PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini >• Abb. postale I gruppo IjCDU OU llT Leto XXIII. St. 187 (6771) TRST, sreda, 9. avgusta 1961 OBISK ZUNANJEGA MINISTRA FANFANIJA V BUKAREŠTI V razgovorih poudarjena težnja po miru in izboljšanju mednarodnih odnosov Zelo ostra Fulbrightova obsodba Johnsonove politike Podpis sporazumov o kulturnem sodelovanju, turizmu, kinematografski koprodukciji in konzularni konvenciji Komunski zunanji minister Manesco pozdravlja zunanjega ministra Fanfani ja na letališču v Bukarešti BUKAREŠTA, 8. — Uradni razgovori med zunanjim ministrom Fanfanijem in romunskimi predstavniki so se pričeli danes s sestankom med Fanfanijem in romunskim zunanjim ministrom Manescom. Predmet prvega razgovora so bila medsebojna vprašanja obeh držav. Že ob 8.30 je Fanfani v spremstvu italijanskega veleposlanika Mo- scata in drugih članov italijanske delegacije položil venec ob spomenik borcev za svobodo in socializem ter venec na italijanskem pokopališču v Gencei. Ob 9.30 je prišel Fanfani na zunanje ministrstvo, kjer ga je sprejel minister Manesco. Po krajšem uvodnem razgovoru v Manescovem kabinetu je sle- dil razgovor z izmenjavo mnenj v To Sejni dvorani, pri čemer sia bili ob< navzoči obe delegaciji. Razgovor je trajal do poldne. Razgovore je začel Fanfani, ki je sporočil pozdrave predsednika republike Saragata in predsednika vlade Mora ter naglasil, da sledijo Italijani tem razgovorom s simpatijo in zanimanjem. Minister Manesco je s svoje strani poudaril, da tudi romunsko javno mnenje kaže veliko zanimanje za ta obisk, zanimanje se tiče odnosov med emu državama ter mednarodnih vprašani, ki jih bodo obravnavali. ...........................................................umu URADNO SPOROČILO V BEOGRADU Tito odpotuje jutri na obisk v Kairo V Kairu bo tri dni Naserjev gost BEOGRAD, 8. — Na vabilo predhodnika Združene arabske republike Gama Abdela Naserja bo predsednik SFRJ Josip Broz Tito odpotoval v četrtek, 10. avgusta na obisk v ZAR. Z njim odpotujejo elan sveta federacije Edvard Kar-Oelj, eian sveta federacije Vladimir Popovič, podpredsednik zveznega izvršnega sveta Kiro Gligorov namestnik državnega tajnika za kunanje zadeve Miša Pavičevič. *A1 Ahram» piše, da bo predsed-?‘k Tito med svojim tridnevnim panjem v Kairu, ki se bo začelo četrtek, podpisal trgovinski spo-sazum Z ZAR. Zatem pravi list, da e bo Tito vrnil naravnost v Beo-žraci. Boji v Kongu , -KlNSASA, 8. — Danes so v Bu- prestolnici kongoške pokrade trim, ir?v\i*iiVinii srditi Kivu izbruhnil boji n o kongoško vojsko in tujimi lernniki, katerim pomagajo šte-- “b katanški žandarji. Kakor je AOrMuiaiu čmiuo xji. 01*n°. so ti najemniki, ki jih je S^011 150, skupno z več sto katan- VT‘U žandarji zapustili iz. juuja ji eugani in se napotili proti me-Ji. Vf Prišle se Včeraj so skupine najemnikov Na tekoči račun republiškega koordinacijskega odbora za pomoč žrtvam imperialističnega napada delovni ljudje Slovenije ter razne družbeno - politične organizacije še vedno vplačujejo denar za pomoč prijateljskim arabskim državam. Danes je znašala doslej nabrana vsota 1,582.651 novih dinarjev. Za prenos sedeža OZN iz Amerike BAGDAD, 8. — Iraški list «Saout al Arab» piše, da bodo na prihodnjem zasedanju glavne skupščine OZN predlagali, naj se sedež Združenih narodov prenese iz ZDA. List dodaja, da zadevo sedaj proučujejo delegacije arabskih, azijskih, a-friških držav v OZN. List poziva arabske države, naj posvetijo temu predlogu vso pozornost. Zatem je Fanfani omenil sporazume, ki so jih pozneje podpisali. Ti sporazumi dokazujejo, da vladajo med obema državama dobri odnosi ter bodo pripomogli k nadaljnjemu poglabljanju teh odnosov. Zatem sta zunanja ministra razpravljala o položaju v trgovinskih izmenjavah ter o razvoju gospodarskega sodelovanja. Trgovinske menjave so dosegle nagel napredek, čeprav je bilanca še pasivna za I-talijo. Toda čim bolj se bodo menjave razvijale, tem bolj se bodo približali ravnovesju. Ker ima po romunskem mnenju trgovinska menjava določene meje, bo treba o-mogočiti gospodarsko sodelovanje na širši ravni industrijskih, tehničnih in tudi gospodarskih pobud v okviru obstoječega sporazuma o sodelovanju. Minister Fanfani je med drugim poudaril važnost kulturnega sporazuma, v katerega okviru bo možno povečati kulturne izmenjave med obema narodoma, ki ju vezejo mnoge zgodovinske in kulturne tradicije. V razgovorih so se dotaknili tudi nekaterih starih vprašanj, ki se nanašajo na nacionalizacijo italijanskega premoženja v Romuniji in pokojnin. Ta vprašanja so obravnavali v prijateljskem duhu. Ob 12.30 je italijanski veleposlanik Moscato priredil v čast ministroma sprejem, ki so se ga udeležili tudi nekateri drugi ministri ter razne romunske osebnosti. Popoldne sta se ministra razgo-varjala še dve uri, in sicer o glavnih mednarodnih vprašanjih. Oba sta nakazala stališče svojih držav do teh vprašanj. Predvsem sta o-ba ministra orisala stališča do vprašanja razorožitve. Romunski minister se je skliceval na nedavne izjave v parlamentu, Fanfani pa je orisal italijansko politiko, ki se zavzema za splošno in nadzirano razorožitev. Nato sta se ministra dotaknila pogodb proti širjenju jedrskega orožja, pri čemer je Fanfani omenil svoj nedavni predlog v Ženevi. Manesco je rekel, da posvečajo Romuni temu vprašanju veliko pažnjo. Zatem sta ministra posvetila svojo pažnjo vojnim žariščem, ki še ogražajo mir, pri čemer sta se zadržala zlasti pri vojni T~Vietnartru.‘ Pri tem sta omenila napore obeh vlad, da bi prišlo do poravnave spora, da bi se v Vietnam či naprej vrnil mir. Zadnji predmet razgovorov je bilo vprašanje evropske konference, glede katere sta ministra nakazala stališči svojih držav. Fanfani je pri tem poudaril, da ne sme biti namen te konference le varnost marveč tudi sodelovanje. Po razgovoru so podpisali sporazume o turizmu, o kulturnem sodelovanju, o kinematografski koprodukciji in konzularnp konvencijo. Kulturni sporazum polaga temelje za okrepitev dialoga med Italijo in Romunijo v vseh panogah, od znanosti do širjenja kulture in športa, od radia do televizije in arheologije. Sporazum o turizmu predvideva, da bodo odprli pristojne urade v Rimu in Bukarešti, kar bo omogočilo Italijanom in Romunom, da se bodo bolje spoznali med seboj. Sporazum o kinematografski koprodukciji pa omogoča umetnikom številne olajšave. Po podpisu sporazuma se je minister Manesco zahvalil Fanfaniju in njegovim sodelavcem ter rekel, da bodo ti sporazumi stvarno prispevali k razvoju dobrih odnosov med obema državama in služili zato stvari miru. Zatem je Fanfani izrazil svoje zadovoljstvo ter rekel, da kažejo ti sporazumi pot, po kateri naj hodijo vzhodnoevropske in zahodnoevropske države, kar bo okrepilo sodelovanje med njimi in pripomoglo k mirnemu sožitju narodov. Nocoj je bil Fanfani gost na večerji pri svojem kolegi Manescu. Pri tem sta spregovorila minister Manesco in Fanfani, ki sta še enkrat poudarila prijateljske odnose med obema državama. Fanfani je med drugim rekel, da je treba storiti vse, da se izboljšajo odnosi med državami. Zatem je poudaril važnost sodelovanja med vsemi narodi zlasti v Evropi, kar bo pripomoglo k popuščanju politične napetosti ter k reševanju izvenevrop-skih vprašanj. Seveda bodo vsi ti napori zaman, če se ne vzpostavi mir, na primer v Vietnamu ali na Srednjem vzhodu. V ta namen je treba napeti vse sile in pokazati dobro voljo. Fanfani je na koncu rekel, da je pač razumljivo, da niso stališča obeh držav povsem e-naka, da pa je treba najti zaključke, ki bodo sprejemljivi za vse, ki želijo pravičnosti in miru. Fanfani se je danes udeležil tudi folkloristične prireditve. Med včerajšnjim preletom čez Jugoslavijo na poti v Romunijo je italijanski zunanji minister Fanfani poslal pozdravno poslanico državnemu tajniku za zunanje zadeve Marku Nikeziču z željami za prijateljsko in koristno sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo. HONOLULU, 8. — Predsednik zunanjepolitičnega odbora v ameriškem senatu Fulbright je na zborovanju ameriškega odvetniškega združenja v svojem govoru izjavil, da je Amerika »bolna družba«, ki skuša združiti «moralno neskladne vloge« tako doma kakor v tujini. Fulbright je ostro kritiziral Johnsonovo upravo in je dodal, da so ZDA na tem, da postanejo imperialna država, «ki se zavzema za izvajanje oblasti iz izključne ljubezni do nje«, so simbol nasilja in pomanjkanja discipline namesto model demokracije in socialne pravičnosti«. Edina stvar, ki zadržuje Sovjetsko zv.ezo, da ne zasede mesta »moralne voditeljice«, ki »so ga zapustile ZDA«, je «njeno pomanjkanje domiselnosti«. Fulbright je poudaril, da vojna v Vietnamu «zastruplja naoe domače življenje«. MOSKVA, 8. — Agencija Tass javlja, da se je sovjetski minister za obrambo maršal Grečko pogovarjal danes s sirskim ministrom za obrambo generalom Asadom, ki je prišel včeraj v Moskvo. Iraški minister za obrambo je zapustil Moskvo davi po dveh tednih pogovorov z maršalom Greč-kom in z drugimi sovjetskimi vojaškimi voditelji. RESOLUCIJA CK KP IZRAELA Izraelski komunisti obsojajo napad na arabske države Sli ! !? I Resolucija zahteva umik izraelskih čet, ki naj omogoči končno ureditev spora - Komentar «Izvesiij» o Jeruzalemu TEL AVIV, 8. — Danes so objavili resolucijo 16. plenuma CK KP Izraela, ki pravi, da «vojna, ki jo je sprožila vlada Eš-kol-Dajan-Begin, je napadalna vojna, ki je bila že prej pripravljena sporazumno z vladami ZDA, Velike Britanije in s pomočjo vlade Zahodne Nemčije«. Resoiucija obtožuje bivša komu- nistična voditelja Samuela Mikuni- j ter rešitev palestinskega vprašanja sa in Moša Sneha, da «sta podpirala napadalno vojno ter izdala mir, proletarski internacionalizem, pravi patriotizem, bratstvo med narodi in socializem«. «Ta vojna, nadaljuje resolucija, je zelo škodovala interesom Izraela in njegovemu mednarodnemu položaju. Glavni namen te vojne je bil porušiti vezi med arabskimi državami in Sovjetsko zvezo ter drugimi socialističnimi državami in braniti koncesije tujih monopolov in strateška oporišča zahodnih kolonialnih držav na tem področju.« Resolucija pravi zatem, da je prvi potreben ukrep umik izraelskih čet z zasedenega ozemlja, da se ustvari novo ozračje miru, ki naj omogoči enkrat za vselej naiti sporazum v arabsko-izraelskem sporu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMmiiiii>Hii>iiiiiiiiiiiiiiiiiil||l|||||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini ZDRUŽENI NARODI IN VIETNAM U Tant ponoviI svoje mnenje o vlogi OZN pri iskanju miru Bombardiranje Severnega Vietnama zavzema vedno večji obseg - Velike sajgonske in ameriške izgube NEW YORK, 8. — Predstavnik tajništva OZN je izjavil, da je U Tant še vedno mnenja, da v sedanjem trenutku Združeni naredi in še posebej varnostni svet ne morejo imeti koristne vloge pri iskanju miru v Vietnamu. To je U Tantov predstavnik izjavil v zvezi z nedavnim predlogom ameriških senatorjev Mans-fielda in Cooper ja, naj bi vietnamsko* vprašanje spravili pred • varnostni svet OZN. V Washingtonu pa je predstavnik ameriškega državnega departmaja izjavil, da ZDA pozorno proučujejo možnost, da bi znova zahtevale diskusijo o vietnamski vojni v varnostnem svetu. Pripomnil je, da so predlog senatorjev Mans-fielda in Coopsrja «resno upoštevali*. Severnovietnamski tisk je javil, da so osvobodilne sile na področju Giadinh vrgle v prvih šestih mesecih tega leta iz boja 14.000 sovražnih vojakov, od katerih 8200 Američanovi Listi poročajo tudi, da sestrelil so sile Patet Laa sestrelile 30. ju lija dve ameriški letali nad loa-škim ozemljem. Med včerajšnjim bojem štiri kilometre severno od Sajgona so o-svobodilnc sile poškodovale 15 ameriških helikopterjev, ki so prevažali ameriške vojake na tamkajšnje področje, da bi napadli osvobodilne sile. Te so helikopterje napadle s strojnicami. Med ameriškimi vojaki so bili trije mrtvi, 22 pa je bilo ranjenih. Trije helikopterji so bili popolnoma uničeni. Ameriška letala so izvršila včeraj 167 bombnih napadov na Severni Vietnam. Bombardirala so tudi predmestja Hajfonga. Letala «B-52» pa so bombardirala področja blizu Sajgona in področja na osrednji planoti. Sajgonski predsednik Van Tieu je izjavil, da bo v primeru zmage na predsedniških volitvah predlagal Hanoju v najkrajšem času začetek mirovnih pogajanj. Dodal je, da bi to ponudbo utegnila spremljati začasna prekinitev bombardiranja Severnega Vietnama. Takoj zatem pa je izključil «možnost brezpogojne in dokončne prekinitve« ameriškega bombardiranja Severnega Vietna- iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiM ROMUNSKI PREDSTAVNIK NA ŽENEVSKI KONFERENCI v Bukavu, toda morale so $keUmakniti Pred napadom kongo-a0 v°jske. Umaknili so se v goz-6 in danes so znova prešli ” H Toda ni jim uspelo prodre- Vrat mesto, ki zanje predstavlja a za beg v Ruando. v ^®dsednik Ruande, ki Je sedaj UgI>1arlzu, je časnikarjem izjavil, kem ® Buanda pripravljena sprejeti >ške in belgijske civilne be- l°da zaprla bo mejo na- iemtliltorn in katanškim žandar- bi hoteli zbežati v Ru- ^oslovilni obiski fckega veleposlanika v SFRJ Uk ?^Bjana, 8. — Podpredsed-iiiiiiiini»*nn"iiiiilnimmiiiiiMiiiiiuiiiiimiii V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU Zapora Sueškega prekopa bo močno prizadela letošnji blagovni promet V juniju in juliju je promet zaostal za lanskim - Statistike beležijo prvo surovino za naftovod Trst - Ingolsladt ustanovam za šolske menze, dijaške domove itd.. O teh oblikah pomoči odločajo pokrajinske u-prave. Druga oblika pa zadeva pomoč, ki jo bo nudila dežela revnejšim nadarjenim dijakom. Prošnje je treba nasloviti na občine, ki jih bodo poslale z ustrezno dokumentacijo in deželni odbor za prosveto. Za to obliko pomoči je predviden strošek 20 milijonov lir na leto, a za menze dijaške domove itd. pa 80 milijonov. Odobrena je bila tudi pomoč za vseučiliške študente. Razpis natečaja za vse te prispevke deželne uprave bo objavljen v kratkem na sedežih vseh občin dežele Furlanija - Julijska krajina. Deželna podpora tudi univerzitetnim študentom Predvčerajšnjim je bil v deželnem uradnem listu objavljen deželni zakon št. 18 z dne 7. avgusta, ki zadeva študijska denarna nakazila študentom, ki se bodo posvetili vseučiliškim študijem. Deželni odbornik Giust pripravlja sedaj ustrezni razpis natečaja, ki bo objavljen v prihodnjih dneh. Novi deželni zakon skuša priti na pomoč študentom, ki so dokazali, da so nadarjeni in ki bi se sicer ne mogli vpisati na razne DREVI NA TRŽAŠKEM GRADU Prva predstava operete «Čardaška kneginja» Zanimive dogodivščine Sglve Ve-reczky, Edvina, Cecilije, grojice Staži in Bonija bodo danes zvečer na gradu Sv. Justa še enkrat zaživele v nesmrtni in sugestivni «Cardaški kneginji». Predstavilo nam jo bo državno operetno gledališče iz Budimpešte s kar 150 izjavalci, ki bo po tem tržaškem gostovanju nastopilo še v Jugoslaviji in v zahodni Nemčiji. Občinstvo bo prav gotovo z veseljem pozdravilo rutinirano sopranistko Marijo Domjan kot Syl-vio, tenorista Arpada Baksaga kot Edvina ter odličnega komika Roberta Ratongija kot Bonija. Nastopila bo tudi Ilona Kiss v vlogi Cesilije, ki se je že odlično odrezala na prejšnjih gostovanjih tega madžarskega ansambla. Jutri zvečer ob 21. uri bo ponovitev «čardaške kneginje», v petek in v soboto ob 21. uri pa bo na sporedu «Grofica Marica». Rezervacija sedežev za današnjo predstavo je do 19.30 v osrednji blagajni v pasaži Protti. Pred predstavo in po njej bodo vozili izredni avtobusi. V MIRAMARSKEM PARKU Odslej oh 21. in 22. uri predstuvi «Luči in zvoki» Nadvse originalne in sugestivne predstave «Luči in zvoki», ki jih prireja Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova v miramarskem parku, so dosegle prejšnji mesec svoj višek. Od 15. do 31. julija si je namreč ogledalo te večerne predstave več kot 230 ljudi na večer. Povečalo se je število italijanskih obiskovalcev, medtem ko je povprečno z lanskim letom zelo upad- sicer ne mogli vpisati na razne i ^evj;0 domačih gostov. fakultete ali druge višje šole, ker tor^ navadno ni nobene izhajajo iz družin, Ju nimajo u- predstave. Ker pa pade letošnji ve- Po uradnih statističnih podatkih, ki jih Je objavil pristojni urad trgovinske zbornice, je znašal blagovni promet v tržaškem pristanišču v prvem polletju letošnjega lela 3.717.086 ton, medtem ko je znašal v ustreznem razdobju lani 3.125.859 ton. Skok čez 600.000 ton je treba pripisati v glavnem dovozu surovega petroleja za naftovod Trst -Ingolstadt, ki je v tem razdooju dosegel 341.499 ton; ne glede na to postavko pa kažejo podatki za promet do konca junija letos določen napredek v primerjavi z lanskim letom, čeprav se je dovoz blaga po morju — ako odpišemo postavko, ki se nanaša na dovoz surove nafte za Tra-nsalpine Pipe- nih postavk, kažejo podatki za prvo polletje 1967, da se je dovoz premoga v primerjavi z lanskim letom zmanjšal s 148.004 na 127.466 ton: dovoz žitaric se je skrčil skoraj na polovico, in sicer s 104.097 na 57.830 ton; močno nazadovanje so zabeležili tudi pri dovozu rudnin, (s 577.360 na 396.024 ton), in lesa (z 19.547 na 8.044 ton). Dovoz mineralnega olja pa je kakor rečeno nasprotno narastel s 1.109.787 na 1.684.861 ton; prav tako so v prvi polovici letošnjega leta ponovno zabeležili napredek pri dovozu «raznega» blaga, saj je ta postavka narastla s 299 294 na 362.805 ton. V okviru odvoza v smeri proti | čezmorskim deželam so letos za- line — skrčil z 2.258.089 na 2.232.531- beležili, rv*zai^9vanje pri premogu, ton, se je namreč zato odvoz blaga rudninah, lesu (s 46.546 na 40.149 proti čezmorskim deželam povečal j ton) in nekaterih drugih manjših z 867.806 na 1.143.056 ton. Zadnji podatek obsega tud: postavko 52.647 ton petroleja, ki so ga iz skladišč pri Dolini vkrcali na dve ladji, ki sta po nalogu mednarodnih petrolejskih družb prevzeli gorivo v Zavljah, da bi tako vključili dva tovora surovine v običajne oskrbovalne proge, na katerih so se ladje zredčile po zapori Sueškega pie-kopa. Zaradi zapletljajev na Srednjem vzhodu je pristaniški promet do konca junija nekoliko zaostal za prometom v juniju lanskega leta, tako da se je zapora te vodne peti pri nas občutila predvsem kot močno zaviranje tistega elana, ki je bil značilen za pristaniški promet od začetka leta pa do konca maja. V juliju je promet še bolj zaostal, tako da smo v prvih sedmih mesecih komaj dosegli raven prometa iz lanskega leta (o julijskem gibanju blaga v pristanišču še niso znani uradni statistični podatki). Kar se tiče posameznih blagov- postavkah, ter večji ali manjši na-predbk. p-rLJiUt&r.cah, mineralnih oljih in «raznem» blagu. Železniki promet je letos dosegal 1.028.668 ton, medtem ko je znašal lani 874,314 ton; napredek se je porodil kot rezultanta med prirastkom dovoza (lani 361 337, letos 464.817 ton), in padcem odvoza (lani 610.007 na 563.851 ton). Glede na izvor in namembnost blagovnega prometa po železnici, pa je bilo letošnje gibanje v tržaškem pristanišču naslednje: Dovoz Odvoz Skupaj Italija 136.172 181.383 317.555 Avstrija 206.184 114.561 320.745 CSSR 21.529 100.516 122.045 Z. Nemčija 40.195 54.824 95.019 Jugoslavija 29.526 27.544 57.070 Švica 13.580 24.642 38.222 Madžarska 8.421 46.483 54.904 Druge drž. 9.210 13.898 23.108 Del Negrova, ki si je zlomila levo nogo in zadobila več ran po desni nogi. Burolova pa se je ranila po čelu, nosu, desnem sencu, ličnici in udih, medtem ko je Zottijeva o-stala nepoškodovana. Obe ponesrečenki so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so Del Negrovo sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v dveh mesecih, Burolova pa se bo morala na nevrokirurškem oddelku bolnišnice zdraviti 6 dni. Ob prihodu karabinjerjev, ki so o nesreči uvedli preiskavo, je bilo razdejanje v urarni nepopisno. Razbito steklo, kosi lesa, razmetane in razbite zapestne ure, budilke, razna zlatnina, verižice, obeski, zapestnice in nodbbno: AČto'je nam peč- -vdrl globoko- v izložbo in .po.. vzročil ogromno škodo, ki je še niso ucenili. Lastnik/Urarne bp ,šele danes opravil inventar razbitih ur in pokvarjenih zlatih predmetov in šele tedaj bo znano, kakšna je ško-napredsk , dai vsekakor nekaj milijonov lir. _ Pozno sinoči je v bolnišnico prišel tudi lastnik urarne 55 letni Ga-stone Trevisan. Dežurni zdravnik mu je dal nrvo pomoč zaradi lažjih nrask po desni roki. Ranil se ie. ko se je razletelo izložbeno steklo. Okreval bo v 2 dneh. njenih rib, ŠE 0 TRAGEDIJI NA TRGU UBERTA Videla sta gorečo žensko na tleh a ji nista priskočila aa pomoč Eden si je celo opekel prste • Oba so prijavili sodišču Na grozni in nevsakdanji pretresljiv dogodek na Trgu Liberta, kjer je predvčerajšnjim ponoči v plamenih svoje obleke zgorela 72-let; na Amalia Slobez vd. Cervini, ni še padla zavesa. Včeraj smo poročali, da so agenti letečega oddelka prijavili sodišču 58-letnega Bruna Coinza in 52-letnega Antonia Strin-goneja, dva človeška izvržka, katerih edini življenjski smoter je pijančevanje. Ta dva sta bila obtožena nenamernega umora, ker nista priskočila na pomoč nesrečnici in zaradi pijanosti. Prav ta je bila kriva, da sta neodgovorneza zanetila ogenj v tistem majhnem prostoru in pustila, da je Slobezo-va zgorela v groznih mukah. Včeraj so agenti letečega oddelka izsledili še dve osebi, ki se nista pobrigali, da bi ženski priskočili na pomoč ali vsaj koga obvestili Gre za 25-letnega delavca Bruna Benussija iz Ul. Boccherim 1 in 35-letnega Francesca Ferligoia iz Tržiča, Ul. Giulia 66, ki stanuje v našem mestu v Ul. Conti 24 pri družini Visintini. Ta dva sta približno ob uri, ko se je dogodila tragedija, šla mimo občinske menze na Trgu Liberta. Benussi je na zaslišanju izjavil, da je hodil približno 10 metrov od zadnjega dela stavbe in v temi opazil kadeče se truplo, ki je bilo vse zvito. Ni razločil, če je bil moški ali ženska, zdelo pa se mu je, da je bila pijana oseba, ki je kadila cigareto, ne pa kadeče se truplo. Tudi Fe; rligoi je opazil kadeče se truplo, ki sta ga Coinz in Stringone, ali samo Coinz, prenesla na stezico za menzo. Približal se je, da bi priskočil na pomoč, toda spekel se je po prstih leve roke, in ko se je zavedel, da ni kaj več storiti, se je oddaljil, ne da bi koga poklical. Benussi se je približno pol ure kasneje vrnil k občinski menzi. Radoveden je bil, kaj se je pripetilo in njegova radovednost je bila še večia, ko je tam zagledal poli- Treščil je v drevo Skupaj 464.817 563.851 1.028.668 ciste. Ti so ga povabili na kvesturo, ker so zasumili, da nekaj več ve, kot pa je na prvi pogled kazalo. Ferligoi pa je o svojem nočnem doživetju pripovedoval v nekem baru v Barkovljah. Slišali so ga ljudje, ki so obvestili policijo, tako'da je tudi on moral na zaslišanje. Sinoči je Ferligoi sam odšel v bolnišnico, kjer so mu dali prvo pomoč zaradi opeklin druge stopnje po kazalcu in prstancu leve roke. Dežurni zdravnik ga je nato odslovil s prognozo okrevanja v 10 dneh. Ferligoi je ob tei priliki povedal, da se je opekel predsinoč-njim, ko je skušal pomagati nesrečni Slobezovi, kar je že itak znano iz samih njegovih izjav na policiji. Policisti so Benussija in Ferligoia zaslišali in nato prijavili sodišču, ker nista nudila pomoči, oziroma, ker nista nikogar obvestila o tem kar sta videla. Oba so pustili na začasni svobodi. Na začasni svobodi so pustili tudi Coinza in Strin-goneja, ker zakon ne predvideva a-retacije, če krivca ne zasačijo pri samem dejanju. Do sodne razprave bosta torej Coinz in Stringone na svobodi in ni rečeno, da ne bosta ponovno šla na Trg Liberta, prizorišče svojega neodgovornega in grozljivega dejanja ter v pijanosti, kateri se ne moreta odpovedati. naredila še kaj hujšega. Pri prečkanju ceste jo je podrla Ko je včeraj popoldne na križišču Ul. Schiaparelli in Calvola 55-letna gospodinja Marcella De Paoli por. Furlan iz Drev. Čampi Eiisi 39 na zebrastem prehodu prečkala cesto, Jo je z avtom fiat 850 coupč podrla 53-letna Bruna Zapher iz Ul. Locchl 24. De Paolijeva se je pri nesreči ranila po glavi, levi nogi in desnem komolcu ter se bo morala na prvem kirurškem oddelku bolnišnice zdraviti 9 dni. Tihotapil je cigarete in whisky Finančni stražniki so včeraj popoldne pri Sv. Roku v Miljah prijeli tihotapca, ki je skuSal na bregu raztovoriti škatlo z 20 kg pretihotapljenih cigaret in lepenkasti zaboj z 12 steklenicami pretihotapljenega whiskyja «Watt 69». Gre za 27-letnega Libera Gambora iz Trsta, ki je omenjeno blago pretihotapil iz istrske obale v 2 metra dolgem motornem čolnu. Financarji so že nekaj dni prežali za Gamborom, zato so ga počakali pri Sv. Roku, kamor so vedeli, da mora priti. Finančni stražniki, so se pomešali med kopalce in še sami bili v kopalkah ter se delali, kot da se sončijo, medtem ko so prežali na Gamborov prihod. Komaj so Gambora ustavili in ga prisilili, da Je izstopil iz motornega čolna, v katerem je bilo tihotapsko blago, so opazili, da se je na cesti parkirani avtomobil hitro oddaljil. Financarji niso utegnili slediti avtomobilu, tihotapca pa po odpeljali na zaslišanje. Preiskava je v polnem teku. Gambor je bil dogovorjen s pajdaši, katerim bi bil moral izročiti cigarete in whisky in prav te financarji vneto iščejo. Z avtom je treščila v izložbo urarne Nevešča priletna šoferka se je včeraj popoldne z avtom zaletela v izložbeno okno urarne in zlatarne Trevisan na Korzu Italia 30, hudo ranila dve ženski in povzročila ogromno škodo. Do nevsakdanje sli kovite nesreče je prišlo ob 17. uri, ko je 54-letna gospodinja Celestina Zotti por. Cafanni iz Ul. Damiano Chiesa 73, ki je komaj 22. julija, to je pred 18 dnevi, dobila vozniško dovoljenje, z avtom fiat 600 TS 89177 privozila navzdol po Ul. Silvio Pellico in začela obračati na levo proti Korzu. Zottijeva je naredila zelo širok ovinek in ni mogla obvladati avtomobila. Zavozila je zato na pločnik v neposredni bližini bara «Venier» in se z vso silo zaletela v izložbo urarne Trevisan. Sunek je bil tako močan, da je z avtom prišla v trgovino.. Tedaj je na vratih urarne stala lastnikova žena 46-letna Bianca Del Negro por. Trevisan iz Drev. 20. septembra 89, na pločniku pa se je v tistem trenutku znašla 36-let-na gospodinja Angelica Burolo por. Mirhelutti s Trga Stiepovich 4. Zottijeva je podrla obe zenski in pri nesreči se je najhuje poškodovala Žrtev prometne nesreče je postni včeraj zjutral 59-ietoi upokojenec Salvatore Russo iz Ul. dp'1'Unlver-si - 16, ki se je v svoiem avtu «simca 1000» peljal po Sprehajališču S . Andreja proti Ul. Čampo Msrzio. Ko ie privozil pred bar «A!la Fassereila«, je na ovinku, ki obrača na desno, iz nepojasnjenih razlogov izgubil oblast nad avtom, zavozil na rob pločnika na desni in s silo treščil v platano. Pri nesreči se je Russo pobil po glavi, tilniku in sencih, se ranil po komolcih In hrbtu. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico in snrejell na nevrokirurški oddelek, kj jr se bo moral zdraviti 8 dni. Med dvema avtoma je stekel dez cesto Nepremišljenost malega otroka je bila kriva prometne nezgode, ki se je pripetila včeraj zjutraj v Ul. Mazzini blizu stavbe štev. 23. Triletni Maurlrio Sordi iz Gravello-na pri Pavii, Borgo Lavezzano 31, je s starši prišel v naše mesto. Včeraj zjutraj sta ga mamica in oče peljala po mestu in prišla v Ul. Mazzini, kjer se je mali Mau-rizio izvil iz prijema in med dvema ustavljenima avtoma stekel čez cesto. Prav tedaj je navzgor po c nenjeni ulici z avtofurgonom MI D 69703 oodjetja UPIM privozil 37-letni šofer Giovanni Veludo iz Ul delle Docce 20, Ta je v zadnjem trenutku opazil otroka in čeprav je hitro zavrl, se ni mogel izogniti : -enju. Pri nesreči se je ''aurizio pobil po čelu in desni ličnici ter ranil ! po desni roki. Odpeljali so ga v I bolnišnico z rešilnim avtom ter I sprejeli na nevrokirurški oddelek. Okreval bo v 6 dneh. strežnih letnih dohodkov. Novi zakon predvideva osebna študijska nakazila v višini 150.000 I lir. tej vsoti je treba dodati še integracijsko kvoto, ki je odvisna od razdalje med vseučiliškim središčem in bivališčem prizadetega. Za vsak km razdalje se nakaže 1.500 lir v na j več ji višini 150.000 lir. To integracijsko nakazilo se lahko dodeli študentom, ki prebivajo v kaki občini, ki pripada deželi, lahko pa tudi študentom, ki so vpisani na visoke šole izven meja dežele v primeru, da v deželi sami ne obstajajo zadevne fakultete. Te ugodnosti bodo morebiti deležni tudi študentje, ki so vpisani na drugih vseučiliščih, četudi zadevne fakultete obstajajo v deželi, vendar pa le v višini 100.000 lir letno. Pogoji za sodelovanje pri natečaju so naslednji: biti član družine, katere letni dohodek ne presega 1,5 milijona lir (če gre za dohodke mezdnih delavcev, urad-niko obrtnikov in direktnih obdelovalcev zemlje); ali pa biti član družine s kakršnokoli drugo obliko dohodka, ki pa ne sme presegati 1.1 milijona lir letno; tej vsoti pa je treba prišteti še 200.00!) 1' za vsakega člana družine. Konč. ni pogoj pa je vpis na vseučilišče na podlagi zrelostnega spričevala, ki dokazuje, da je prizadeti končal srednje šole s povprečnim uspehom 65 odst. Studijsko nakazilo velja za eno leto ter nalaga uorabniku dolžnost, da redno posluša predavanja. Prav-tako ni nakazilo združljivo z raznimi državnimi nakazili, ki bi presegala 100.000 lir letno in z brezplačnim stanovanjem in hrano v dijaških domovih. Novi zakon predvideva še nekatere druge pogoje, ki zadevajo možnost državnih podpor, morebitne kazni itd. Letos bo dežela nakazala v ta namen 50 milijonov lir. V šolskem letu 1971-1972 pa bo podpora dosegla znesek 250 milijonov lir. liki šmaren ravno na torek, je u-prava ustanove odločila, da bosta prihodnji torek na sporedu dve predstavi in sicer obe v italijanšči-ni. Predstave zaradi krajšanja dne-vov pa se ne bodo pričele več ob 21.30 in ob 22.45, ampak ob 21. in ob 22. uri. Razpored predstav raznih jezikih pa ostane nespremenjen. Lovski rezervati v petih občinah V teh dneh je deželno odborni-štvo za kmetijstvo ustanovilo s pri Stankom videmskega pokrajinskega predsednika občinske lovske rezer-vate v občinah Grimacco, Resiutta, San Daniele del Friuli, Savogna in Villa Santina. Do tega odloka je prišlo na za litevo županov omenjenih občin, k so se zavzeli za zahteve krajevni! lovcev, v skladu z deželnim zako nom št. 5 z dne 10. maja lani. Zve delo se je, da je tudi občina Bu trio zahtevala ustanovitev lovske ga rezervata na svojem področju. 'L ustanovitvijo novih rezervatov se je prosto lovsko področje v de želi Furlani ja-Julijska krajina skrčilo na samo tri občine, in sicer Dogno, Neme in Tolmeč. V vseh ustalih občinah, ki jih je 215 po številu, so že ustanovljeni rezerva ti. Deželni zakon o ustanovitvi lovskih rezervatov, se je izkazal kot zelo učinkovit, čeprav je v veljavi komaj eno leto, so že ugotovili da je število divjačine in ptic ne primerno višje kot v drugih itali janskih deželah in pokrajinah. Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova OPERETE NA GRADU SV. JUSTA Drevi in jutri zvečer ob 21. uri: «Č A R D A Š K A KNEGINJA« V petek in v soboto zvečer ob 21. uri: «GROFICA MARICA« s številnim ansamblom državnega gledališča iz Budimpešte 150 NASTOPAJOČIH IZREDNA RAZKOŠNOST Prodaja vstopnic pri osTednji blagajni v Pasaži Protti Pred predstavami in po njih bodo vozili izredni avtobusi V zadnji številki Prosvete smo že objavili vest, da priredi 3. septembra turistično društvo Kamnik v Kamniku folklorno prireditev pod naslovom «Dan narodne noše«. Z zastopniki nekaterih prosvetnih društev smo v dogovoru, da bodo prijavili svoje člane. Vpisovanje udeležencev se nadaljuje v tržaški in gorički pisarni do zasedbe prostih mest. S prirediteljem smo v dogovoru, da pride z naše strani 40 noš. Prosimo društva, ki so že izbrala udeležence, da pravočasno sporočijo njihova imena, da ne bi prišlo do nepotrebnih zamer. Prireditev obsega dopoldan ocenjevanje narodnih noš (posamezne in skupine, predvsem vozove in jezdece), popoldan pa paradni sprehod skozi mesto. Društvom, ki želijo na ta dan prirediti izlet v Kamnik, sporočamo zagotovilo Kamničanov, da bo domače gostinstvo lahko vse postreglo. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA El£l3i£15S190BBili Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimnazije in liceja, Je vpisovanje za šolsko leto 1967-68 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada di Guar-diella 13-1. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967. * * • Vpisovanje za šolsko leto 1967-68 v Državni trgovski tehnični zavod «Ziga Zois» s slovenskim učnim jezikom, Trst, Vrdelska cesta 13-1 je vsak dan od 10. do 12. ure. * * • Šolsko skrbništvo javlja, da bo vpl. sovanje otrok v prvi razred od 1. do 11. septembra na sedežih didaktičnih ravnateljstev. * * * Šolsko skrbništvo sporoča, da je na oglasnih deskah šolskih nadzor-ništev in didaktičnih ravnateljstev iz. obešena začasna pokrajinska prednostna lestvica nestalnih učiteljev po členu 3, zakona z dne 25. julija 1966, št. 574. SPDT priredi od 13. do 15. avgusta tridnevni izlet na Triglavsko pogorje z avtobusom, ki bo napravil krožno pot: Trst, Bovec, Trenta, Vršič, Bled, Bohinj, Slap Savice. Povratek skozi Ljubljano v Trst Ena skupina se bo iz Trente preko Doliča povzpela na Triglav in čez Hribarice prešla v Dolino sedmih jezer (vzpon na Tičarico), od koder se bo spustila po Komarči k Slapu Savice. Druga skupina sl bo prvi dan ogledala zanimivosti ln lepote Trentarske doline. Drugi dan bo preživela na Vršiču (sprehod na Sleme za nepla-nince. Vzpon na Mojstrovko ali na Prisojnik za planince). Tretji dan bo nadaljevala izlet skozi Bled v Bohinj in do Slapa Savice. Prenočevanje v novem Tičar levem domu na Vršiču. Vpisovanje v Tržaški knjigarni od 18.30 do 19.30. Dobro premisli, preden prehitevaš ! HiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMfHiiiitiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiii IZPRED TRŽAŠKEGA KAZENSKEGA SODIŠČA Pogojna obsodba treh nadležnih Avstrijcev V kainpingu so se vedli nedostojno in so se uprli organom javne varnosti Z motorjem sta se vozila po sredi Drevoreda XX. septembra Agenti letečega oddelka so predvčerajšnjim prijavili sodišču 17-let-nega Adriana : in 19-letnega Fran- ca Friulija iz Ul. Toti 12. Prvi se bo moral zagovarjati, da je vrnil motor brez vozniškega dovoljenja, drugi pa, da je izročil motor osebi brez vozniškega dovoljenja. Adrianu in Friulija je 3. avgusta zvečer zasačil agent v civilu, ko sta se vozarila po sredini Drev. XX. septembra, kjer je prostor rezerviran za pešce ter tvorila nevarnost za mir.oldoče. Motor je vozil Adriano. Policist je oba mladeniča prijel in ju izročil svojim kolegom letečega oddelka. Adriana in Friulija so policisti pustili na začasni svobodi. Tržaško kazensko sodišče (predsednik Lugnani, tožilec Brenči, zapisnikar De Paoli) je včeraj obso dilo tri avstrijske mladeniče na krajšo zaporno kazen, ki pa je pogojna, ter je zato ukazalo, naj jih takoj izpustijo na svobodo, če niso priprti zaradi kakega drugega prekrška. Na zatožni klopi so se znašli: 24-letni F.rich \Venz, 22-letni Heinrich Haubert in 24-letni Josef Walter, ki so vsi z Dunaja. Obtoženci so zagrešili 23. julija letos vrsto prekrškov v kampingu «Pineta» pri Sesljanu. Kako so dogodki potekli vsaj v prvi fazi, je pojasnil preiskovalnim oblastem I-van Legiša, uradnik v pisarni kam-pinga, Ki je tisti dan nastopil službo ob 17. uri. Okoli 20. ure je Legiša zvedel, da se trije avstrijski mladeniči nahajajo v zenskem delu stranišča in kopalnice in da so popolnoma nagi. Nekoliko pozneje je uradnik prišel tja ter zahteval, naj nemudoma zapustijo prostore. Avstrijci pa so se obnašali naduto ter se sploh niso zmenili za poziv. Nato je Legiša poklical policijo. V kamping so prišli brigadir Arturo Righetti in še dva stražnika, katerim pa se ni posrečilo, da bi spravili k pameti nadležne Avstrijce. Ti so se sicer med tem časom kolikor toliko spodobno oblekli, toda vsaj na videz so kazali, da se bodo uprli vsakršnemu posegu mož postave. Ker je šlo za tri žilave in zelo močne mladeniče, je brigadir menil, da bi bilo bolj pametno če pokliče na pomoč tudi karabinjerje z nabrežinske postaje. Tako se je tudi zgodilo. Karabinjerski skupini je poveljeval mare-šalo Nicola Bruni, ki je sklenil, da bo mladeniče prisilil, da spoštujejo zakon. Prišlo je do prerekanja, vpitja in fizičnega obračunavanja. Najhuje jo je skupil stražnik Marali, za katerega so zdravniki spočetka menili, da se bo moral zdraviti več kot 10 dni. Laže sta bila poškodovana tudi dva karabinjer- ja. Nazadnje se je agentom posrečilo, da so aretirali nasilne goste ter jih odpeljali v mesto. V bolnišnici so zdravniki ugotovili, da so bili vsi trije pijani. Spričo tega so jih prijavili sodišču zaradi pijanosti, nesramnega vedenja na javnem prostoru, upora proti javnim funkcionarjem, sramotenja javnih funkcionarjev (mladeniči so namreč zmerjali policiste v nemščini, jezik, ki pa ga brigadir Righetti dobro zna) in telesnih poškodb v škodo policijskega a-genta Marana (ker pa je ta ozdravel v manj kot 10 dneh, je na sodišču ta obtožba propadla). Wen-za so še posebej obtožili, da je po sedoval in nosil pri sebi noz, ka terega rezilo je bilo dolgo 10 cm. Ta obtožba pa ni bila v bistvu u-mestna, ker je bil mladeničev nož zaboden v deblo pri šotoru. Ko se je Wenz pognal, da bi ga zgrabil, ga je prehitel Righetti ter mu ga odvzel. Na včerajšnji obravnavi so bili prisotni vsi trije obtoženci. Javni tožilec je zahteval naj sodniki obsodijo Wenza na 2 leti in 1 mesec zapora ter 15.000 lir denarne kazni. Oprostiti pa bi ga morali prekrška, ki zadeva posest noža, zaradi pomanjkanja dokazov. Ostala dva obtoženca pa bi morali obsoditi na 1 leto in 2 meseca zapora, na 1 mesec pripora in 15.000 lir denarne kazni. Sodniki so vse tri spoznali za krive ter jih obsodili pogojno na 11 mesecev zapora in 20.000 lir denarne kazni. Ukazali pa so, naj jih takoj izpustijo na svobodo. Tatvina novega avta Petinpetdesetletnemu arhitektu M .i Matasu i.’; Firenc so neznani tatovi predvčerajšnjim ponoči odpeljali nov fiat 1500 FI 361154, ki ga je bil pustil v Ul. dello Sco-glio. Avto je bil vreden milijon in 500 000 lir. Tatvino je Matas prijavil na komisariatu Kolonje. V teku je preiskava. V treh kraških občinah Danes, v sredo, 9. t.m. šibkejši električni tok ENEL opozarja prebivalce občin Devin - Nabrežina, Zgonik in Re-lentabor, da bo imel danes, 9. ii. m. električni tok zaradi nujnih del na openski transformatorski postaji manjšo napetost kot po navadi. OBVESTILO Občinske uprave Devina-Nahreži-ne, Zgonika in Repentabra opozarjajo uporabnike kruškegu vodovoda naj ne uporabljajo vode za zalivanje vrtov, travnikov in njiv. Priporočilo je v zvezi s pomanjkanjem pitne vode na področju kraškega vodovoda. ROJSTVA, SMRTI, POROKE Dne 8. avgusta 1967 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 5 oseb. UMRLI SO: 86-letni Antonio Pren-ner, 81-letna Anna Maler, 53-letna A-nlta Salimbenl por. Furlani, 74-letna Teresa Rotter vd. Carbonl, 77-letni Beniamino Paliaga. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16. ure) AH'Angelo d’oro. Trg Goldoni 8: Clpolla, Ul. Belpoggio 4; Marchlo, Ul. Ginnastlca 44: Miani, Drevored Miramare 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 30 do 8 30) Alla Basilica, Ul. San Glusto 1; Busollni, Ul. Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2: Manzoni. Ul Settefontane 2. Titncna Izvršni odbor podpornega društva Dijaška matica bo imel sejo v četrtek, 10. avgusta t.l. ob 20. url na sedežu v Trstu, Ul. Geppa 9. Prosvetno društvo v Skednju organizira 20. avgusta 1967 Izlet v Novo Mesto ln na Otočec. Vpisovanje vsak dan, razen v sobotah in nedeljah, od 20.30 do 21.40 na sedežu društva, Ske-denjska ulica 124. Poletne prireditve Grad Sv. Justa. Madžarsko državno operetno gledališče. — Danes in jutri ob 21. uri tridejanka Emerika Kalmana «Cardaška kneginja«; v petek in v soboto tridejanka Emerika Kalmana ((Grofica Marica«. Izredna razkošriošt. 150 nastopajočih. Tekst v italijanščini. Prodaja vstopnic v o-srednji blagajni v pasaži Protti. Pred predstavami in po njih bo delovala avtobusna služba. « * • Miramarski park. Predstave «Lučl 'n zvoki«. Danes ob 21. uri «Der Kal-sertraum von Miramare« v nemščini, ob 22. url ((Massimtliano e Car lotta« v Italijanščini. Avtobus «M» z zvezo v Barkovljah s tramvajem št. «6». Nazlonale Počitek. Excelsior 16.00 «Scotland Yard chia-ma Interpol Parigh) Crnobeli film. Hugh Moxey, Russel Napier. Fenice 16.30 «1 crudeli« Technlcolor. Joseph Cotten, Norma Bengel, A n-gel Aranda. Prepovedano mladim pod 14. letom. Edea 16.00 «Femm!na a prezzo flsso« Valeria Clangotttnl. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattaclelo 16.00 «Nata libera« Tech’ nicolor. Virginia McKenna, Bil’ Travers. Ritz (Ulica San Fraricesco štev. 10) 16.00 «1 39 scalini« Technlcolor. P°’ licijski film. Kennet Mare, Faina Branda. , Alabarda 16.00 «Come le foglie a< vento« Technicolor. Rock Hudson-Dorothy Malone. Filodrammatico 16.30 «Letti sbagl13' t.i« Prepovedano mladini pod 18. Ie' tom. Moderno Počitek. Cristallo 17.00 «L’affare Beckett« " Technicolor. Jang Jeof(rey, Chu' stan Neil. Capitol 16.30 «La taglia« Technlcolor Ivette Mignet, Max von Schidon. Aurora 15.30 « 20,000 leghe sotto mari« Technicolor. Walt Disnef' Kirk Douglas, James Mason. Garibaldi Počitek impero Počitek. Vittorio Veneto 17.00 ((Delitto Irt Pr'] ma pagina« Crnobeli film. Dea ria, Herbert Marshall. Ideale Počitek. Astra Počitek. , Abbazia 16.00 «11 conqulstatore J* 1’Allantide« Kirk Morris. h. Astoria 16.00 «Grande Paese« TeC nicolor. Letne c ne 100 lir. LETNI KINO Satellite (Borgo S. Serglo, avt. jj'' fH 1» 20) Rlapalna ob 20 15 tek ob 2100 «Miao, mlao zrrlb*" ar riba« Technicolor. Silvestro, Bu ny, Titi, Speedy Gonzales. WMMk predvaja danes, 9. t. m. ob 18. in 21.20 na prostem italijanski film: IN MOSTRO E MEZZO Igrajo: FRANCO FRANCHI — CICCIO INGRASSIA — MARGARET LEE — LENA VON MARTENS KINO PROSEKjJČONTOVEJj predvaja danes, 9. t. m. ob 19.30 zabavni film: (Pismonoša zvoni vedno desekrat) Igrajo* __ ŠPIKE MILLIGAN, BARBARA SHELLEY in JOHN VfOOD uU 1 j !> NOVA ETAPA V REVOLUCIONARNEM RAZVOJU ZAR Borba bo potekala v treh smereh V naslednjem obdobju bo osnovna naloga v krepitvi notranje - politične fronte, da bi se odpravile posledice napada in zavrnili vsi napadalni poizkusi v bodočnosti . Osnovna značilnost te borbe ja v vztrajnosti in neomahljivosti KAIRO, avgusta. — Precej je očitnih znamenj, na osnovi katerih ni težko ugotoviti, r'a je ZAR — oh 15-letnici svoje revolucije — zakorakala v novo etapo revolucionar nega razvoja. Napovedal jo je o-sobno predsednik Naser v govoru, ki ga je imel 23. julija na oblet nico revolucije. Zdaj se ta postopno in načrtno začenja uresničevati. Prva znamenja novega razdobja prihajajo do izraza v notranji politiki dežele. Osnovni poudarek je na bolj sodobni organizaciji in krepitvi splošno - ljudske fronte. Glede tega je ASU (Arabska socialistična unija) prejela nove naloge. Ustanoviti bo treba centralni komite, ki bo — kot je rekel pred sodnik Naser — sestavljen od mla-d h in politično svežih sil, sposobnih, da nrevzamejo težko in odgovorno breme organiziranja in krepitve notranje fronte v fazi nadaljnje socialistične izgradnje ter obrambe pred napadalcem. ZAR in njeno ljudstvo sta 33. julija proslavila veliki datum svoje nacionalne zgodovine brez običajnih manifestacij in zunanjega spektakla. Vse to je zamenjal povečan napor na delovnih mestih, in to v obliki svojevrstne manife stncije v posebnih okoliščinah. Vojna še traja, čeprav vojska 'n orožje mirujeta, posledice napada se še vidijo in občutijo na S naju, vzdolž Sueškega prekopa, vtem ko napadalec še naprej grozi. Ljudstvo pa se noče ukloniti, ne želi zapustiti poti napredka in razvoja dežele, ne misli odstopiti °d borbe. Sama borba pa zahteva ^nnogo, tem več, ker so vsi prepričani, da ho še dolga in naporna. Ne zato, ker bi nasprotnika precenjevali. temveč zaradi tega. ker Je izraelska voiska na Sinaju in vzhodni strani kanala samo pred straža ogromne sile. ki se je — teko se zdi — odločila da bo zaustavila napredek na tem delu sveta. Osnovno obeležje te borbe sta vztrajnost in neomahljivost. Na strani napadalcev bi s sedanjim Pegutovim mirom na frontah ho teli /.lomiti duha in vztrajnost egiptovskega ljudstva. Pr' tem računajo na gospodarske tcžkoče, katere bi morale — kot odkrito podarja zahodni tisk — privesti do Politične in vojaške kapitulacije. Oni, ki tako razglabljajo, oč'tno Pe poznajo ne zgodovine ne duha tega ljudstva. Nikoli ni imelo če-®a preveč, pa se zato to ljudstvo tehko zadovolji tudi z izredno skromnimi sredstvi za življenje. Ko Pa gre za vprašanje njegove svo-Pode in bodočnosti, potem njegovi Ptfpornosti in vztrajnost’ ni konca. a ne gre za ono tako imenovano PNrojeno vzhodnjaško asketstvo, Piarveč za orožje v borbi in od Poru. Dežela si želi nadaljnje izgrad-)e- pa tudi borbe proti posledi-.1rn napada. Eno od posledic pred-p;aylja zmanjšanje dohodka. Su ski kanal je s svojim mesečnim f°P°dkom 10 milijonov egintovskih l|Ptnv na prvem mestu. Zmanjšal • e ie dohodek od turizma, zmanj-‘ ,j) se je število zaposlenih na pod-b°čju kanala. Potreba krepitve o-1,5’Pbne moči dežele pa je neod z'jiva nujnost. V preteklem mesecu in pol je vse to bilo natančno proučeno in zdaj je vlada sprejela konkretne ukrepe. Proračunski program je glede na prejšnja predvidevanja bil deležen korenitih sprememb. Uvajajo se omejitve notranje potrošnje, povečale so se cene nekaterih artiklov, morajo pa obenem tudi biti zagotovljena osnovna sredstva prehrane. Ustvarjene so bile nove postavke dohodkov, proračunski plan pa je usklajen z novo situacijo. Trenutno se je dežela odpovedala celo nekaterim kapitalnim investicijam, kot je npr. gradnja metalurškega kombinata pri Heluanu. Spremenjena bo uvozna politika: uvažali se bosta samo neobhodna investicijska oprema in pšenica. V načrtu je dokajšnje zmanjšanje plač tam, kjer so te bile pretirano visoke, in zagotoviti se skušajo posebni prispevki fondu za odpravo posledic napada. Po besedah dr. Abdela Munema Kajsumija, ministra za načrtovanje, je bil izdelan nov investicijski program dežele, katerega cilj je zmanjšati primajkljaj plačilne bilance. V tem programu je poudarek na izgotovitvi ter izgradnji objektov, ki bodo naglo povrnili vložena sredstva in ki so velikega gospodarskega ter političnega pomena. Tudi se ni odstopilo od nadaljevanja gradnje Asuanskega e-nergetskega orjaka. Za nadaljnjo graditev jeza je predvidenih 10 milijonov egiptovskih funtov, za električno omrežje pa 35 milijonov. Nadaljujeta se gradnja in rekonstrukcija objektov za proizvodnjo umetnih gnojil, da bi se tako povečala proizvodnja v poljedelstvu, kot tudi objektov tekstilne industrije, ki naj bi povečali'proizvodnjo ter izboljšali kvaliteto proizvodov iz egiptovskega bombaža. Ta industrijska panoga in pa poljedelstvo, usmerjena na izvoz, bi deželi imeli zagotoviti devizna sredstva vse dokler ne bi »kozi Sueški kanal spet začele pluti ladje. Predsednik Naser je v svojem govoru ob i5 letnici revolucije jasno povedal, da bodoče naloge in odgovornosti predstavljata izgradnja in vojna, kar pomeni vsesplošna borba Vodila pa se ho kot se zdi, v treh smereh. Eno smer predstavlja politična borba na notranjem in zunanjem področju, ki pa ne bo zaprla, am pak odprla vrata mednarodnim sti kom. Druga je smer ekonomske bor be, ki se je že začela s strogimi omejitvenimi ukrepi vlade, oporo pa bo našla v ljudstvu. In končno je še tretja smer, ki je smer vojaške borbe. Ta ne pomeni samo krepitve obstoječega vojaškega potenciala, ampak tudi temeljito sodobno izgradnjo oboroženih sil, ki bodo po sinajski boleči izkušnji sposobne v bodočnosti postaviti se po robu slehernemu napadu. V ZAR se nihče ne opira na grožnje, izzivanja in provokacije. Vse, kar se stori, se skuša storiti z dostojanstvom. Želja vseh je, da bi delali in gradili, kot da bi mir imel trajati tisoč let toda obenem pa se tudi pripravljajo za odločilni boj, kot da bi topov; in rakete imeli »spregovoriti* še danes. A. BUDIMLK: Vse kaže, da se bomo z njo pogosteje srečali: seveda ne osebno, pač pa v filmih in revijah. Imenuje se Alinka Berova, doma je iz Prage, kjer se je rodila pred 21 leti. Ker je lepa, še bolj pa simpatična, jo nameravajo »lansiratl*. S tem se ukvarjajo isti ljudje, ki so pripomogli k sedanjemu slovesu Uršuli Andress in Racqueli Welch POMENKI IN MISLI Z GRUDE IN O GRUDI MED MEJNIKI I Ura zgodovine ni kot budilka ki nas po volji zbudi M O tem, čigava je dolžnost biti v oporo mladini in jo pravilno in zdravo usmerjati - Pomanjkanje čuta dolžnosti in odgovornosti, ki vodi v kruhobor-stvo - Bodimo samozavestni, ker je marsikaj bilo z vztrajno borbo doseženega VI. «Saj je tako,* je dostavil. Po moje je s to stvarjo tako: Kar je pod fašizmom preneslo naše telo, to smo prehitro pozabili, kar pa zadeva našo dušo, se še vedno pozna. Dolgo let so nas Mussolinijevi podrepniki krmili samo z injekcijami strahu. Ta se je razlil v naše meso in kri, da se ga še danes ne moremo popolnoma znebiti. Našim ljudem — seveda ne vsem in vedno manj — se zdi, kot bi za vsakimi vrati in za vsakim okencem javnega urada še vedno šepetal fašizem. Nazadnje pa je v tem še dosti resnice, čeprav se to potajuje. Mladina pa — no, ta pa se za to prav malo zanima. To pa je, se mi zdi, zelo važna zadeva.* Oglasil se je tretji možak, češ: «Vsi lahko znamo, da je ta zadeva za nas velikega pomena, saj o tem večkrat čitamo «Kako naj naša šolana mladina stopi v to ali ono javno službo, če sama zapostavlja svoj jezik?!* Ker sem želel slišati, kako si razlagajo ta pojav, sem vprašal po zadevnem vzroku. Prvi vaščan: «Vam je to prav gotovo bolje znano kot nam. Pa da povem svoje mnenje. Prva krivda leži na starših, ki se jih še držijo ostanki iz preteklosti: te prenašajo na svoje otroke. Saj smo prej rekli, da jih še vedno lomi strah. Takšni navadno gredo mimo vsega, kar se ne tiče njihovih osebnih zadev. Tudi je treba OPOZORILO VSEM, KI O TEM ŠE NISO RAZMIŠLJALI Nevarno je živeti v nasprotju z naravnim ritmom CE NAS OPAZUJEJO S SVOJEGA PLANETA Kaj lahko marsovci vedo o nas? Ali obstaja življenje na Zemlji? V kakšni meri bi lahko to daljni opazovalec ugotovil? Zemljina masa znaša G milijard milijard milijard gramov, zemeljska atmosfera pa je težka 5000 milijard milijard gramuv. Masa celotne biološke materije na Zemlji znaša samo nekaj sto milijonov milijard gramov, kar pomeni, da ta biološka masa predstavlja komaj neznaten del v odnosu na Zemljino maso. Kaj bi na osnovi tehle podatkov utegnil dognati kak opazovalec z Marsa? Zelo malo ali pa nič Marsovci če obstajajo — nas gledajo kot zvezdo, ki bolj ali manj sveti zjutraj in zvečer, podobno kot mi gledamo Venero. S svojimi superteleskopi bi marsovci na Zemlji ne mogli opaziti ni česar, kar bi ne merilo vsaj 300 kilometrov v dolžino. Marsovci bi, potemtakem sploh ne mogli ugotoviti, koliko donebnikov ali jezov smo izgradili. Celo na fotografijah, ki so bile posnete z umetnih satelitov, ni rr»č opaziti sledov človekovega dela na našem planetu. Samo v primeru, ko je Zem Ija bila fotografirana z manjše razdalje ter v izredno ugodnih vremenskih okoliščinah, je na teh fotografijah moč opaziti sledove nečesa, kar bi utegnilo spominjati na stvaritve živih bitij z določeno inteligenco. Ali pa bi marsovci lahko opazili svetlost velemest? Tudi v to lahko opravičeno dvomimo. Spomnimo se samo neke izjave astronoma Scotta Carpentiera, ki je, leteč nad Tibetom, opazil stebre dima iz dimnikov in steze po dolinah, ni pa opazil svetlosti naselij. Zakaj res je, da so svetlosti velemest šestnajstkrat bolj inte-zivne od svetlosti mesečine, je pa po drugi strani točno tudi to, da velemestni prah, dim in «smog» enostavno vpijajo to svetlost, tako da je zunanji opazovalec,sploh ne more opaziti. Podobno je v primeru vprašanja, ali marsovci opažajo spre- Ncvšečnosti, ki jih prinaša civilizacija - Kako jc s tem, če ljudje spremene noč v dan in nasprotno - Motnje v «notranji uri» letalskega potnika - Procesi v spremembah tvari, vezani na določeno dnevno razdobje - Pomen spanja in tega, da se odpovemo kajenju, kavi in alkoholu SREDA, 9. AVGUSTA 1967 Radio Trst A n7-15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -poročila - 7.00 Koledar 7.30 Ju •fanja glasba - 11.35 Šopek slov r®smi . 11,5() Glasbila in barve 4.10 žena in dom - 12.25 Za vsa *°gar nekaj 13.30 Glasba iz fil ?l0v - 17.00 Tržaški mandolinski "/'sambel - 17.20 Glasba za tran-'s torni k - 17.50 »Freud in nova P°ta psihiatrije* - 18.00 Zabavali f5?. bodo - 18.15 Umetnost in pri-ditve - 18.30 »I Musiči Cantori* IjjbbOO Ljudski motivi - 19.30 Ita-iiftaski pentagram - 20.00 Šport -Simfonični koncert - 21.56 Poročila 8.30 Pevci lahke glasbe 9.07 Rossini, Wagner, Verdi itd. 10.05 in 11.05 Ure glasbe -12.05 Kontrapunkt - 13.37 Nepozabne pesmi 14.40 in 15.10 Ital. pesmi - 16.00 Program za naj mlajše - 16.40 Glasbena antologija 17.15 Roman v nadaljeva njih - 17.45 Promenadni koncert 18.15 Glasba za mladino - 19.30 Luna park - 20.20 V. Calvino: 80. paralelo nord - 21.00 Glasbena od-21.45 Simfonični koncert. daja giliKST, KaJ jazza - 22.15 Plesna glasba //. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila 8.45 Orkester - 9.35 Trst Lahka glasba - 12.25 Tret-So stran - 13.40 G. Viozzi: II sas-tejjPagano - 14.25 Domači sklada- Koper l57i°. 8.30, 12.30, 14.00, 14.30. 8 16.30, 20.15 — Poročila - lce° pranja glasba - 9.09 Popevko’ Polke in valčki 10.00 U -i. senčnikom - 10.45 Plošče -hen; Današnji pevci - 11.45 Glasba Vm.enek - 12.00 in 13.05 Glas-nogj"n*eljah ' 13.45 Plošče Pho- Glasbeni album - 10.00 Roman v nadaljevanjih 10.35 Glasba po željah 11.42 Pesmi desetletja 14.04 Juke-box 15.00 Izbrani motivi 15.15 Mezzosopranistka Maria Maddalena - 15.35 Komorna glasba 16.00 Rapsodija - 16.38 S transitorjem na peščini - 20.00 Program za v sredo zvečer 21.00 Znanstvena oddaja - 21.10 Jazz -21.40 Plesna glasba. vzgoja - 9.05 Glasbena matineja 10.00 Pravljice in zgodbe - 10.15 Otroški zbor RTV 10.30 Jugosl. pesmi in plesi - 11.15 Pianist Aci Bertoncelj 11.45 Človek in zdrav je 12.00 Turistični napotki - 12.20 Popevke - 13.00 Na današnji dan 13.10 Preludij in concertino - 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Polke in valčki - 14.30 Priporočajo vam 15.05 Melodije - 15.35 Naši poslušalci čestitajo - 16.40 Iz Masca gnijeve «Cavallerie Rusticane* 17.00 Vsak dan za vas 18.05 Mia dina sebi in vam - 19.00 Aktual nosti doma in v svetu 19.15 Z operetnih odrov - 19.45 Naš razgovor - 20.05 Glasbene razglednice - 21.00 Lahko noč, otroci! 21.10 Berlioz: «Romeo in Julija*, dram. simfonija 23.10 Za ljubitelje jazza - 23.50 Šato: Pesmi - 24.05 Pevka Julie London. Ital. televizijo beM«? bi.40 Moški zbor iz Do- IS.oo a • 1500 Glasbeni vrtiljak ; 16.45 Od Šočb baletni odlomki 17-30 - Drave 1715 plošče sk0v„, ladijski oder 18.05 Mo-melodije 18.40 - Plesna 2(1 rtn „ 19-00 in 20.30 Prenos RL Neew • Melodije iz filmov - 23.35 gri 'n Tartini. 1 Nacionalni program _ 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — III. program 10.00 Rossini, Bellini Donizetti -11.00 Beethovnova simfonija št. 9 -12.20 Hindemithove skladbe - 12.55 Simf. koncert 14.30 Monteverdi-jevi madrigali - 15.05 Viottijev koncert št. 3 15.50 Roussel in Brahms - 17.10 Haydnova simfonija št. 101 - 18.00 Debussy in Ca sella - 19.15 Koncert 20.15 Tartinijeve sonate - 22.30 O M. Bon-tempelliju. Slovenija 17.00 Ital. prvenstvo v plavanju - 18.15 Program za mladino 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik 21.00 Na mejah Vietnama: Burma 22.00 Športna sre da - 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 Film: «Vo-glio danzare con te* - 22.50 Gospodarska panorama. Jug. televizija 7.00, 8.00, 11.00, 13.00, 16.00 in 20.30 — Poročila - 8.05 Telesna 21.00, 23.25 - Poročila - 19.15 Tisočkrat zakaj — oddaja za otro ke - 20.00 Bogati večeri 20.40 Obzornik 21.38 Ekran na ekranu - 22.40 Biseri glasbene literature -22.55 Spomini in reportaže. membo barv na Zemlji, do katere prihaja s spremembami letnih časov. Sodeč po tem, kar zatrjujeta sovjetski astronom J. S. Sklovski in Američan Carl Sagan, bi mar sovci niti s pomočjo najpreciznej-ših spektrometrijskih meritev ne mogli opaziti, da obstaja na Zemlji karkoli drugega, razen vesoljskega prahu. Navzlic temu obstaja področje, kjer bi se marsovci utegnili presenečeno čuditi Ko bi usmerili svoje radio teleskope proti Veneri ali Jupitru, bi opazili, da sta oba planeta izvir zelo močnih radijskih valov. Ko pa bi jih naravna li proti Zemlji, bi odkrili, da naša Zemlja oddaja še več radijskih valov od samega Sonca, na vsak način pa milijonkrat več od Venere in Jupitra skupaj. Prav tako bi odkrili, da intenzivnost radijskih valov pada v bližini ekvatorja, nad Afriko, močno pa se dvig ne nad Evropo in Ameriko. Tako bi jih začudilo dejstvo, da Zemlja danes oddaja mnogo več radijskih valov kot pred dvajsetimi leti. Povsem razumljivo in logično je, da bi si Marsovci ta pojav skušali raztolmačiti s pomočjo »naravnih argumentov*, ne da bi jih jemali kot znamenja obstoja inteligentnega življenja na Zemlji-Morda bi edinole televizijski valovi utegnili uripraviti kakega od avantgardnih in pogumnejših u-čenjakov na Marsu na misel, da bi na Zemlji utegnila živeti inteligentna bitja. Kadarkoli takole proučujemo take in podobne stvari, nam vedno postane jasno, v kakšni situaciji se nahajamo, ko raziskujemo in proučujemo druge planete. Kdo lahko danes z gotovostjo trdi, da na nekem planetu je ali pa ni življenja, ali obratno? Saj morebiti celo tam, kjer predpostavljamo, da ne obstajajo niti naj-primitivnejše oblike bitij, v resnici kipi najbolj intenzivno življenje, vtem ko nekje drugje, kjer predpostavljamo izredno življenjsko pestrost, pa stvarno ni ničesar drugega — razen naravnih sprememb. Čar raziskovanja vesolja je prav zaradi tega tako velik, zlasti, ker smo prav v našem času začeli razumeti, kako bodo ta raziskovanja v bodoče težka in tudi tvegana ter negotova. iiiiimiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiMiimmiio PREJELI SMO IL PROTAGORA — dvomesečna revija za kulturna vprašanja. št. 51 za junij 1967. Uredništvo: Rim, Via Franco Lucchini 33. V današnji dinamični dobi industrijske civilizacije človek pogosto s svojimi navadami in dejavnostjo zanemarja biološko potrebo, da bi. sledil svojemu naravnemu ritmu, ki se — kakor pri mnogih drugih živih bitjih — povezuje na 24-urni ciklus spremembe dneva in noči. Človeška dejavnost, je. odmerjena s ciklusom od enega do drugega sončnega vzhoda. Okrnitev tega biološkega okvira često prinaša nezaželene posledice. Večina ljudi se jih zave šele, ko skušajo z načinom svojega življenja izigrati naravo. Smatra se celo, da že samo življenje v velikih mestih, kjer se del noči spreminja v dan in kjer ljudje odhajajo kasneje počivat kot na podeželju, lahko privede do zdravstvenih motenj. Te prihajajo posebno do izraza pri delavcih, ki delajo nonoči. Potnik v letalskem prometu, kjer uporabljajo letala na reaktivni pogon, hiteč pred soncem že v kratkem lahko doseže časovno obdobje, pomaknjeno za nekaj ur naprej, hkrati pa opaža, kako so v njegovi «notranji uri* nastopile motnje. Potrebni so mu vsaj trije dnevi, da se prilagodi spremembi 24-urnega ntma Periodičnost življenjskih funkcij ne prihaja do izraza samo v že običajnih primerih, kakršni so npr. srčni utrip, ženski ciklus, večerni vrhunec telesne temperature med 17. in 20. uro ter popoldnev-no popuščanje delovnih sposobnosti med 12. in 15. uro. Obstajajo ritmi, ki so ponek’krat. znani samo zdravnikom, učenjakom in psihologom, a so vendar izredne važnosti za zdravje ljudi. številni procesi v spremembah tvari so vezani na določeno dnevno razdobje. Nekatere psihične depresije ponekikrat popuščajo v večernih urah. Posamezni tipi ritma se usklajajo z zaporedjem letnih časov. Tako npr. pospešena spomladanska rast majhnih o-trok ter povečana telesna teža na jesen, zatem povečano število porodov v teku kasne zime in neposredno pred spomlaujo. Schillerjeva spomladanska žalobna razpoloženja in pa Goethejeva decembrska tesnobna duhovna stanja so v primeri duševnih vibracij, povezanih na letni čas. Periodični premori prihajajo do izraza tudi v svetu sanj. V zvezi so z določenimi telesnimi funkcijami in podzavestnimi vznemirjenji. Vendar najbolj presenečata pojav ter izginotje mnogih bolezenskih stanj v natančno določenih časovnih presledkih. Tako se ponekikrat v presledkih in v teku več mesecev ali celo let v okviru določenega ustaljenega zaporedja menja bolniška slika depresivne norosti. Razdobja manije in bolestne melanholije so v določenem časovnem zaporedju zamenjana z navdušenjem, potrtostjo in obupom. Obstajajo pa še bolj nenavadni primeri periodične spremenitve telesnih bolezni v duševne. Mogoče je, da pacient v razdobju, ko ni pod vplivom svoje psihoze, ta čas boluje za diabetesom, brž pa, ko se mu psihoza povrne, o-bolenje diabetesa izgine. Ta odkritja pa niso koristna, če se ne uporabi pouk, ki nanj navajajo, da namreč človek ne more dolgo časa živeti v nasprot- ju z naravo. Uskladitev lastnega ritma z naravnim ciklusom je važen predpogoj ohranitve zdravja ter ustvarjalne sposobnosti. Pri tem je prav posebne važnosti pravočasno začeto in dovolj dolgo ter globoko trajajoče spanje, kakor tudi pametna uporaba zabave in počitka. Važno in potrebno je tudi, da se odpovemo slehernemu pretiravanju glede kajenja, uživanja kave, čaja in alkohola, kar se zelo pogosto podcenjuje, v resnici pa uživanje alkaloidov v večjih količinah upočasnjuje naravne fiziološke reakcije na motnje, ki jih povzročata telesna in psihična utrujenost, s čimer se onemogoča sistem opozarjanja organizma glede potrebe zbiranja novih moči. upoštevati, da večina naše mladine preživi velik del dneva v mestu, ena zaradi študija, druga zaradi dela. Tej zadnji bije od vseh strani na uho samo italijanščina, ki jo ona vpija kot suha goba tekočino. Mladina nima potrebnih življenjskih izkušenj in če nima nikogar, ki bi ji to stvar pravilno pojasnil in razložil, kaj je prav, pošteno in dolžnost vsakega Slovenca, ne moremo od nje dosti zahtevati.* Spet se je oglasil tretji gost: »Ko večkrat ponoči ne spim, mislim o vseh mogočih stvareh. Tudi ta zadeva mi je že nekajkrat zlezla v glavo. Vsakokrat sem končal nekam tako: Eno so splošne razmere od katerih smo vsi odvisni, drugo smo mi vsi: od posameznika do družine in naše slovenske javnosti. Samo na to drugo se moremo kako zanesti. A če se vprašamo, ali smo se za mladino do sedaj kaj zanimali, zadenemo v trdo. Staršem gre samo za njen kruh. In konec. Ni dolgo od tega. ko je pogovor nanesel na naše šole. Čul sem vprašanje: Kdo naj mladini prvi dokazuje, da je naš jezik več kot le za domačo rabo? Kdo naj jo uči, da spadamo tudi mi v lastno narodno družino? Govorimo to in ono o starem šolanju: da je imelo malo uspeha; da se stara šola niti od daleč ne da primerjati z današnjo... Saj vidim, kako je s to zadevo. Dovolj žalostno bi bilo, če bi v tej šoli ne bilo večjih uspehov. Še pomnim, ko nas je bilo v ljudski šoli nad 60, a učitelj samo eden. In še v kakšnih prostorih! A nič se ne hvalim, če re čem, da mi je moja šola dosti dala. Doma so rekli, da se moramo v šoli naučiti dobro čitati, pisati in računati. In tudi smo se, vsaj velika večina. Toliko sem se naučil, da svojemu nečaku (mislil je vnuku), 13-letnemu mulcu večkrat kaj pomagam jaz starina. Ne vidim pa pri učenju nič tega, kar smo se učili mi. Ob vsaki priliki smo slišali o našem narodu in njegovi zgodovini, o naših pisateljih in pesnikih, o naši domovini. In prepevali smo, da je bilo veselje. Tega ne morem pozabiti... Sicer pa kaj to pripovedujem, ko je tukaj mož, ki je učil na stari šoli. Ali ni tako kot pravim?* se z vpra šanjem obrnil name. «Kar ste povedali o nekdanji šoli, je resnica. Bili so časi, ko je naše ljudstvo čutilo in razumelo potrebo po osnovni izobrazbi, saj Nagrada «EX-TKMPORF,» za slikarstvo - Piran 1967 PRAVILNIK Mestna galerija Piran prireja II. «ex-tempore» za slikarstvo, ki bo od 16. do 19 avgusta 1967. Udeležba je dovoljena vsem likovnim umetnikom. III. Priglasitev in žigosanje platen in drugih podlag bo v Mestni galeriji Piran 16. avgusta od 8. do 20. ure in 17. avgusta od 8. do 20. ure. Vsak udeleženec lahko prijavi po dve platni. IV. Izbira formata, tehnike in stila je prosta. V. Tema slik so obvezno piranski motivi. VI. Izgotovljena dela morajo biti predložena Mestni galeriji Piran v soboto, 19. avgusta do 13. ure. VII. Dela ne smejo biti uokvirjena, a morajo biti usposobljena za razstavljanje. Na zadnji strani vsakega dela mora biti označeno ime avtorja, njegov naslov in naslov dela ter cena. VIII. Žirija bo izbrala najboljša dela in postavila razstavo, ki bo odprta od 19. avgusta do 3. septembra 1967. Uradna otvoritev razstave bo 19. avgusta ob 20. uri. IX. Ista žirija bo podelila tri odkupne nagrade: prmi nagrada 3000 Ndin, druga nagrada 2000 Ndin, tretja nagrada 1000 N din, dve četrti nagradi po 500 Ndin. Prav tako bodo podeljene še odkupne nagrade podjetij in ustanov. X. Vsa predložena dela morajo avtorji dvigniti po zaključeni razstavi najkasneje do 25. septembra 1967. XI. Žirijo sestavljajo: Carlo Milic, kritik, Italija — Marjan Tršar, kritik, Jugoslavija — Mire Cetin, slikar, Jugosla vija — Miha Maleš, slikar, Jugoslavija — Edo Mihevc, arhitekt, Jugoslavija. Mestna galerija Piran so to zahtevali razni poklici. V to : , ■ je bilo treba vlagati izredno dosti •, truda v šoli in zunaj nje — v * ■ ljudskoprosvetni dejavnosti. Takrat jj je bilo tako, danes je drugače. Za- ' to so pojmi o nekdanji in sedanji šoli tako različni. Danes pronicata vse dejavnosti strokovnost in specializacija. Temu se ne moremo ■ upirati. Niti se ne smemo, ko pa tako zahteva napredek. In ker so ; 1 povsod mnogo lažji in boljši delov- f, ni pogoji, je prav v šoli moč obli- , i kovati našo mladino, kot je to pr- . J va vzgojna naloga slovenskega pro- • Brez čuta dolžnosti in odgovorno- j. j sti nasproti svojemu ljudstvu smo povsod le kruhoborci.* Prisedel je nov gost, moj stari znanec. «Debata, kajne?* je vprašal omizje. »Niso danes v navadi in so zato tembolj zanimive,* sem mu rekel. »Pravzaprav smo naštevali naše šibkosti,* je pristavil prejšnji besednik. »Teh pa nam nikjer ne manjka. A če to velja za nas, velja tudi za druga ljudstva. Ne mislite, da so drugod sami svetniki. Povsod velja pravilo, da je človek pol angela, pol vraga. Mi nismo samo angeli, a tudi ne samo vragi. Imamo torej razen svojih šibkosti tudi kakšno vrlino. Če bi ne bilo tako, bi nas bili že davno pogoltnili.* »To bo res. A mi smo pač takšni, da stikamo samo za svojimi slabostmi in kar velja za nas kot slabost, vidimo pri drugih narodih kot čednost,* je pristavil eden iz družbe. «No, in za kakšne naše slabosti pa gre?* je vprašal moj znanec. Pa je dejal gost, ki je imel besedo, ko sem se bil pridružil omizju: «Mi znamo biti dobri delavci, obrtniki, mali trgovci in še kar hočete, a ne znamo pravilno preceniti svojih sposobnosti. Mislimo, da so vsi drugi povsod bolj sposobni in več vredni kot mi To je zmotno in nam samo škoduje. Res smo po številu majhni, a zato nismo manjvredni, ne, zato prav res ne... Jezimo se na naše mlade, češ, da pozabljajo na svojo kri in vse njene vrednote. Tukaj S... pravi, da nosimo za to vsi krivdo.* »Saj je tako,* je vpadel moj znanec. «Posamfcznik ne raste neodvisno od razmer v okolju, ki v njem živi; iz njega srka dobro in slabo ter se mu tako prilagaja. Vsaka doba ima svoje lice. Sedanja je takšna, da ene zaskrblja, drugi jo jemljejo takšno, kot je, tretji pa se za njen potek ne zmenijo. Smo pač takšni, kot smo v bistvu vedno bili. Zadnja vojna je prinesla velike spremembe. Vsaka vojna v takšnem merilu, kot sta bili zadnji dve. pomeni preobrat na vseh področjih javnega življenja. Zadnja pa je življenje zlasti v Evropi povsem spremenila. Saj veste, da je v onih črnih letih pred to vojno nad vsakim našim pragom visel pečat propadanja. Kaj naj bi bili pričakovali in na kaj upali, ko smo se vsi tresli pred svojo usodo? Prav to trpljenje in strah sta pognala naše ljudstvo v enotno borbo. Vsi smo bili enaki, ker upnikov ni bilo. Svoj jezik smo skrivali za zaprta hišna vrata. Kaj nam je še ostalo? Dobro vemo, da se ljudstvo ni borilo in krvavela za zabavo, ampak z upanjem za svoj obstoj in napredek. Nekaj tega smo dosegli. Kar se tiče naših narodnih pravic, veste, kako je. Jaz pravim, da je z ostanki nacionalizma, fašizma in podobnih strašil nekam tako kot s členkastim plevelom. ki se le počasi zatre. Dokler bomo imeli s tem posel, bodo naše pravice le na papirju. Saj vidimo, kako skromno nam jih odmerjajo, in še to le na osnovi naših velikih prizadevanj in ko smo oboroženi z nenobitnimi argumenti Jaz sem prepričan, da bo razvoj v doglednem času to rešil. A ne smemo misliti, da bo to prišlo samo po sebi; razvoj zahteva naše sodelovame v tej borbi... Ponavljam, da smo si že nekaj priborili in ne morem razumeti onih naših Hudi. ki se sprašujejo, zakaj smo se horili. Ti ljudje si predstavljam zgodovino kot uro budilko: naviiem jo in me bo po volti zbudila Ali so resnično nevedni. ali pa skrivalo »voie namene, ki so vse prej kot težnja za nenredkom.* »Tako je, tako,* so pritrdili možje. ko smo se razšli. IANKO FURLAN (Konec) ........................................................................iiiimiiiitimiMiMiiMiiliiiniii................................................ OVEN (od 21.3. do 20.4.) Z nasi- ljem ne boste prišli nikamor. Upoštevajte živčnost in utrujenost drugih. BIK (od 21.4. do 20.5.) Morebitne neuspehe ne zavračajte na druge. Neka oseba vas ljubi DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Sreča je na vaši strani in ne bi bilo prav, da jo zamudite. Ljubezen ali začasna prigoda? RAK (od 23.6. do 22.7.) Izredna priložnost za utrditev gmotnega sta- HOROSKOP nja. Sprli se boste z nekom. LEV (od 23.7. do 22.8.) Spremeniti boste morali program dela. Družina zahteva nekoliko več ra- zumevanja. DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Povežite se ponovno s starimi poslovni mi tovariši. Nekdo hlini, da vas ljubi. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Proučite vse možnosti za nadaljnje delovanje. Ne sodite vsega po svojih željah. ŠKORPIJON tod 24.10. do 22.11.) Nekatere špekulacije niso priporoč- ljive. Razočarani boste STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Sodili ste po zunanjosti in se ušteli. Razumevanje boste našli v družini. KOZOROG, (od 21.12. do 20.1.) Iz vrste ponudb boste morali iz-brati najboljše. Ne bo lahko. Nekdo je ljubosumen. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Podrobno proučite nalogo, ki ste jo prevzeli. Z odločnostjo boste vendarle prodrli. RIBI (od 20,2. do 20.3.) Dan bo zelo razgiban, celo preveč za vaše razpoloženje. Privoščite si nekaj počitka. — f — 9. avgusta 1967 SEJA OBČINSKEGA ODBORA V GORICI V' Sest milijonov za izredna popravila v klavnici Nagrade uslužbencem, ki so bili 25 let neprestano v službi na občini Zadnjo sejo je občinski odbor v Gorici posvetil upravnim vprašanjem. V odsotnosti župana je seji predsedoval podžupan Candussi. ' Preučili so vprašanja, ki zadevajo , vprašanja socialnega skrbstva (od-; bomik Tomassicb), športa in šol (odbornik Agati) ter prometa, (od-i bomik Fantini). Odbornik za finance De Simone je poročal o obračunih za junij v Domu počitka in zavodu Lenassi, ki izkazu-1 Jeta 1.6, odnosno 1.1 milijona lir stroškov. Na predlog odbornika za (javna dela Lupierija so odobrili i strošek 6.1 milijona lir za izred-: no popravilo občinske klavnice. O-I dobrili so nakup zemljišča za raz • širitev Drevoreda Venezia in drugih cest. Kar tiče osebje, je odbornik Candussi poročal o periodičnih poviških, priznanju vojnih > zaslug in izplačilu nagrad usluž- • bencem, ki so bili 25 let nepresta-: no v službi na občini. Odgovor ministra Pastorcja poslancu Zucalliju l < Poslanec Zucalli je vprašal pred-i 1 sednika ministrskega sveta, po ! j kakšnih merilih so finansirali de ' la za izgradnjo že začetih cest in I { vodovodov v gorskih predelih na I j podlagi zakona 647. Poslanec v svo i • jem vprašanju trdi, da pri razde-I i litvi niso v zadostni meri upošte-I ’ vali gospodarskih potreb gorskega | dela Furlanije, h katerim je treba i pristaviti še hude posledice, ki so jih zadnje povodnji povzročile v tej deželi. Podatki namreč kažejo, da je naša dežela bila deležna komaj ene milijarde 16 milijonov lir, I medtem ko je Piemont prejel 6 milijard, Južni Tirol 3.2 milijarde, Emilia Romania 4.2 milijarde, itd. V imenu predsednika ministrskega sveta je odgovoril minister Pa-store, ki je dejal, da so se morali strogo ravnati po zakonu, ki predvideva finansiranje že začetih del, ki jih je navedel tehnični u-rad na podlagi ugotovitve o koristnosti objekta. Upoštevali so vse napotke tehničnega urada glede vo- ■llimillililllillllllillllllllliilllitlllllllllilliimiiiiiiii Gorica CORSO. 17.30—22: «Aquile nelFinfi-nito«, James Steward in J. Ally-son, ameriški barvni film. CENTRALE. 17—21.30: «Frontiera a nord-ovest», kinemaskopski barvni film. Tržič AZZURRO. Zaprt. EXCELS!OR. 17.30—22: «Lo spacco-ne», Paul Newman in Peter Lau-rie, v kinemaskopu. PRINCIPE. 18—22: «Per un pugno di canzoni«, Vilma Goich, Ornel-la Vanoni, Domenico Modugno; v barvah. Ronke RIO. Zaprt. EXCELSIOR. 20—22: «L’allegro mondo di Stanlio e Olio», Stan Laurel in Oliver Hardy. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna ALESANI, Ul. Carduc-ci 38, telefon 22-68. RONKE Ves dan in ponoči Je dežurna lekarna «Alla stazione« od dr. Ma-tittija, Vermeljan, Ul. Garibaldi 3, tel. 75046. TR2IC Danes ves dan in ponoči je odprta v Tržiču lekarna «Alla Salu-te« od dr. Fabrisa, Ul. Cosulich 103, tel. 72480. dovodov, izključili so več vodovodov, med katerimi tudi CAFO, vodovod v Ronkah, števerjanu, Kr-minu, ker gre za ceste Gradež-Tržič, ki je speljana so ravninskih občinah. Obvestili ENAL ENAL priredi od 14. do 27. septembra 1967 letalsko potovanje v New York (Združene države Amerike); odhod iz Rima. Potovanje, bivanje v hotelih 1. kategorije in nekaj zajrtkov velja 220.000 lir. Vpi. sovanje se zaključi ,34. avgusta. Pokrajinski odbor za lov ih ribolov pri ENAL sporoča, da so pričeli razdeljevati izkaznice, ki stanejo 2.000 lir, ki velja tudi kot zavarovalna policija za civilne odgovornosti nasproti tretjim osebam. Za oboje je na voljo urad ENAL, Verdijev korzo 115. Zelo velik obmejni promet na bloku v Stupici V preteklem mesecu juliju je bil obmejni promet na blokih v Benečiji višji kot kdajkoli poprej. Mejo je prešlo 65.934 ljudi, in sicer 43.287 italijanskih državljanov ter 21.167 jugoslovanskih državlja-n v. Velika večina je uporabila potne liste ali propostnice. Le malenkostno je bilo število tistih, ki so šli na drugo stran meje, da bi obdelovali polja. Največji promet so zabeležili na bloku v Stupici, kjer je bilo več kot 60.000 prehodov. Na bloku v Učeji je bilo 1.060 prehodov, ostalih blokov pa so se v glavnem poslužili kmetje za obdelovanje svoje zemlje, ki je na drugi strani meje. V precej primerih so bili ti bloki le začasnega značaja, dokler niso kmetje uredili naj-naujnejših del na polju. Uradi Slovenske kulturno gospodarske zveze, Slovenske prosvetne zveze in Kmečke zveze v Gorici poslujejo do 31. avgusta vsak delavnik od 7.30 do 13.30. PISMO UREDNIŠTVU Poletje za gradnje Spoštovani urednik, ko je turistična sezona prišla do viška, so na prehodu Rdeča hiša pričeli graditi ostrešje in kabine, da bi bili obmejni stražniki in fi-nancarji pod streho. Toliko časa so imeli spomladi, da bi delo začeli in gr do poletne sezone dokončali, toda ne, lotili so se ga julija, ko je na prehodu največji promet. Ce so že odlašali toliko let, bi lahko potrpeli še dva meseca, pa bi zastavili lopato septembra, ko je turistična glavnina mimo. Na vstopnem in izstopnem prehodu so namreč za potrebe gradbišča zasegli polovico poti, ki je običajno na voljo voznikom. Tako se kolone vozil daljšajo; pogosto-ma nihče od organov ne skrbi za red v kolonah, tako da se ene. pomika naprej, druga pa stoji. Iz vsega tega sem prišel do zaključka, da se s takimi pobudami skuša prej ovirati kot pospeševati turizem, in to na čast turističnega leta, ki v njem živimo. (sledi podpis) m primerno na prehodih Izlet za veliki šmaren v Begunje in na Bled Vaščani iz Pevme in z Oslavja priredijo na veliki šmaren 15. avgusta enodnevni avtobusni izlet v Begunje in na Bled. Odhod avtobusa z Oslavja ob 5. uri s trga v Pevmi ob 5.10. Do sobote, 12. avgusta vpisujejo Karel Sošol v Pevmi, Milko Klanjšček na Oslavju ter urad SPZ v Ascolijevi ulici 1 v Gorici. Voznina 1.500 lir. Pohitite z vpisom! mmimmm ŠPORTNI DOGODEK LETA Amerika ■ Evropa v Montrealu V evropski reprezentanci so med drugimi Italijani Ottoz, Frinolli, Giannattasio, Simeon in Jugoslovanka Vera Nikolič V juliju prisodili 471 glob ........""""....'"'"""■"'■H',„„„„„„„ ........ ..... V PRVEM POLMESEČJU ZA 140 MILIJONOV LIR Proizvodi goriških tovarn romajo v širni svet Električni motorji so važna izvozna postavka Nekatere goriške tovarne so za svoje izdelke našle kliente v številnih tujih državah in v nekaterih primerih gre za stalne odjemalce, saj najdemo v biltenu goriške trgovinske zbornice z rednimi presledki vedno ene in iste države, ki kupujejo blago izdelano v goriških tovarnah. Da se lan-ko izvozi mora imeti svoj ecerti-ficato di origineo, ki ga izda trgovinska zbornica. Ta potem, mesec za mesecem, objavi ustrezne podatke. V prvih šestih mesecih tega leta je bilo direktno izvoženega iz goriških tovarn za 140.958.717 Ur raznega blaga. Pogledali smo malo v te podatke in našli najbolj zanimive stvari; videli smo, kaj se izvaža in kam. Nekaj primerov: v Švico so izvozili žvečilni gumi j v vrednosti milijona Ur, v Južni Vietnam pa električne motorje za skoro 9 milijonov lir. V Avstrijo so izvozili za 261.132 lir plastičnih cvetlic in iz gumija narejenih sadežev, v Venezuelo pa za 466.200 lir vina v steklenicah. Naše rojake bo najbrž zanimalo, da gredo izdelki slovenskih delavcev izdelani v najbolj zakotne kraje sveta, v glavnem v afriške in azijske države. Gre za sanitarne in papirnate izdelke, ki jih izdeluje papirnica v Rubijah, kjer so v glavnem zaposleni slovenski ljudje iz sovodenjske in doberdobske občine. Za precej milijonov blaga izdelanega v tej tovarni je v prvih šestih mesecih tega leta šlo na otočje Bahrain, na Ciper, v arabsko državo Piratska obala, v Veliko Britanijo, Libijo, Saudsko A-rabijo, Egipt, Perzijo, Kuwait, Španijo, Hong-Kong, Libanon, na Malto, v Novo Kaledonijo in v Etiopijo. V Avstrijo so izvozih stroje za izdelovanje papirnatih vrečk, v Grčijo avtomatske statve, v Venezuelo in Argentino pa precej nadomestnih delov za avtomatske statve. To je delo goriške tovarne San Giorgio. Razne klimatske naprave in hladilnike so izvozih v Avstrijo, Portugalsko, Libijo, Maroko, na Kanarske otoke in v Libanon. Za več kot dvajset milijonov Ur vrednosti bombonov je bilo izvožene v Zahodno Nemčijo. Neka go-riška tovarna je tu našla stalnega odjemalca, medtem ko so pred leti izvažali vehke količine bombonov v Združene države Amerike in v številne druge države; ta vir izvoza je za sedaj usahnil. Precejšnja je vrednost izvoza stohe in drugih lesnih proizvodov, čeprav smo, kar se izvoza stolic tiče, čisto na repu izvozu številnih podjetij v Manzanu in San Gio-vanniju ob Nadiži. Kljub temu so razni obrtniki iz Mariana izvozili stohce v vrednosti skoro dvajset milijonov Ur v Zahodno Nemčijo, v Libijo (večina izvoza je šla v to državo), Somalijo, Združene države Amerike m Eritrejo. V Libijo so izvozih za nad milijon lir vrednosti vezanih plošč. V daljni Pakistan Je š’ ■ za 256.000 Ur lestencev, v Švico za skoro sedem- milijonov lir tkanin, v Avstrijo ženski dežniki v vrednosti 151.200 lir, v Bahrain, na Ciper in na Pirat: ko obalo plastične hlačke za dojenčke, v Eritrejo lesene pete za čevlje, v Egipt nadomestni deh za električne motorje v vrednosti nad 7.000.000 Ur, v Avstrijo volnene majice. Kot vidimo gredo v inozemstvo najrazličnejši proizvodi, ki jih izdelajo pridne roke naših delavcev in obrtnikov. Vrednost tega blaga ni velika, kajti dovolj je, da izdelajo v tržiški ladjedelnici eno ladjo za kako tl'jo družbo, pa vrednost te zasenči za desetle ja vrednost ostalega goriškega izvoza. Je pa zanimivo, da gredo izdelki goriških tovarn v najrazUčnejše dežele sveta. Sreda, 16. avgusta: Zaprte bodo vse trgovine, v dopoldanskih urah bodo odprte samo mlekarne in pekarne. Poslovanje trgovin na veliki šmaren Zveza trgovcev goriške pokrajine objavlja urnik, veljaven za trgovine na veliki šmaren v goriškem in tržiškem območju ter v Krminu. Ponedeljek 14. avgusta: Vse trgovine se lahko zapirajo ob 20. uri, mesnice bodo odprte tudi popoldne, mlekarne in pekarne pa bodo prodajale blago tudi za naslednji dan. Torek, 15. avgusta (veliki šmaren) : Vse trgovine bodo ves dan zaprte, cvetličarne bodo odprte od 8. do 13. ure. Do sobot« odprt obmejni blok Skale V teh dneh so odprli za nekaj dni v zgolj kmetijske namene obmejni blok Skale v občini Grmek v Beneški Sloveniji. Blok bo odprt le čes dan do sobote 12. avgusta. Trčenje pri Ločniku Na državni cesti med Madonnino in Ločnikom se je včeraj popoldne pripetila lažja prometna nesreča, v kateri se je poškodovala voznica lahkega motocikla 20-letna Gianna Feresin iz šentlovrenča; ranila se je v glavo in desno nogo ter bo okrevala v 8 dneh. Teresin se je v smeri proti Gorici peljala med dvema avtomobiloma. Ker se je fiat 600 z videmsko registracijo ustavil, se je mladenka od zadaj zaletela vanj ter padla na sredo ceste; vozilo, ki se Je peljalo za njo, jo je prav narahlo zadelo, vendar je ni poškodovalo. V mesecu juliju so stražniki v Gorici prisodili 471 glob: kršite; ljem cestnega zakonika 453, pravilnika mestne policije 10, poljske policije 1, trgov 6 in gradbenega pravilnika 1. V tem mesecu so ulovili 36 potepuških psov. Menični protesti Po podatkih uradnega vestnika trgovinske zbornice je bilo v go-riški pokrajini v prvi polovici meseca julija 854 meničnih protestov. Od tega jih je bilo v Gorici 336, Tržiču 264, Ronkah 52, Gradežu 41, Zagraju 39, Krminu 28, Gradiški 21, Škocjanu 16, Koprivi 9, šta. rancanu 8, Št. Petru ob Soči 8, Doberdobu 7, Marianu 7, Roman-su 5, Foglianu 3, Moši 3, števerjanu 2, Turjaku 2, Sovodnjah 2 in Moraru 1. Požar na Kraški planoti Med Doberdobom in Ronki se je včeraj vnelo dračje. Požar se je razširil na površini 60.000 kvadratnih metrov, ki je last vojaške oblasti. Na kraj so poklicali tržiške gasilce, ki so požar pogasiU v dveh urah. Pri skoku v vodo se je ranil v glavo V Devinu se je pri skoku v vodo udaril v teme 17-letni Pavel Gruden iz Devina. Pripeljali so ga v tržiško bolnišnico, kjer so mu rano obvezali; okreval bo v 7 dneh. Šofer, življenje tvojih rokah ! 14. avgusta zaprti uradi mestnih podjetij 14. avgusta bodo uradi mestnih podjetij zaprti. Za morebitne okvare na električnem, vodovodnem in plinskem omrežju naj se prizadeti obrnejo na dežurnega uradnika v Ul. 9. avgusta 15, tel. 31-56. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi 13. in 14. avgusta dvodnevni avtobusni izlet na Po horje. Prijave sprejema Artur Košuta. Ul. Mamelli 8, najkasneje do 10. avgusta. Vse je že pripravljeno za veliko atletsko prireditev, največjo po o-limpijskih igrah iz Tokia. Amerika in Evropa se bosta prvič v zgodovini lahke atletike pomerili med seboj. Danes se tor‘ej prične toliko pričakovani dvoboj, ki že več mesecev vzbuja kritike in pohvale. Mislimo tu predvsem na izbiro evropske reprezentance, ki res ni bila lahka. V nekaterih disciplinah je bilo več atletov skoraj ‘enakovrednih. Enkrat je zmagal eden, drugič zopet drugi, tako da je bilo dokaj težav za objektivno izbiro. V zadnjih trenutkih so še nekateri atleti odpovedali zaradi poškodb, tako da jih je bilo treba takoj zamenjati s prvo rezervo. Težav torej ni manjkalo. Ce sedaj spregovorimo nekoliko o italijanskih atletih, ki so bili izbrani v reprezentanco (Ottoz, Frinolli, Giannattasio, Simeon), je treba reči, da sta bila Ottoz in Frinolli že avtomatično izbrana br*sz posebnih preizkušenj. najboljši evropski tekač na progi 110 m z zaprekami. Letos je še popravil italijanski državni rekord z odličnim časom 13"5. Čeprav sta Američana Mc Coullough (13”2) in Davenport (13”3) res izredna konkurenta, ni izključeno, da Ottoz lahko prekriža račune obema ali pa vsaj enemu nasprotniku. V ago-nistično napetih tekmah zna namreč Ottoz pokazati izredno koncentracijo in borbenost. Bomo videli. Skoraj -enake besede bi lahko porabili tudi za Roberta Frinollija (400 m zapreke). Čeprav letos ni veliko tekmoval je že dosegel dober čas 50”2 m ga bo v Montrealu verjetno še izboljšal. Resn'e preglavice mu lahko dela le Američan Whiney, ki je letos že tekel 49”3 in nato še 49”6. Da lahko pravilno ocenimo ta čas, naj povemo l‘e, da je svetovni rekord 49”1 (Caw-ley — ZDA — 1964), evropski rekord pa 49”2 (Morale — Italija 1962). Pasquale Giannattasio, sprinter na 100 m dolgi progi, je bil šele i na ruu m uuigi piugi, je on seie Edy Ottoz Je že dve leti daleč I zadnji trenutek vključen v ‘evrop- tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiMilifniiiiilliiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii ZAKLJUČNA ETAPA «DIRKE PO JUGOSLA VIJI» Franc Škerlj končni zmagovalec Tudi ekipno Jugoslovani zasedli prvo mesto - Najnevarnejši nasprotniki so bili italijanski kolesarji iiiiiiiii mi iiiiiimiiiiiiiiiiiiinii;; raiiiimiiiiimiii V Doberdobu balincarski turnir za «0bčinski pokal» 20. avgusta bo doberdobsko ba-lincarsko društvo «Gredina» priredilo zanimiv balincarski občinski turnir, ki se bo odvijal na 6 igriščih v Doberdobu in Ronkah. Finalno srečanje pa bo v Doberdobu. Pokale in druge nagrade za najboljše pa bodo podarila razna podjetja in trgovci. Prvi plasirani pa si bodo zagotovili občinski pokal. Za prva mesta se bo potegovalo tudi domačo balincarsko društvo, ki pa se na lanskih turnirjih ni ravno obneslo. Vsekakor Doberdob. ci upajo, da se bodo pred lastnim občinstvom letos bolje izkazali, kot so se pravzaprav izkazali tudi na pokrajinskem turnirju, kjer je domače društvo zasedlo kar 4. mesto. Doberdobski balincarji pa imajo v programu 13. avgusta srečanje v Spilinbergu, kjer se bodo udeležili mednarodnega balincarskega turnirja. Možna doberdobska postava pa bo naslednja: Marino Ge-rin, Arnaldo Frandolič, Slavko Marušič in Evgen Gergolet. KRANJSKA GORA, 8. — Zmagovalec 23. dirke po Jugoslaviji je Ljubljančan Fran Škerlj. Za nagrado je dobil ljubljanski kolesar avtomobil znamke Ford Taunus cou-pe. Danes so kolesarji zaključili svoj trud z 9. etapo, v kateri je osvojil | prvo mesto Poljak Kurda, ki je sam prispel na cilj na Vršič. Zaključila se je tako «Dirka po Jugoslaviji«. Končno prvo mesto je osvojil Škerlj, to se pravi kolesar, ki je bil v najboljši iormi. Zasluženo je zmagal, z avtoriteto, s pristno tehniko in tudi z inteligenco, kar označuje velike kolesarje. Uspeh ljubljanskega kolesarstva pa ni samo tu. Tudi Valenčič, čeprav se je v končni lestvici uvrstil komaj na osmo mesto, je bil tudi letos junak jugoslovanske dirke. Imel pa je precej smole. Morda ga je prevaral značaj: hotel se je namreč vsakokrat vreči v borbo, to mu je seveda škodovalo v nadaljnjih etapah, v katerih je izgubil vso prednost, ki si jo je zagotovil s tolikšnim trudom. Na letošnji dirki so jugoslovanski predstavniki kratkomalo po volji razpolagali z ostalimi nasprotniki. Le Italijani so jim kljubovali. Toda nikdar jih niso ogrožali glede osvojitve prvih mest. Kolesarji ostalih reprezentanc pa niso prišli do izraza. Vrstni red 9. etape Ljubljana -Vršič (97 km): 22 Marc (Jug.) 31.53’30” 25. Vidotto (It.) 32.04-22” 27 Mandič (Jug.) 32.25’58” 29. Damianič (Jug.) 32.54-33” 30 Kunaver (Jug.) 33.10-04” 37. Gazdič (Jug.) 33.45’22” 40. Piccoli (It.) 34.07-08” Končna ekipna lestvica 1. Jugoslavija A 94.03’42”; 2. Italija 94.35T8”; 3. Poljska 94.35’25”; 4 Jugoslavija B 94.43’53"; 5. Bolgarija; 6. Tunizija; 7. Švica; 8. Nizozemska. 1. Kudra (Polj.) 2.39’55” 2. De Gobbi (It.) 2.40-25” 3. Santantonio (It.) 2.41-35” 4. Cubrič (Jug.) 2.41-42” 5. Božičnik (Jug.) 2.42-06” 6. Škerl (Jug.) 2.42-06” 7. Pocrnja (Jug.) 2.42-32” 15. Boltežar (Jug.) 2.44T5” 16. Valenčič (Jug.) 2.44-20” 21 Damjanič (Jug.) 2.45-20” 22 Vidotto (It.) 2.45-20” 23. Pavlik (Jug.) 2.45’25’' 24 Kuvelja (Jug.) 2.45-30” 25. Mandič (Jug.) 2.46-09” 26. španinger (Jug.) 2.46’25” 30 Kunaver (Jug.) 2.47’45” 31. Marc (Jug.) 2.47*48” Končna lestvica 1. Škerl (Jug.) 31.17-56” 2. Božičnik (Jug.) 31.25-43” 3. Cubrič (Jug.) 31.25-54” 4. Santantonio (Jug.) 31.27-09” 5. De Gobbi (It.) 31.27T7” 6 Boltežar (Jug.) 31.27-47” 8. Valenčič (Jug.) 31.32-00” 11. Pocrnja (Jug.) 31 36”42” 12. Pavlik (Jug.) 31.38-50” 17. Kuvelja (Jug.) 31.41-26” 20. španinger (Jug.) 31.52-29” OBVESTILA ŠZ BOR KOŠARKA obvešča vse mlade, ki nameravajo gojiti košarko, da so treningi: v ponedeljek, od 17. do 19. ure; v četrtek, od 17. do 19. ure; v soboto, od 17. do 19. ure. Treningi prve ekipe pa bodo v BAZOVICI: v torek, od 18.30 do 20.30; v sredo, od 18.30 do 20.30; v petek, od 18.30 do 20.30. NAMIZNI TENIS sporoča, da so treningi: v ponedeljek, od 20.30 do 22.30; v torek, od 20.30 do 22.30; v četrtek, od 18.30 do 20.30; v petek, od 17.00 do 19.00. Vabimo vse člane organizacijskega odbora «3. mednarodnega namiznoteniškega turnir ja za Borovo nagrado», da se udeležilo seje, ki bo danes, 9. avgusta. Začetek točno ob 20.30 na sedežu društva. ODBOJKA Trening prve moške ekipe bo v petek ob 20.30. ŠK KRAS obvešča vse mladince, ki bi radi ' sko reprezentanco. Ce je bilo mesto Francozu Bambucku že prej zagotovljeno, ni bilo tako lahko za drugega predstavnika. Največje možnosti sta imela prav Giannattasio in 'evropski prvak Maniak (Poljska). Najprej so izbrali Mania-ka, ko pa ga je Giannattasio v Ostrawi gladko premagal, so se premislili in dali mesto Italijanu. Podobno je bilo še za metalca diska Silvana Simeona. Tudi v tej disciplini ni bilo problemov za prvega metalca diska, saj si je svetovni rekord‘er Ludwig Danek (češkoslovaška) daleč zaslužil mesto v reprezentanci s številnimi zmagami v Ameriki in je letos že dosegel znamko 64,77 m (svetovni rekord 65,22 m). Za drugo mesto v reprezentanci je bilo več enakovrednih atletov: Piatkowski, Si- meon, Thorith,, Begier, Milde in še nekateri drugi. Izbrali pa so najprej Nemca Losha, ki je bil skoraj nepoznan, čeprav je letos že vrgel disk čez 60 metrov. Končno so le dali prednost Italijanu Simeonu, ki se je po krajši krizi zopet vrnil v najboljšo formo in stalno dosega znamke okrog 60 metrov. Ni zato izključeno, da bo prav v tako ostri konkurenci izboljšal lastni rekord, ki mu pripada z znamko 61,72 m. Od Jugoslovanov so izbrali Vero Nikolič. Mlada tekačica na progi 800 metrov (le včasih 400 metrov) in evropska prvakinja na tej progi je tudi letos dokazala, da spada med najboljše dolgoprogašice na svetu. Letos je že popravila lastni rekord z odličnim časom 2’02’’l, ki je le za 1”1 slabši od svetovnega rekorda, ki ga je letos postavila. Avstralka Judy Pollock. V Montrealu so Nikoličine možnosti res izredne, tako da z zaupanjem lahko čakamo celo na prvo mesto. Glavni odgovorni za evropsko reprezentanco je Jugoslovan Artur Takač. Izjavil je, da so kljub močni evropski reprezentanci Američani favoriti v moški konkurenci, čeprav le za malenkost. Ce bi se temu srečanju odzvali tudi Rusi, potem bi lahko resneje mislili na zmago. V sprintu, to je od 100 do 400 m so Američani daleč boljši, medtem ko je na 800 metrov favorit Nemec Franc Joseph Kemper. Na 5.000, 10.000 metrov in v teku 3.000 metrov z ovirami pa so vsa predvidevanja za Evropejce. Na zaprekah so Američani zelo močni, a naj se pazijo predvsem Ottoza (in Frinollija?). Izenačena štafeta 4x100 metrov predvsem zaradi močnih Francozov, ki se odlikujejo z odličnimi in hitrimi menjavami, ki tudi vehko vplivajo. Vsekakor zanimiv dvoboj v skoku v daljino Boston - Davies. Favorit je seveda Boston, ki je prav pred nekaj dnevi skočil 8,29 m daleč, to (e le za 6 centimetrov slabše od lastnega svetovnega rekorda. Davies (VB) pa zna presenetiti prav v tako važnih tekmovanjih z izredno koncentracijo. Tak podvig mu je uspel prav na olimpijskih igrah v Tokiu, kjer le presenetljivo premagal Bostona in Ter-Ovanesiana. 8,07 m za prvega, 8,03 za drugega in S,U0 m za tretjega. Nedosegljiva sta Mat-son in Steinhauer v metu krogle, oba daleč čez 20 metrov. Skoraj izenačena borba v metu diska, večje možnosti Evropejcev v metu kopja in skoraj izenačenost v skoku s palico. Favorita sta sicer Sea-gren in Wilson, a le za malo, ker sta D’Encausse (Francija) in Pa-panicolau (Grčija) že skočila 5,20m in posebno D’Encausse je zmožen še veliko boljšega. Skok v višino, troskok in met kladiva brez favoritov. V ženski konkurenci so Američanke veliko napredovale v zadnji11 letih, a kljub temu so še vedno boljše evropske predstavnice tudi brez Rusinj. T—ar mmmmš MESSINA, 8. — 20. mednarodni turnir za moške košarkarske reprezentance za «Pokal Cesare 1° Forte« bo v Messini od 26. do 30. avgusta. Turnirja se bodo udeležil« nekatere najmočnejše evropske reprezentance, med katerimi tudi Ju' gojili odbojko, da se javijo na zgo-1 f?°slavija, ki je osvojila drugo meniškem odbojkarskem igrišču da-i sto na ^etovnem prvenstvu v UrU' nes, 9. t. m., ob 20.30. ................................................................................................................................................iiiiimiiiiiiimmmmmiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiiimimiiiiiniii....nmt liiiiiiimm„„illllu . ......... .......... i — Ali ste bili kdaj v njegovem stanovanju? gvaju, Poljska, Romunija in Bolgarska, ter seveda Italija. John Crea&sy 51. LOBOV PEČAT — Narednik, on je prišel z menoj. Mislim, da je odšel v kuhinjo. Ko sem mu rekla, da vas moram takoj videti, je telefoniral v Scotland Yard. Tamkaj vas ni bilo. Nihče ni znal povedati, kdaj se boste vrnili. Potlej sem ga prosila, naj me odvede semkaj. Dobro sem storila. Imate zelo lepo stanovanje. Inšpektorji Scotland Yarda imajo v resnici srečo s svojimi ženami. — Zakaj ste prišli semkaj? — Ne bodite tako grobi... Zvedela sem, kaj se je zgodilo Alecu. Oči so se ji orosile. — Kako pa ste to zvedeli, je vprašal Roger. — Prosila sem narednika, naj mi kupi časopise. Dolgčas mi je bilo. O dogodku so poročali v rubriki «Zadnja novica«. Ali je Alec res storil samomor? — Ja, ampak so mu pomagali. — Kaj hočete reči? Naj bom jaz delno kriva za to njegovo poslednje dejanje? Res mi je rekel, da se bo ubil, če ne bi hotela postati njegova žena, vendar te grožnje nisem jemala resno. — Nekaj drugega je prisililo Aleca, da je storil, kar je storil. Ali ste ga dobro poznali? — Zelo dobro. — Samo enkrat. Hočem reči, da sem bila samo enkrat z njim na samem. Pokazal mi je svojo sobo, v kateri je polno mojih fotografij. Bil je zelo sentimentalen, pravzaprav neuravnovešen. Potlej nikoli več nisem šla k njemu, da bi bila sama, ampak vedno v družbi. — Ali ga je vaš oče dobro poznal? Brž ko je to vprašal, se je Roger spomnil, da Margaret sploh še ne ve za smrt svojega očeta. Kaj bi bilo bolje, reči ji kar v oči, ali okoli ovinka? — Seveda, je odgovorila Margaret. Zelo dobro ga je poznal. Saj mi ga je predstavil. Mislim, da je bil Alec sin nekega njegovega velikega prijatelja. — Ali je pogosto prihajal v Morden Lodge prej, preden je postal vaš prijatelj? — Ne. Zakaj pa me to vprašujete, Roger. Ubogi Alec je mrtev in... — če ste žalostni, je to zato, ker smatrate, da ste tudi vi prispevali k njegovi smrti, ne pa zato, ker bi ga ljubili. Ali ni tako? Margaret ni odgovorila. — Poslušajte, je rekel Roger. Zdi se mi, da nekolikanj vem, kdo sem, da sem policaj, ki vodi preiskavo o aferi, v katero ste tudi vi zapleteni. Mogoče je, da niste ničesar vedeli, to pa bi pomenilo, da ste tako naivni, kar pa ni verjeti. Prosim vas torej, da se ne obnašate, kot da bi bil vaš dolgoletni znanec in sedite in odgovarjajte na moja vprašanja. Razumete? — Razumem. Pogledala ga je s pogledom polnim očitkov. — Zakaj vas je Alecova smrt tako prizadela? — Povedala sem vam. Ljubil me je. — In vi? Ste ga tudi vi ljubili? — Zakaj vprašujete, če že veste za odgovor. — Ne vem za vse odgovore, ne vem niti tega, zakaj ste prišli semkaj. Razen če niste prišli, da bi mi povedali podrobnosti o Alecu, katere pa ste doslej tajili, zdaj pa, ko je umrl, mu ne morejo več škodovati. Ali je tako? — Ne. Potem povejte, zakaj ste hoteli tako hitro in na samem govoriti z menoj? — Povedala sem vam, ko ste prišli. Vi ste edini, ki me razume in edini, ki lahko uredi moje misli. Ne, nisem ljubila Aleca. — Ali ste ljubili koga drugega? Oklevala je. — Ste ali niste? — Doslej ne. Sicer pa nisem gotova... — Koga sedaj?... Stavka ni končal. Odgovor je opazil na Margaretinih ustnicah. Pogledal je proti vratom, ki jih je pustil priprta zaradi Marca in Jeanette; ni se hotel pogovarjati z mlado žensko za zaprtimi vrati. — Ja, je rekla Margaret. Občutila sem, da ljubim človeka... — Želim mu mnogo sreče, jo je prekinil Roger in si prižgal cigareto, da bi se nekoliko izvlekel. Margaret je segla proti tobačnici. Roger ji je ponudil cigareto in jo prižgal. — Če sem vas prav razumel, je nadaljeval Roger, vi zapravljate svoj čas v tem, da ljubite in da ne ljubite več. — Mogoče. Povedala sem vam, da še nisem v življenju sre- čala moškega, s katerim bi želela preživeti ostanek življenja. Jaz, jaz pa vas vprašam, ali je sploh kdo na svetu, za kogar vi malce čutite?... Povejte mi kaj o Sorensenu. Margaret se je zasmejala. — Pa vendar ne mislite? — Ne skrbite, kaj jaz mislim. Ali ga že dolgo poznate? — Mislim, da ga že ves čas poznam. — Ali je bil hišni prijatelj? — Pravzaprav da. Vendar bolj je bil Helenin prijatelj. Pravzaprav več kot prijatelj. Nekaj časa sta živela skupaj, pa ne vem, ali ta stik še vedno traja. Italija. 1*1.111 llllllllllllllllllllllllfll — Kaj pa mislite o Helene? — Sovražim jo. — Ali je Sorensen dobro poznal vašega očeta? ,'fle„ŽeDdr^glf/rje Roger govoril 0 njenem očetu v pretekleh1 S h hn M“rgaret tega sploh "i opazila, tokrat pa je n* celo dobila gubo, vendar je, ne da bi oklevala, odgovorila — Ja. To je njegov, kakor pravimo, hišni zdravnik Raz«11 tega mislim, da sta skupaj delala. — Ali Sorensen pozna Carneya? Razlika o uporabi sedanjega in preteklega časa Margaret* m ušla. Brazda na čelu se je poglobila. Vstala je. . ~ ^a- Dobro pozna Carneya. Vendar mislim da med njih13 m nikakršnih drugih odnosov, kakor so odnosi obiskovalci 111 sluga. — Ali je Sorensen poznal Aleca? — Je. — Ali je bil njegov zdravnik? — Ja. Dobro. Zdaj sva analizirala neka vprašanja Vi ste ime** precej moških prijateljev, nikoli pa niste nikogar liubili sovražite Helene Wolff, doktor Sorensen vam ne pomeni sar, nikogar na svetu ni, da bi karkoli zanj občutili Nobeneš9 čustva, kajne? — Margaret se je približala Rogeru in položila roko n® njegovo. Roger Je vzdrgetal in se ozrl. Zdelo se mu je da sliši šuh>; Kaj je bil Marc tako indiskreten? Ne, nemogoče Pritisk garetine roke je bil močnejši. — Ali ste pomislili na mojega očeta? — Sem. — Se mu je kaj zgodilo? — Ja. — Kaj? (Nadaljevanje sledi)