskega leta so tako spet ponesle domače učence k rokodelskim mojstrom in skupaj z njimi so svoje ročne spretnosti še izpopolnili.
Srednješolski modul - pečar
V	času od 10.-21. 10. 2011 je Zavodu Marianum Veržej - Center DUO skupaj z dijaki Dvojezične srednje šole Lendava, izobraževalnega programa »Pečar-polagalec keramičnih oblog« izvedel srednješolski modul - PEČAR,
ki je obsegal 60 ur. Skupaj z organizatorko PUD-a na šoli, Lučko Bačič in partnerjem na projektu Rokodelska akademija (1. JR OP SI-HU) Centrom za poklicno izobraževanje RS (CPI), ter seveda izvajalcem izobraževanja, pečarskim mojstrom Robertom Žumanom iz Noršincev, smo oblikovali modul, kjer so se dijaki seznanili z osnovnim teoretičnim znanjem tradicionalnega pečarstva, svoje znanje pa so pridobivali tudi praktično - tekom usposabljanja so sezidali krušno peč in tako postavili trajen pečat projektu.
4. info-motivacijska delavnica za rokodelce
S posebnim veseljem in ponosom smo v prostorih Zavoda Marianum Veržej v soboto, 3. 12. 2011 gostili domačinko, predavateljico Sonjo Šterman. S svojimi dolgoletnimi izkušnjami, tudi kot rokodelka, predvsem pa kot priznana oblikovalka, je na delavnici, ki je bila v prvi vrsti namenjena rokodelcem, dosegla in presegla pričakovanja - tako slušateljev kot tudi organizatorjev dogodka. S pozitivno energijo, znanjem in praktičnim prikazom je uspela marsikateremu slušatelju približati nove ideje, ki jih bodo s svojim znanjem, izkušnjami, predvsem pa inspiracijo nadgrajevali naprej.
24 Funkešnica 4/2011
: naša dediščina
Izdelali smo jaslice iz ličja
13. in 15. 12. 2011 so potekale prve kratke delavnice projekta E-TRGOVINA (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja). Cilj projekta je med drugim motivirati različne ciljne skupine ljudi in jih seznaniti z možnostmi, ki jih ponuja okolje. Tako so udeleženci na prvi krajši delavnici spoznavali naravni material (koruzno ličje) in osnove tehnike kiparjenja s tega materiala. Pod vodstvom izkušene rokodelke so nastajali všečni izdelki, ki so zadovoljili tako rokodelko, predvsem pa same udeležence delavnice.
TRADICIJA IZVIRNOST DOMAČNOST UMETNOST
Predavanje v sklopu Božične Prlekije
V Božično Prlekijo se vključujejo zanimivi dogodki, ki v času božičnih praznikov dajejo naši pokrajini poseben čar. Poleg 4. Razstave slovenskih in stoletnih jaslic, obiskovalci lahko uživajo tudi v Božični vasi Banovci, ali si ogledajo Božično zgodbo pri Ivanovem izviru na Razkrižju.
center duo
Rokodelski center za severovzhodno Slovenijo 4 Zavod Marianum Veržej
Vso to dogajanje pa je v sredo, 14. 12. 2011 s predavanjem v Termah Banovci oplemenitil še p. Leopold Grčar, ki je v prijetnem vzdušju približal pravilne postavitve in kompozicije jaslic.
Ivan Kuhar

25 Funkešnica 4/2011
: razvedrilni kotiček
velika politika v naši majhni vasi
SODNICA
V tistih starih časih, še niti ne tako starih, ko v naši družbi še ni bilo strank in strankarskih prepirov, ko še ni bilo korupcije in klietelizma, ne menedžerskih prevzemov podjetij in ne kraje družbenega premoženja, so ljudje živeli bolj v slogi in sproščeno, saj je sosed sosedu bil vrednota in v veliko pomoč. Tu in tam se je zgodil le kak družinski prepir, pa ne tako hud, da ga ljudje ne bi mogli rešiti sami, brez iskanja pravice na sodiščih ali pri drugih pravosodnih organih.
Tončka, ki je bila z vsemi žavbami namazana, se je nekega dne vsedla na kolo in se odpravila na za tiste čase in tiste razmere daljši izlet po naši prelepi Prlekiji. Peljala se je čez griče in doline, po vinorodnem območju. Ko je tako prevozila že dvajset kilometrov, se je malce stemnilo. V neki vasi, v neki kmečki hiši, je zaslišala kričanje moža, ki se je s psovkami in s pestmi zanašal nad svojo ženo, ki je ob tem močno jokala. Ko pa so po tleh pričeli leteti še krožniki, je Tončki prekipelo. Odložila je kolo in skozi vhodna vrata s cestne strani vstopila v vežo, kjer sta mož in žena ordinirala.
»Dober večer!« je pozdravila Tončka.
Možakar je hipoma odskočil od svoje žene, ki bi kmalu spet dobila en zalogaj bunk po obrazu.
»Bog daj,« je polglasno odzdravil mož in začudeno gledal žensko, ki se je nenadoma pojavila med njima.
»Kaj pomeni tale rompompom, kričanje in razbijanje?«
Mož in žena, ki še je vedno jokala, sta se spogledala in skromno molčala.
»Prej ste bili zelo glasni, zakaj pa ste sedaj tako tiho?«
Mož je še nekaj časa premišljeval, potem pa le izustil: »Kdo pa ste pravzaprav vi, ki se vtikate v najine osebne zadeve?«
»Kdo sem? Sodnica sem, iz Gornje Radgone. Sedaj pa vaju moram zaslišati.«
Tončka se je vsedla za mizo. »Prosim, če mi prinesete svinčnik in papir, da bom lahko sestavila zapisnik!«
Žena si je obrisala solze in odšla v kuhinjo po svinčnik in papir. Položila ga je pred sodnico, ki je pričela z zasliševanjem: »Zakaj sta se skregala?«
»Veste, mož se je vrnil z gostilne in me pričel zmerjati ter pretepati,« je vsa v strahu pripovedovala žena.
Mož, ki pa je videl, da je hudič vzel šalo, je bil bolj redkobeseden in svojo dejanje obžaloval.
Tončka si je vse zapisovala, stavek za stavkom, natančno tako, kot se je potožila pretepena ženica. Ko je Tončka iz ženinega pripovedovanja izvedela vse, kar je bilo potrebno, je odločila: »Tako, izreči vam moram globo! Mož, vi ste krivi, ker ste vinjeni zanetili prepir in fizično obračunavali s svojo ženo, zraven pa še razbijali inventar. Plačali mi boste 100 tisočakov globe.«
Mož in žena sta brez besed odšla v spalnico, preobrnila sleherni list papirja, da bi zbrala predpisano globo, pa se nikakor ni izšlo. Vrnila sta se v vežo in potožila sodnici, da imata le devetdeset tisoč dinarjev, da pa sta v naslednjih dneh pripravljena prinesti na sodišče še preostalih manjkajočih deset tisoč dinarjev.
Tončka si je mislila, bolje vrabec v žepu, kot golob na strehi, vzela teh devetdeset tisoč dinarjev rekoč: »Ko bosta prinesla preostalih deset tisoč dinarjev, bosta dobila tudi zapisnik in sodbo.«
Tončka se je odpravila domov. Med potjo pa je premišljevala, kako bogat je bil tale izlet.
Minili so tedni in mož se je nekega dne z denarjem pojavil na sodišču. Sodniku je dopovedoval, da ga je sodnica oglobila za sto tisočakov, ker pa ni mogel tedaj plačati celotne globe, je preostanek prinesel sedaj. Sodniku se je moževo vedenje zdelo čudno, saj pri njih na sodišču ni zaposlene nobene sodnice. Mož je sodniku moral podrobno opisati »sodnico«, ki ga je oglobila, le-ta pa je predal zadevo policiji, naj primer razišče. Policija ni imela težkega dela, saj je Tončka o tem dogodku povedala tudi svojim kolegicam. Privedli so jo pred sodnika, ki ji je naložil, da je oškodovancem morala globo vrniti, svojo globo pa v enakem znesku plačati v državni proračun.
Ta zgodba nas lahko uči, koliko takih sodnic bi v današnjem času potrebovali, da bi oglobile tajkune in tiste, ki so z mene-džerskimi prevzemi ogoljufali delavce. Lahko bi tudi rekli: »Ne čohaj se tam, kjer te ne srbi.« Nepošteno pridobljeni denar nima nikoli žegna.
Janez Ferenc
26 Funkešnica 4/2011
: napovednik
dogodki v občini veržej :: december 2011 - januar 2012
DATUM	URA	DOGODEK	VSEBINA	LOKACIJA	ORGANIZATOR
9. 12. 2011 -9. 1. 2012	11.00	4. razstava slovenskih jaslic v Veržej u	Odprtje in blagoslov razstave. začetek praznovanja 100 letnice Marijanišča.	Ekomuzej - Center DUO	Zavod Marianum Veržej
9. 12. 2011 -30. 1. 2012	11.00	Odprtje potujočih razstav Rokodelske akademije I (2009-2012)	Novo razviti rokodelski izdelki in predstavitev rokodelskih poklicev na območju Pomurja	Ekomuzej - Center DUO	Zavod Marianum, Pomelaj, Društvo za ljudsko umetnost v Županiji Zala, JZ KP Goričko
15. 12. 2011	14.00	Turnir v malem nogometu	Turnir med vzgojnimi skupinami	Vzgojni dom Veržej	Vzgojni dom Veržej
18. 12. 2011	14.00	Krasitev smreke		Trg Slavka Osterca	TD Veržej
22. 12. 2011		B ožično-novoletno praznovanje	Skupna prireditev za vse otroke (s predvidenim zaključnim presenečenjem za otroke vseh enot)	Vzgojni dom Veržej	Vzgojni dom Veržej
23. 12. 2011	8.00	Jelkovanje	Zabavna prireditev ob zaključku šolskega leta.	Avla OŠ Veržej	Učitelji OŠ Veržej
23. - 24. 12. 2011	17.30	Betlehemska luč miru	Mladi nosijo luč miru iz Betlehema na domove v celotni občini	Občina Veržej	SMC Veržej
24. 12. 2011	17.30	Otroška božična maša	praznovanje božiča	Župnijska cerkev	Župnija Veržej Otroški pevski zbor z mladimi
25. 12. 2011	00.00	Polnočnica	Sv. maša s spremljevalnim programom	Župnijska cerkev	Župnija Veržej in Banovski ter Moški pevski zbor
25.12. 2011	9.30	Božič	Božična sv. maša	Župnijska cerkev	Župnija Veržej in Otroški pevski zbor
26.12. 2011	9.30	Sv. Štefan	Sv. maša in blagoslov konj ter pogostitev	V cerkvi in pred njo	Župnija Veržej Moški pevski zbor Konjerejci
26. 12. 2011	19.00	Božični koncert	Koncert	Gasilski dom Banovci	TD Banovci
27., 28. in 29. 12. 2011	ves dan	Koledovanje	Trikraljevski blagoslov domov	po gospodinjstvih	Frančiškovi otroci s sestro Zaliko
30. 12. 2011	18.00	Božični koncert	nastop vseh pevskih skupin iz domače župnije in gostujočega zbora iz Središča ob Dravi	Župnijska cerkev	Župnija Veržej in vodje pevskih skupin
7. 1. 2012	ves dan	Ogled jaslic v Ljubljani	Izlet z avtobusom za družine in družabna ekskurzija	Veržej - Ljubljana via Celje	s. Zalika in Frančiškovi otroci
12.1. 2012	17.00	Srečanje upokojencev	Druženje upokojencev OŠ Veržej (VIZ Veržej)	OŠ Veržej	OŠ Veržej
14. 1. 2012	ves dan	Srečanje kolednikov	Udeleženci trikraljevske akcije na škofijskem družabnem srečanju	Bogojina	Misijonsko središče Slovenije
28. 1. 2012	ves dan	Praznični Oratorij	ob prazniku Sv. Janeza Boska	župnišče	SMC Veržej
... ko zapade sneg		Tekmovanje v smučarskem teku	Odprto prvenstvo otrok Vzgojnega doma Veržej v smučarskem teku	Vzgojni dom Veržej	Vzgojni dom Veržej
... februarja		Prešernov kviz	Tekmovanje otrok vzgojnega doma v znanju o našem velikem pesniku, s kulturnim programom	Vzgojni dom Veržej	Vzgojni dom Veržej
23. 2. 2012	ves dan	Zimski Oratorij	Za otroke OŠ v času zimskih počitnic	župnišče	SMC Veržej
6. 3. 2012	13.00	Delavnice (2)	Ustvarjalne delavnice otrok in vzgojiteljev, s starši in delavci CSD-jev	Vzgojni dom Veržej	Vzgojni dom Veržej
Vse spremembe in dopolnitve dogodkov bodo objavljene na spletni strani www.centerduo.si, za vse podrobnejše informacije pa nas lahko obiščete tudi na sedežu TlC-a Veržej (pon-pet: 9.00-15.00, sob: 9.00-12.00).
TIC Veržej
Puščenjakova 1	T: +386 51 654 778	E: center.duo@siol.net
SI - 9241 Veržej	F: +386 2 588 90 61	W: www.centerduo.si
27 Funkešnica 4/2011
fotoreportaža
odprtje promocijsko-informacijskega centra in blagoslov jaslic
i£ ' f
IÍ


V novi vhodni avli PIC-a v Centru DUO, ki jo je oblikovala Evita Lukež, takoj opazimo, v katero smer se razvija delovanje rokodelskega centra.
Nova pridobitev je tudi k	:amp z infrastrukturo, ki bo
dopustovalce in obiskov Preko javnega razpisa ur	edilo Komunalno podjetje Lendavi
Verženske "mlekarice" so s svojim srečanjem popestrile odprtje nove pridobitve Centra DUO za celotno Občino Veržej.
v
.Ji)
Na dobro obiskani tiskovni konferenci je ga. Marja Dolamič koordinirala predstavitev investicije (župan Slavko Petovar), pridobitve Centra DUO (vodja Janez Krnc) in programov Rokodelske akademije (programski vodja Ivan Kuhar).
V bodoči rokodelski trgovini se nahaja 4. razstava jaslic. Najpomembnejše so stoletne jaslice v počastitev začetka praznovanja stoletnice Marijanišča, predstavljene so tudi jaslice slovenskih umetnikov in otrok pomurskih šol in vrtcev.
Duha polne razstavne dvorane obiskovalcev so s svojo pesmijo dvignile tudi rodne sestre, združene v pevski skupini "Žalik žene".
V Ekomuzeju je istočasno na ogled bogata in zanimiva Mednarodna rokodelska razstava, pripravljena v skupnem čezmejnem projektu Rokodelske akademije 1.
Besedilo in foto: Marko Suhoveršnik