V. Bežek: O slovenskih in nemških čitankah na naših srednjih šolah. 301 O slovenskih in nemških čitankah na naših srednjih šolah. I. Nekdanji »cvetniki* in sedanje »čitanke*. V nobeni stroki srednješolskega slovstva nismo Slovenci bolj zaostali, nego glede" (3nih knjig, ki so vsekakor najvažnejše za pouk našega materinskega jezika, t. j. v slovenskih čitankah. Milo se je moralo delati slovenskemu učitelju, ko je videl in vedel, kako krasne čitanke za materinščino so na razpolaganje nemškim in laškim dijakom, a pri slovenskih urah je moral jemati v roko — »Cvetnik*, bodisi katerikoli, drug bornejši od drugega, in kar je bilo še najhujše : ob konci šolskega leta suhoparne, do ostude prežvečene knjige ni mogel položiti iz r6k, globoko vzdihnivši: >y Hvala Bogu, prebili smo jo I* Ne! Prihodnje leto si moral ukaželjne dečke pitati z istimi do čista oglodanimi kostmi ravno pri <5nem predmetu, ki je i naj-omikanejšim narodom, Francozom, Nemcem, Italijanom, in bi moral biti tudi nam s r e d i š č e vsega pouka: v materinščini. Kaj čuda, da je bil baš slovenski pouk pri nas vse do najnovejšega časa i učiteljem i učencem nekako — recimo kar naravnost — breme, kateremu se je izmed učiteljev odtegnil, kdor se je le mogel. Filologi, katerim je bil iz večine poverjen ta pouk, dasi morda sicer podkovani in rezki latinci in grki, s slovenščino niso vedeli, kak6 in kam; načrta ni bilo nikakeršnega, cvetniki kukavni. Posledica je bila, da so bili nekateri učitelji v materinščini silno popustni, kar so dijaki takoj opazili z bistrim očesom — »deca so greh i smeh«' veli belokranjski pregovor — ter so slovenske ure izkoriščali za zabavo in ulk ; vestnejši učitelji pa, hoteč tudi v slovenski pouk uvesti tisto rezkost in eksaktnost, kateri so bili vajeni pri grščini in latinščini, oklenili so se — slovnice, a ž nje otepanjem in premlevanjem vender niso naudušili mladine.1) Silno malo pa je bilo učiteljev, ki so premagali vse te težave in nadomestili nedostatna učila z bogatim svojim znanjem in — last, not least —¦ z naudu-šenjem do predmeta. —¦ Da v tej sličici nisem pretiral ničesar, to mi iz-vestno potrdijo ne samo bivši in sedanji učitelji slovenski, ampak tudi vsi njih učenci, ki so se šolali po »cvetnikih«. Kdo ali kaj je bilo vzrok ogrozni suhoparnosti naših čitank — ali morda njih zlagatelj? Gotovo ne! Janežič je bil kot veščak in kot šolnik izvestno najsposobnejši mož za ta posel; to je dovolj dokazal s svojimi slovnicami, s katerimi je postavil slovniško stran slovenskega pouka na taktf trdni temelj, ^ Prira. XIV. izmed »Dunajskih sonetov« Stritarjevih: »Oj učenik slovenskega jezika !« i. t. d. 302 V. Bežek: O slovenskih in nemških čitankah na naših srednjih šolah. da sloni ob njem še dandanes. Vzroka nam je iskati v stvari sami, v ubožni naši književnosti. Dobro je poznal Janežič imenitni pedagoški izrek, da je to, kar je najboljše, komaj dovolj dobro za mladino. Ali odkod naj bi bil jemal, kje izbiral najboljše reči za mladino, ko niti dobrih nismo imeli skoro nič, ko so bili vsi književni proizvodi razven Prešernovih »komaj enmalo branja vredni?* Toda na svojo veliko sramoto morajo priznati naši šolniki, da so se dali prehiteti od književnosti, in zlasti izza leta 1880. je bolj in bolj zevala nerazmerica med bujno in vsestranski se razcvitajočim slovstvom in sušičnimi cvetniki. Silno potrebo nove slovenske čitanke za srednje šole, katero smo vsi živo čutili že davno, opisuje gospod dr. Sket v predgovoru III. čitanki, rekoč: »Anton Janežič sam je bil sklenil, da sestavi ,cvetnika' tudi za tretji in četrti razred, ali žal, prezgodnja smrt mu je že leta 1869. pretrgala nit življenja in ustavila njegov naklep. — Od tedaj je preteklo nad dvajset let, in slovenska učeča se mladina je zastonj čakala na novo slovensko čitanko. Ravno ta slučaj pa priča jasno, kako trudapolno in mučno delo je pri nas sestavljati čitanke, bodisi za nižje, bodisi za višje razrede srednjih šol. Znano mi je, da je bilo več zaslužnih slovenskih profesorjev že začelo nabirati gradivo za slovenske čitanke za nižjo gimnazijo, med njimi zlasti gospoda profesorja M. Pletersnik in Fr. Ihibad, toda drugo slovstveno delovanje jim je branilo izvršiti svoj namen/ Tu pa se pisatelj baš navedenih vrstic, g. prof. dr. Jakob Sket, poprime resno te stvari, in v primerno kratkem času ni samo predelal Jane-žičevih ^cvetnikov*, oskrbevši njih poznejše natiske, med njimi zlasti korenito »Cvetnik slovenske slovesnosti*, ki je izšel kot »Slovenska čitanka za peti in šesti razred srednjih šol« že v drugi pregledani izdaji (v Celovci, 1892.), ampak sestavil je tudi na novo »Slovenske čitanke« za nižje gimnazije, za vsak razred svojo, doslej troje.1) Potemtakem nedostaje samo" še trem gimna-zijalkam Sketovih čitank, namreč četrti, sedmi in osmi. Ker je g. izdajatelj sam o vsaki priliki (v »predgovorih«) izrekel željo, naj mu prijatelji naše mladine blagovoljno naznanijo vse nedostatke v čitankah ter odkrito izrečejo misli svoje o njih, torej gotovo i njemu samemu ne more biti čez voljo, ako izpregovorimo ne samo o podrobnostih njegovih čitank, glede" katerih nam je kaj pri srci, ampak o tej priliki globlje posežemo ter malce razpravljamo o temeljih in pravilih, po katerih so sestavljene ali naj bi bile sestavljene naše čitanke. Načelno to razpravljanje bi se utegnilo komu pač videti nekoliko zakesnelo, sedaj ko je izšlo že nad polovico vseh *) Te vrstice sem bil napisal že iz davna, ko me obvesti prijatelj kolega, da »Čitanke za tretji razred srednjih šol« vis. naučno ministerstvo ni odobrilo; kateri vzroki pa so branili potrditvi, tega mi prijatelj ni včdel povedati. Dr. J. Vošnjak; K zgodovini Wolfovega slovensko-nemškega slovarja. 303 čitank; toda prepozno vender ni, ker se je vzpričo živahnejše uporabe slovenskih učil nadejati kmalu novih natiskov že izšlih čitank. Mislim pa, da je g. izdajatelju i samemu do tega, da se razgovor ne vrti samo o takih posamičnostih, katere človeka nehote" dregnejo v nos pri uporabi knjige, kakor se je n. pr. to zgodilo v oceni g. Jos. Jenka v 1. štev. letošnjega »Dom in Sveta«, dasi je mnogo ondašnjih opazk upravičenih. (Dalje prihodnjič.) V. Bezek. K zgodovini VVolfovega slovensko-nemškega slovarja. (Konec.) Dr. J. B1 e i w e i s je pisal: »Prvo, kar je treba, je odstraniti ovire, ki so dozdaj zadržavale tisek slovarja. Ovira glavna je pa ta a), da manjka resna volja izpolniti oporoko preblagega knezoškofa Wolfa. Če je rajnki Tanežič z majhnimi svojimi močmi v kratkem spravil na dan — oba dela slovarja, no! Wolfova moč je velika! Druga ovira je b) napačna misel, da Wolfov slovar mora biti to, kar velikansko delo kake akademije. Naj se bere predgovor k nemškem-slovenskemu delu in videlo se bo, da slovar ta naj vstreza dejanskim potrebščinam šol, uradnikov, in sicer javnega življenja. To dvojno oviro odstraniti, bode naj skrb si. deželnemu zastopu in kmalu imamo dober slovar v rokah. Naj nihče ne misli, da more biti kak slovar »omnibus numeris absolutus« tacega nima noben narod in ga ne bode imel, dokler se ne ustavi omikovanje in olikovanje jezikov. Slovar slovensko-nemški že bi bil zdaj gotov, ako se leta 1871. ne bilo vredništvo njegovo iz rok Navratilovih eskamotiralo v druge ali morebiti v nobene. V Ljubljani 15. julija 1874.« G. L. S v e t e c je na vabilo odgovoril dež. glavarju: »Ker sem zadržan, da ta dan ne morem v Ljubljano priti, dovolite, da Vam v tej reči na kratko pismeno svoje mnenje razodenem. Kolikor jaz vem, je zadnji stan te reči ta, da so bili pred 2—-3 leti ljubljanski seminaristi naprošeni, da so vse za slovar nabrane besede, zlasti tudi zbirko rajnega g. Zalokarja na listke vsako besedo posamezi — spisali. Ali se je to zgodilo ali ne, jaz ne vem Ako se ni, mora zdaj to prvo delo biti, ako je pa to storjeno, potem je vse pripravljeno, da se slovar izroči zvedenemu uredovalcu (redaktorji), ki vse to blago kritično obdela, v red dene in za tisk pripravi. Pred vsem drugim je pa potreba, da se najde en človek, kteri bi, kakor prejšnja leta g. sedanji prost dr. Pogačar, vzel slovar pod svojo skrb, da bi neprenehoma na to gledal, da delo napreduje; da bi bil v vedni dotiki z gosp. knezoškofom in skrbel za to, da so materialna sredstva zmirom pripravljena. Ker je slovar ako se le to porabi, kar je že zdaj pripravljenega, velikansko delo, ktero bi en sam uredovalec, naj si je najpridnejši, težko zmagal v tako kratkem času, V. Bežek : O slovenskih in nemških čitankah na naših srednjih šolah. 367 O slovenskih in nemških čitankah na naših srednjih šolah. (Dalje.) Vse Sketove »čitanke« so že izšle izza »Na v oda o pouku gimnazijskem'5 (»Instructionen fiir den Unterricht an den Gvmnasien.« I. An-schluss an die Verordnung vom 26. Mai 1884, Z. 10128, 304 str. vel. osmerke.) Zategadelj se je postavil g. izdajatelj na jedino pravo in možno stališče, poudarjajoč že v prvi izdaji čitanke za V. in VI. razred srednjih šol, da pravila, ki se podajajo za nemški pouk v omenjenem navodu, veljajo v glavnih potezah tudi za jezik slovenski. Vsak drug pot bi bil kriv. Naučno ministerstvo v »instrukctjah« za nijeden deželni jezik avstrijski ni izdalo posebnih napotkov, samo za nemščino jih je; tej pa je odmerilo jako določno in točno meje in poti. Kaj je torej preostalo drugega i skupščinam i pojedincem, kateri so se bavili s preustrojitvijo učnih načrtov za druge deželne jezike, nego da so si prikro-jevali mutatis mutandis ministerska določila o nemškem pouku (na m. r. str. 71.—104.). II. Nemške čitanke in instrukcije. Odslej je sestavljalcem nemških in obtorej tudi slovenskih čitank precej trdno odkazan pot. Da je to že jako velika pridobitev, prizna mi vsakdo, ki vč, po kak6 raznolikih in mnogovrstnih načelih in načrtih so se sestavljale nemške čitanke. O kaki jednovitnosti ni bilo ni govora, in do spo-razumljenja ni bilo nič upanja. Organizacijskemu načrtu (»Entwurf der Orga-nisation der Gvmnasien und Realschulen«. 1849.) Je bilo glavno vodilo, da bodi čitanka vezilo med posamičnimi učnimi predmeti, in odpravijo naj se iz nje jezikovne in stvarne težkoče, ki bi ovirale razumevanje vzprejetih beril; čitanka naj vse druge predmete spopolnjuje, oživlja in poglablja. Toda proti tej enciklopedistiki srednješolskih čitank so se dvignili protivniki, trdeč, naj čitanke uvajajo učence v domače slovstvo in naj tedaj vzprejemljejo sam6 taka berila, katera ali sama pripadajo domačemu slovstvu ali pa se ga tesno dostajejo. O takih in jednakih zmerih in nazorih so živahno razpravljali Nemci po časopisih, v predgovorih i. t. d. In da ta borba in to tekmovanje ni našlo pri nas primernega odziva in posnemanja, vzrok je samo beda in siroščina našega slovstva, o kateri smo govorili že zgoraj. Naših čitank izdajateljem se ni bilo bati nikakeršne konkurencije, a zbok tega tudi ni bilo nikakeršnega napredka. Vse subjektivno ugibanje in samovoljno ukrepanje o načrtih, po katerih naj se snujejo nemške in tedaj tudi drugojezične čitanke, pa so podrla 368 V. Bežek: O slovenskih in nemških čitankah na naših srednjih šolah. naučnega ministerstva navodila o nemškem pouku na gimnazijah. Ne da bi priporočala te ali 6ne vrste, tega ali čnega izdajatelja čitanke, vender jasno in rezko določujejo zvrho in namen nemškim čitankam, in sicer za vsako učno stopinjo posebe; kakor rdeča nit se pojavlja v vseh določilih o nemškem štivu vodilna misel, da njega značaj bodi formalen. Ta težnja se poudarja vedno in vedno, za spodnje gimnazijalke cel6 izključljivo. Pod zaglavjem »Lectiire« (namreč na spodnji gimnaziji, gl. na m. r. str. 79.) čitaš: »Nemško štivo na gimnaziji ima, prav takd kakor latinsko ali grško, kot del jezikovnega pouka zlasti formalen značaj. To se je čestokrat preziralo, ker se je uprav nemškemu štivu določevalo kot zvrha tvarinsko poučevanje in se je iz njega napravilo torišče najraznoličnejšega mnogovedstva, da, nakladalo se mu je (namreč nemškemu štivu), popolnoma prezirajoč njega namen, uvajanje v take vednostne stroke, katerih se sicer učni načrt gimnazijski ni dotikal, katere se pa tudi nemščine kot učnega predmeta nI daleko niso dostajale. Res je sicer, da mladino zlasti zanimajo snovi, toda to zanimanje se mora neopazno izkoristiti v prospeh oblikovnega čustva Zemljepisne, zgodovinske, prirodoslovne tvarine se vzprejemljejo v obče samo na prvih učnih stopinjah in samd zategadelj, ker njih vsebino učenci zlasti umevajo in se zanjo zanimajo in ker naj se pri učencih že zarana, dasi nevedoma utrdi nazornost o oblikovnem obravnavanji (o upodabljanji) takih predmetov. Ni se bati, da bi se kratili gimnaziji etiške vzgoje zmotri s tem, ker se poudarja formalni značaj čitanja. Zakaj ako se štivo takd obravnava, to ne treba, da bi se razdvajali vsebina in oblika, pač pa se spoznal vzajemnost obeh. Uprav na mladino močno vpliva, ne da bi se le-tega zavedala, prirodna jednovitost, ki se javlja med vsebino in obliko: otrok, ki se je naučil pesence s prikladno vsebino, niti ne pomisli, da bi utegnila tista vsebina imeti tudi drugačno lice. Kar se pa tu javlja samo ob sebi, instinktivno, to naj pospeši pouk v poznejših letih do samosvestnosti. Ta vzajemnost med vsebino in obliko pa streže stili-stiškim in etiškim učnim namenom s tem, da primeri v plemeniti obliki obse-zajo tudi plemenito vsebino. Oblikovno ali formalno pa se d& razpravljati štivo šele tedaj, kadar se je popolnoma proučila in premotrila njega vsebina.« Toda tudi v višjih razredih naj se poudarja po težnjah gimnazijskih instrukcij pri nemškem čitanji vedno in vedno, da, celo bolj in bolj formalna stran zlasti v dni prehodni dobi (v V. šoli), ko se gimnazijci pripravljajo na to, kar je po mislih instrukcijskih prav za prav neposredna zvrha nemškega štiva, t. j., ko se uvajajo v nemško ndrodno slovstvo. Poslušajmo zopet instrukcije ; o čitanji na višji gimnaziji velevajo v obče (n. o. m. str. 92.): »Napredovanje od nižje do višje gimnazije se kaže v tem oddelku nemškega pouka zlasti v dvojnem oziru. Po jedni plati namreč se opira čitanje že na širšo pod-stavo stilistiškega opazovanja; njega formalni značaj se javlja torej še bolj izrazito, stilistiška posamičnost, ki se ima omeniti, že ni več osamela v zavesti učenčevi, ampak pridružuje se celi vrsti že pridobljenih jednakorodnih predočeb. Možno bode torej, iz množine jednakovrstnih konkretnih pojavov predreti do splošnega spoznanja, a to spoznanje ne ostane mrtvo znanje, ker je vzniklo iz samosvojega opazovanja. V. Bežek: O slovenskih in nemških čitankah na naših srednjih šolah. 369 Po drugi plati pa se čitanje sedaj bolj in bolj približuje svoji neposredni zvrhi, uvajanju v ndrodno slovstvo; ker se je namreč utrdilo oblikovno razumevanje, možno je sedaj, izbirati si za čitanje težja in celotna klasiška dela.« Šele v VI. šoli naj se začn6 po »instrukcijah« uvajati učenci v narodno slovstvo s celotnimi podatki iz njega povestnice. *) — Toda tudi slovstvenega pouka glavna stran je >>instrukcijam,s poleg historiškega pomena ven-derle formalna, in njega formalno razkladanje vedno in vedno pokladajo učiteljem na srce. Radi tega tudi odločno odsvetujejo, naj se pri čitanji izvirnikov v šoli ne poseza nazaj daleč preko srede 18. stoletja. O moji trditvi se lahko uveri čitatelj iz omenjene knjige na straneh 92.—104. — Ker je stvar načelne važnosti in se bode strogo ozirati nanjo pri bodočih naših čitankah za višjo gimnazijo, naj navedem takoj na tem mestu pod črto iz ondotnih navodil najznamenitejša in najznačilnejša mesta. 2) *) Na m. r. str. 95.: »VI. Classe. Die Einfiihrung in die Nationalliteratur durch Lectiire verbindet sich hier zuerst mit zusammenhangenden Mittheilungen iiber die Ge-schichte derselben.« 2) »Es ist wohl zu beachten, dass nicht die Mittheilung einer »Poetik« bezweckt wird (namreč v V. šoli), sondern einzig jene Befestigung und Steigerung des Stilverstaud-nisses, vvelches die Bedingung zur Auffassuug einer Kunstform ist. Die Aufgabe ist eine formelle, nicht eine materielle « (str. 92.). — »Die formalen Gesichtspuncte vverden hier (namreč v V. šoli, ko se razpravlja ndrodni epos) durch das Interesse fiir die volks-thiimlichen Stoffe ausgiebig unterstiitzt.« (str. 92/3.), — »Eiuerseits die Sprachform der altesten Werke, andererseits der zunachst formale Charakter der Schul-le c t tire, endlich die ungleich grossere Fruchtbarkeit der Auschauung von Werken aus der neuhochdeutschen classischen Zeit, alles dies verbietet, in der Schullectiire von Originalen noch betrachtlich iiber die Mitte des 18. Jahrhundertes zuriickzugehen oder dieselbe unter Vernachlassigung ihrer formalen Zvvecke bloss zur lite rarhistorischen Illustration zu machen.« (str. 93.). — »Von hier ab (namreč v VI. šoli, potem ko se je završila v 8—10 (!) tednih zgodovina vsega slovstva tja do začetka 18. stoletja) tritt die Schullectiire wieder ganz in den Vordergrund und zwar i 11 ihrer Eigenschaft als formales Bildungsmit t e 1. Es muss daher gleich hier bemerkt werden, dass weder die Lectiire der Originalwerke der neuhochdeutschen Classiker vorvviegeud nach literarhistorischen Motiven ausgewahlt und angeordnet werden darf, noch ausschliessl ich a 11 ihrem Faden das Leben der grossen Dichter darzustellen ist. Es ware auch nicht mcglich, Schiilern auf dieser Stufe den ganzen Entwickluugsgang etwa Lessings oder Goethes durch die Schullectiire zu verdeutlichen. Die formalen Zwecke der Lectiire si 11 d also die Hauptsache, gegen die alles audere, so wiinschen s wert es sein mag, zuriickstehen muss;« (str. 96.). — »Der Ge-sichtspunct der Ausvvahl aus den Oden (namreč Klopstockovih) darf nicht der rein lite-rarhistorische sein; man miisste sonst zu viel Zeit und unfruchtbare Muhe auf die Wand-lungen der Manier des Dichters im Alter vervvenden. Die Lectiire will hier vielmehr das Gefiihl fiir Rvthmus und die Empfindung fiir die Uebereinstimmung zvvischen Inhalt und Form bilden;« (str. 97.). — »Der starke stili stische Ge-gensatz zu Klopstock empfiehlt, zu Beginn des zvveiten Semesters (namreč VI. šole) Proben aus Wieland zu lesen; auch an ihnen ist die Uebereinstimmung von 24 37° V. Bežek: O slovenskih in nemških čitankah na naših srednjih šolah. Zakaj smo si privoščili tako obsežen citat iz >y instrukcij(< ? Zato, ker ob le-teh sloni vsa naša razprava, nanje se opira vse naše dokazovanje, in na njih podlagi hočemo, kolikor je v naših močeh, načelno rešiti jedenkrat za vselej vsa vprašanja, dostajajoča se slovenskih čitank. Nečem sicer pisati slavospeva »instrukcijam«, dasi sem subjektivno uverjen, da so njih temeljne, vodilne misli glede" nemškega pouka prave poleg vseh hib v posamičnostih; toliko pa je gotovo, da so zakoni-tostne, avtoritativne, da se mora pokarjati njih ukazom in nasvetom, kolikor more in zna, vsak učitelj, zlasti pa tudi sestavljalec nemških in posredno torej tudi slovenskih čitank. Inhalt und Form zu beobachten;« (str. 97.). — »Die Lectiire (namreč iz Her-derja v VII. šoli), welche Stiitke aus den »Fragmenten zur deutschen Literatur«, aus den Blattern ,,von deutscher Art und Kunst", ans der Vorrede zu den Volksliedern umfasst, die nt ebensosehr den stilistischen wie den literarhistorischen Zwecken;" (str. 98.). — ,,Schullectiire voii Gedichten seiner Jugendzeit (namreč Schillerjeve) ver-meide man aus formalen und paedagogischen Zvvecken;" (str. 99.). — Tudi v odstavku o nalogah (Aufsatze; str. 101.—103.) se mnogo poudarja formalni pomen; zavr-šujoč dotični odstavek velevajo (str. 103.) : „Es kommt iibrigens nicht auf die Mannigfal-tigkeit der Stoffe an, im Gegentheile wird der Lehrer gut thun, sich im StofFe zu beschranken und dafiir aufMannigfaltigkeit der Formen bedacht zu sein, ja, er wird fiir die Fertigkeit seiner Schiiler am besten sorgen, wenn er denselben Stoff in einigen Aufgaben, von leichteren zu schwereren fortschreitend, bearbeiten lasst;" (str 103.). Glede šolskih nalog pa ukazujejo: ,,Die inventio der letzteren (namreč šolskih nalog) darf keinesfalls schwierig sein; hier eignen sich bes on dere The-mata, die auf formale Gesichtspuncte der Lectiire sich bezieheii;" (str. 103.). — O pripravi pismenih nalog uče": „Die Arbeit des Schiilers nimmt (ja doch) diesen Weg: er denkt iiber den Stoff des Themas nach, es fallt ihm dies und jenes bei — aber er besitzt es erst, wenn er ihm Form gegeben, es aufgezeich.net hat; und niemals ist seine geistige Arbeit intensiver als bei der Formgebuug, da ent\vickelt sich ihm erst der Stoff, da erzeugt ein Gedanke den andern" i. t. d.; (str. 103. & 104.). — Navod o popravljanji nalog pa se okončuje tako-le : »Das Ziel aller auf die Cor-rectur der Aufsatze venvendeteu Arbeit aber soli sein, im Schiiler die klare Vorstellung von der nach Inhalt und Form angemessenen Bearbeitung des Themas zu erzeugen." (str. 104.). — Že tukaj naj mimogrede" poudarim, da je po ,,instrukcijah" učni zmoter nemškemu pouku v V. šoli celo drugačen negoli v VI. in v nastopnih razredih (gl. na o. m. str. 92. in si.). Dočim se v peti poučuje empiriškim potem poetika, prične se v šesti že slovstvena povestnica. Tako bodi v obče uravnan i slovenski pouk, ako naj veljajo za"nj v glavnih potezah ona pravila, ki se podajajo za nemščino v instrukcijah. Ce je pa to res, ondaj ni možno, da bi ustrezala ista čitanka učnim zvrham pete in šeste šole, in Sketova „Slovenska čitanka za peti in šesti razred" bi morala rabiti samo v peti šoli, uvajajoč v poetiko. (Dalje prihodnjič.) V. Bežek. 432 V. Bežek: O slovenskih in nemških čitankah na naših srednjih šolah. Vi fkerbite sa zajtno shiulenje, sa grunte, sa shivino, bogatvo zeu dan, žele tedne: sa dufho, sa poduzhenje pak vafhih otrok taku malo fkerbite. Premiflite sanaprej de je vafha perva doushnoft Poduzhvti vafse otroke inu fkerbeti, de bodo poduzheni, je pak vafha druga doushnuft otroke, kader fo uredni pametno Ihtrafati. «5§^ O slovenskih in nemških čitankah na naših srednjih šolah. (Dalje.) III. Lampljeve čitanke. Kaj torej zahtevajo »instrukcije« od čitankarjev ? Malo in vender jako veliko; kakor je maršal Trivulzio dejal, da treba k vojevanju zlasti treh rečij, namreč: denarja, denarja, denarja, tako poudarjajo tudi instrukcije v navodilu za nemško čitanje vedno, vedno in vedno: formalno stran. Človek bi mislil, da bi moralo to biti nemškim čitan-karjem jako po volji, ker so »instrukcije« tako liberalne ter jim na raate-rijalno stran, razven nekaterih določil!), ne stavijo nikakeršnih pogojev in tie delajo nobenih ovir in da so veseli, ker jim je poleg strogo določene metode zagotovljena pedagoška prostost glede' učiva in štiva. Toda čudno ! Kakor bi jim bilo ukazovanje in svetovanje ministerskih »instrukcij« pre-lahkotno in nedostatno, ne zadovoljujejo se ž njimi. Liki jahačem-glumačem, ki hočejo svojo izvežbanost razkazati strmečemu gledalstvu ob umetnih zaprekah n. pr. ob obročih, s popirjem prevlečenih, ali jahajoč na jedni nogi ali pa zajedno na treh konjih, prav tako nemški čitankarji tekmujejo, kdo bi prekosil drugega, izumivši najbolj ume.talne in zvite ovirke, jarke in pre-graje. Ko prebiram nemške čitanke in njih pripomenke, ne morem se na-čuditi, kako iznajdljivo razvrščajo njih sestavljalci berila, v kak(3 skrivnostno zvezo ja spravljajo med seboj in z zgodovino, zemljepisjem in prirodoslovjem. Največjo slavo pa si je v tem oziru pridobil Lampelj (Leopold Lampel, profesor na akademiški gimnaziji), čegar berila so uvedena tudi po nekaterih gimnazijah v slovenskih pokrajinah. Ta mož si je zverižil celo sistematiko in shematiko, katera ga po njega mislih tak6 varno vodi pri izbiranji in *) N. pr vis. odi. minist. za uk in bog. z dne* 17. II. 1876, št. 2501., glede obsega čitank; dalje določbe o povzdigi nravstveno-verskega duhd in patrijotiškega mišljenja, določba o pravopisu. V. Bežek O slovenskih in nemških čitankah na naših srednjih šolah. 433 razvrščevanji štiva, da se ž njo izključuje slučajnost in subjektivnost in se štivo vrši po nekaki objektivni neizogibnosti. Kdor misli, da pretiravam, naj čita pripomenek k prvi izdaji njegove čitanke za prvi razred avstrijskih srednjih šol. (Na Dunaji. Alfred Holder.) In Lampljevi nazori so našli obilo priznanja; sevčda: bolj ko si pozitiven, več najdeš pristašev, najmenj pa jih najde negativni filozof, ki priznava se nonnulla nescire. Ker pa so Lampljeve čitanke uvedene po nekoliko po naših gimnazijah (n. pr. na goriški) in bode resno misliti na njih nadomestilo pri potrebni preosnovi nemškega pouka na slovenskih gimnazijah (>}slovenskih* umeti cum grano salis) in ker se mi vidi, da so Lampljevi nauki malce vplivali tudi na slovenske čitanke, in sicer ne v njih korist, tedaj je menda upravičeno, da se nekoliko pomudimo pri Lampljevi mistiki. Predno še so izšle »instrukcije«, dospel je ta mož po teoretiškem poti do zaključka, da čitanje pospešuje duševni razvitek pri mladini in zlasti nje nravstveno vzgojo. To je gotova resnica; saj imajo posredno, (a tudi samo posredno!) vsi učni predmeti to zvrho. Toda mož mora biti gotovo Her-bartovec, drugače bi se ne bil zaril tako globoko v teoretiškem svojem razmišljevanji, kakor se je v izvestji I. c. kr. nemške gimnazije v Brnu za leto 1876./7., pišoč »Ueber den Emfluss der Dichtung auf die geistige Ent-wicklung der Jugend und insbesondere auf deren sittliche Bildung*. Kar je ondu dognal z ozirom na poezijo, to uporablja v omenjenem pripomenku (leta 1882., tedaj še predno so izšle »instrukcije«) tudi za prozo. Hladnokrvno, menda z logaritmami v roki, razdeljuje mladino po dveh stopinjah; takisto deli poezijo (v epiko, liriko). Potem računja tak(3-le: Dečki v I. šoli imajo devet do jednajst let, tedaj so na meji med 1. in 2. stopinjo, tedaj tudi čitanka uberi srednji pot med poezijo 1. in 2. stopinje, med epiko in liriko. Takisto se klasifikujejo in kategorizujejo nravstveni ali etiški motivi, zemljepisne in zgodovinske tvarine (učenec-prvošolec se pri nemščini pripravljaj na zgodovinski pouk v drugi šoli! Ali ne bi moglo biti tudi narobe, da bi zgodovina krčila pot nemščini? sUmgekehrt ist auch gefahren!*) in zlasti tudi živali. V prvo šolo sodijo n. pr. le bolj živali, znane že iz živalskih basnij: lev, lisica, volk, ali pa koristne živali: pes, konj, slon, velblod; premalenkostne živali, n. pr. krt, pajek, sam6 tedaj, ako so zanimljivo opisane. Toda motil bi se, kdor bi mislil, da je s tem že izčrpljena vsa Lamp-ljeva mistiška klasifikacija mladinske dobe in poezije in proze; razpredena je še veliko podrobneje, uprav minucijozno. Toda prezamudno bi bilo ponavljati vse to, in čitatelj se sam izvoli o tem poučiti na o. m. str. IV.—VIL Kdor pristane v tako razpredeljevanje učne mladine in učne tvarine, temu dijaki že niso več individuvi, ampak stroji, avtomati; njih duševne zmožnosti, čustva, želje, volja njemu, kakor Herbartu, niso nič drugega nego 28 434 V. Bežek : O slovenskih in nemških čitankah na naših srednjih šolah. mehaniške sile, in kakor le-teh tak6 tudi onih delovanje izraža 6ni z računom (prva, druga stopinja, srednja stopinja). Kaj se briga takov učitelj za individuvalnost učencev—njemu je vsak učenec v I. šoli učenec, stoječ med i. in 2. stopinjo, tedaj je že nekoliko odrasel epiki ter dozoreva za liriko. Da bi se takov pedant količkaj oziral na krajevno in narodnostno razmerje, ki utegne ves razred vreči v druge stopinje, na prvo ali pa še niže, tega niti misliti ni. Umetalni njegov shematizem mu je bog. Da se Lampelj pošteno tudi ozira na letne čase, to se umeje samo" ob sebi; saj je kvintesencija pedagoške modrosti denašnjih čitankarjev: paziti na letne čase, da bi ne prišli ž njimi navzkriž. To bi se seveda zmatralo glavnim grehom, ako bi bila na vrsti pomladna pesem in bi slučajno ometala burja snežinke na okna šolske sobe. Tedaj tudi s koledarjem je računjati čitankarjem. Kaj pa, če mu ves račun ovrže kak Falbov dan, in dočim učitelj tolmači liriško-epiško spomladanjico (ta je za stopinjo i1/«)« vije zunaj in opleta sušeč s svojim repom navzlic vsem vremenskim prerokom ? — Meni bi bilo sicer prav, niti se mi ne vidi tak6 smrti vreden prestopek, ako bi se čitala i v najhujši zimi kaka kresova pesem; uprav pozimi nam naša domiselnost, ki ne pozna Lampljevih računov, kaj rada čara cvetoče poletne livade in dišeče gaje po znanem prirodnem zakonu: >)Extrema se tangunt. * Mistiško čitankarsko delovanje Lampljevo pa najbolj označuje zvršetek omenjenega predgovora: »Skrbno opazujočemu presojevalcu niti ne ostane prikrito, da se nahajajo razven zveze, katero sem razložil, še mnogoteri odnošaji, katerih razpravljanje pa bi ne bilo možno na tem mestu, da ne bi zajedno daleko prekoračil mej, katere so postavljene kakemu predgovoru.« i) — Za Boga svetega! Kaj pa misli mož? Ali meni, da je Goethe, kateri si je smel, oprt na zasluženo slavo, kot starec privoščiti šport, da je vplel v »Fausta« II. del mnogokaj skrivnostij, s hudomušno namero, da bi dal kaj posla komentatorjem, naj bi si s tistimi skrivnostimi belili glave in trli zobe" ? Toda med »Faustom« in Lampljevim berilom je razloček. Kdo naj bi se trudil razmotriti, da je Lampljeva čitanka celoten umotvor, čegar posamični deli so v skrivnostni zvezi i med seboj i z drugimi učnimi predmeti i z etiškimi resnicami i z — letnimi časi? In komu v prid je namenjena 6na tajinstvena celotnost ? Vsaj ne dijaku, ko ji časih pride komaj na sled ostro opazujoči motrilec (»einem aufmerksam priifenden Beur-theiler wird es nicht entgehen«) in ko se »instrukcije« same zadovoljujejo *) »Einem aufmerksam priifenden Beurtheiler wird es auch nicht entgehen, dass ausser dem hier dargelegten Zusammenhang noch mancherlei Beziehungen obwalten, deren Erorterung an dieser Stelle nicht ohne erhebliche Ueberschreitung der einem Vor-\vorte gesteckten Grenze moglich waie « Na o. m str. VII. V. Bežek: O slovenskih in nemških čitankah na naših srednjih šolah. 435 s tem, da preuči dijak posamično berilo ali pesem kot jednoten umotvor po vsebini in obliki in vrhu tega samo zahtevajo še to, da se razvrsti ob konci leta pesniško štivo po pesniških vrstah? *) Ali pa morda učitelju? Ne včm, kakšno korist ali kakšno veselje more prinašati učitelju, ako spozna mistiško-simboliško vez, ki vlada med posamičnimi berili, ko vidi, kak6 modro je ravnal sestavljalec, ki je popisu medveda takoj priklopil pesem o medvedu (seveda bi bila velika napaka, da je od medveda takoj preskočil na volka ali celo na kako rastlino), ali pa popisu srne takoj nekoliko lovskih pesmij in čitanko o lovu na divje koze. Meni se vidi, da se tu pojavljajo cesto tudi take vezi, s kakeršnimi so se nanizavali najraznovrstnejši predmeti in novice v nekem lokalnem listu dunajskem, v »Hans Jorglu« : »No, ker smo pri medvedu, katerega smo vam ravnokar popisali, pa še zapojmo jedno o medvedu, ki je znal plesati.« V čem se tedaj kaže Lamplju samemu in njega častiteljem glavna prednost njegovih čitank ? Ne v tem, da je zbral primere plemenite vsebine v plemeniti obliki, ampak v tem, česar ni nihče zahteval od njega, najmenj še »instrukcije«, da je posamična berila spravil sedaj očito sedaj prikrito v nekakovo zvezo, bodisi med seboj, bodisi z drugimi predmeti. — V tretjem zvezku je sestavil to-le skupino: Pipins Kraftprobe — Pipin der Kurze — Kari der Grosse — Der lombardische Spielmann — Der eiserne Kari — VVittekinds — Wie Kaiser Kari Besuch bekam — Kari der Grosse auf der Jagd — Wie Kaiser Kari schreiben lernte — Klein Roland —-Roland Schildtrager — Kdnig Karls Meerfahrt — Roland im Thale Ron-ceval — Der sterbende Roland — Rolands Sclrvvanenlied (v omenjenem berilu številke 81.—96.). Nečem poudarjati, da tako kopičenje beril, ki se sučejo vsa ob istem predmetu, bije naravnost v lice priznanemu pedagoškemu načelu: »Variatio delectat« in da s takim napačno razumljenim koncentrovanjem gotovo uspeješ, ako ti je namen, da se predmet pristudi mladini. Toda naj vprašam samo to-le: Komu ali čemu rabi takovo kopičenje ? Nemškemu pouku vsaj ne! Nasproti učitelju mnogo dragocenega časa požre stvarno tolmačenje, katero je neizogibno pri toli obširni skupini. Da omenjena skupina živo predočuje imenitno zgodovinsko dobo in tedaj rabi zgodovini, tudi to ji nikakor ni v priporočilo, narobe, uprav s tem nasprotuje »instrukcijam«. 2) *) Prim. »instrukcije« na str. 80.—82. 2) Prim. »instrukcije« str. 79. pod zaglavjem »Lectiire«, zlasti td-le stavek: »Geo-graphische, historische, natunvissenschaftliche Stoffe werden im allgemeinen nur auf den e rsten Stufen des Unterrichtes mul nur darum herbeigezogen, weil ihr Inhalt dem Verstandnis und dem Interessenkreis der Schiiler nahe liegt und eine friihe, wenn auch anfanglich unbewusste Anschauung von der formalen Behandlung (der Darstellungsform) solcher Gegenstande sich festsetzen soli.« 28* 436 V. Bežek: O slovenskih in nemških čitankah na naših srednjih šolah. Da se nam ne bode očitala pristranost; uvažimo takoj tudi ugovore, katere bi utegnili dvigniti proti nam lampljevci, katerih izvestno ni malo tudi med slovenskimi učitelji. Ugovarjati bi ' se mi moglo: »Kaj te toliko briga in jezi, da si je Lampel itak težki čitankarski posel še sam otežil, stavljajoč si sam ovire in zapreke, katerih sicer nihče ne zahteva od njega, v katerih zmagovanji pa išče posebnih zaslug ? Piisti mc3žu veselje, ako sicer popolnoma ustrezajo njegova načela instrukcijskim zahtevam.* — Da, to je ravno tista točka! Ako bi Lamplja nič ne ovirale njegove siste-matiške in shematiške muhe v glavnih, neizogibnih zmotrih, zaukazanih po »instrukcijah«, ondaj bi mu jih od srca radi privoščili, rekoč: »babeat šibi.* Ali neodpustne so zategadelj, ker so nedvojbeno vzrok, da cesto izpušča iz vida 6na določila, ki so »instrukcijam* najvažnejša, in da zabrede v razne druge neprilike. Nečemo sami rešetati Lampljevih čitank na podlagi »instrukcij«, ker smo »a priori* na drugem stališči nego Lampelj, a zberem in podam naj nekaj grajalnih glasov 6nih, ki v obče pristajejo v Lampljeva načela. J. Brdunl (»Die deutsche Lectiire an den osterreichischen Gym-nasien seit dem Jahre 1849* v izvestji drž. gimn. v Arnavu za letoi886./7.) sicer hvali Lampljeve skupine, zlasti ono o Karlu Velikem, katero smo omenili zgoraj, a potem veli na o. m. str. 8.: »Žal, da stoji L. še vedno z jedno nogo v enciklopediški struji; neprijetno se košati tudi v njegovih čitankah moralizujoča tendencija, zlasti v prvih zvezkih; zakaj cesto nanizava v kito berila z isto temeljno mislijo in jih završuje z dotičnimi reki. To je vsekakor graje vredno, zakaj tudi učenec vidi namen in mine ga, kar bi se pa zlasti pri nemškem čitanji ne smelo zgoditi — dobra volja.* Se ostreje prijemlje moralizovalne skupine Lampljeve in njega posnemačev na omenj. dela str. 35 : »Tako ravnanje ponižuje umetnost in napravlja iz nje zgolj pomoček za pospeševanje nravstvenosti; tudi je tisto ravnanje jako nepedagoško, ker s tako usiljivostjo gotovo najmenj uspeješ.« — jf. Polzi, ki je napisal sicer jako laskavo oceno o Lampljevih čitankah (»Zeitschrift flir das Realschuhvesen 1883, str. 167.; 1884, str- 297- & 732-)> očita mu preobilo liriko v drugem berilu, do katere pa je Lamplja dotiral baš njegov teoretiški shematizem, in glede" mnogih beril in pesmij pride do istega zaključka kakor Lampeljev antipodec Neumann, namreč da so ali prelahka ali pretežka ali malovredna, a vzprejel jih je L. zgolj na ljubo svoji siste-matiki. In J(ohann) Schmidt, ki je še leta 1883. napisal dovolj ugodno oceno o I. in II, zvezku Lampljevih čitank (pr. »Zeitschrift fiir d. osterr-Gvmnasien*, leta 1883., str. 276. — 284. in str. 526. — 530.), premenil je v tem času svojo sodbo, pišoč v članku: »Das Lesebuch der Zukunft* (pr. že omenjenega časopisa leta 1889. str. 4.), »da je sicer veselje poučevati po Lampljevih čitankah,da se mu pa vender bolj in bolj utrjuje pre- M. Valjavec: K drugemu sešitku slovensko-nemškega slovarja Wolfovega. 437 pričanje, da so zgrajene na krivih podstavah.« Nekaj rezkih resnic spočituje potem Lamplju v tistem odstavku. — Nekamo dolgo smo se mudili pri Lampljevih čitankah; a žal nam ne sme biti tega, ako smo se le uverili, da se nikakor ne klanjajo instrukcij-skim težnjam, nego da jim v nekaterih določilih celo nasprotujejo. Saj tudi ni čudno: Lampelj je bil razvil svojo teorijo in po nji prikrojil svoje čitanke, že predno so izšle instrukcije (1884.), a izza tega časa jih ni bistveno pre-naredil. Tem čudneje pa je to, da jih je potrdilo vis. ministerstvo za uk in bogočastje kot učne knjige. No, tu se pač kaže, da je tudi v tem slučaji upravičena prislovica: »Levica ne včdi, kaj dela desnica«; vsaj ne morem si misliti, da bi ugajale Lampljeve čitanke istemu mislecu, ki je izdelal načrt za nemščino v instrukcijah. Izmed posnemateljev Lampljevih bi nam bilo zlasti omeniti zadružnih izdajateljev Proscha in Wiedenhoferja, katerih I. in II. zvezek sta uvedena na slovenskih oddelkih ljubljanskih gimnazij ; tudi o njih izpregovorimo še kaj pozneje. (Dalje prihodnjič.] V. Bezek. K drugemu sešitku slovensko-nemškega slovarja Wolfovega. cesarovski = cesarski. Pergošič 2 8h. — četa f. in cet m. od lat. cetus, der Walfisch. Svagel 1.115 naJ hude čete med ribami prvo mesto. Milovec 77 blagoslovite četi i vse gibuče vu vode gospona (Daniel 3). — ogr. cetriba: Trpi. psi. 148.7 hvalte gospodna zemla, cetrlbe i vse globočine. — cevrintati, cevrsntam: hude volje biti in mrmrati. — ciba f. je tudi: ime psici. — člca f. die Katze ogr. Goncy 70 Juliška je cico v krilo vzela.— cicerka f. = kihra (Mikovec). — ciciti cicim = sesati. — čickati: s škarjami striči. — ciadica f. skopa žena, ki pa rada prosi kakove reči. — člfravec m. kdor se cifra. Simunič 55. — člfrica f. dem. cifra. To besedo bereš pri Habdeliči in drugih piscih velikokrat; 2) ime psici. — clfrik m. ime psu. — ciganČec m. = ciganček. Lovrenčič 82-101. — cigancica f. neko jabolko. — ciganica f. tudi = cigančica. 2) ime psici. — ciganjast adj. = ciganski. Zagrebec 5a 264 kak moraju s ciganjastemi grešniki baratati na spovedi. Svagel piše: cigainast. — ciglana f. = ce-glenica. — cigulitl kajk. = cigoliti. Habd. ad. 837 znal sem plemenita človeka prece bogatoga i v neke soldatske kompanije dženeralskoga kor-netara, ki se je goščenja obilnoga i karti tak bil lotil, da je vse zagostil i 438 M. Valjavec: K drugemu sešitku slovensko-nemškega slovarja Wolfovega. zakartal: doklam je kaj očinstva potekalo, gudci, dudaši, cibalaši, trumbetaši, bubnjari cigulili su, puhali su, huškali su doklam su ves mozg zlati i srebrni iz ladice izcigidlli i iz puhali. — člknjenec m. sauer gevvordener Wein. — cikorin (za cikorijin) adj. V. J. Paul ovce 59 vzemi podbeljega listja (tus-silago) i cikorinoga korena (cichorium). — cikorjev adj. = cikorin. V. J. Paul ovce 63 rečenoga soka s cikorjevim (cichorium) sokom zmešati bude. — cimbidaš m. ein Dorfmusiker (cvmbalista). — čimer m. je posebno: kita (šopek), s katero se svatje kitijo, Blumenschmuck der Hochzeitsgaste. — cimera f. ime svinji. — cimerek m. ime prascu. — cimerni list literae armales, Diplom, Adelsbrief. Habd. ad. 29 on je meni cimerni list dal; Matakovič 1.24 cimerne liste razdrapati ali zežgati čini. — cimeroška f. ime prašiči. — cimintor m. = cintor. kajk. Gašparoti 4.187 etc. — cimpruš m. Dorfmusikant. — cindola f. = cingola. Kocijančič filot. 3.153 za izvračiti nje od ovoga betega (zlatenice) morali bi pod nogami cindolu nositi. Mikloušič izbor 120, 125 chelidonium (majus). Ima žolt sok, zove se tudi kačje mleko. — clnguš m zvonec, ki ga obešajo kravam na vrat. Belostenec: cinkus tintinnabulum, transi, veli se i on, koji razglašuje, ka bi mučati moral, blatero. obesi na cinkuš . . . primeri cinkati, tedaj prav: clnkuš. — cipel f. čepel, kajk. Mikloušič izbor 146 proti ledovju cipelj konjsku steri, skuhaj etc. — cipelišic m. dem. cipeliš. Habd. ad. 275 v takve suknje cifraste ali cipelišiceh prvo se gizda neboga ženčica, nego ju kramaru ali krajaču splati. — ciper: divji ciper je Mikloušiču izb. 122 ab-rotanum: božje drevce ali divji ciper (abrotanum) vu vodi kuhaj. — cipul m. = cipov Weissbrot. — citara f. = citra. — citronski adj. Habd. ad. 839 torte mandalske, citronske. Zagrebec 5a 189 citronska dreva. — clingetati klingeln mit dem Gelde. — cmandriti cmandrim ,po malo kaj peči', schmoren = čmažiti. — cmic m. die Maus. — cntifugac m. der Aus-reisser. — cmizdriti cmizdrim se, kislo se držati, eine weinerliche Miene machen. — cmižiti cmlžim se, plaren. — cmrek m. Sauerampferstengel. — cmrk' zdenec na cmrk der Pumpbrunnen, Vranic 1 16 na vsakoj morskoj ladje četiri, ali naj to menje dve takove cčvi jesu, po kojeh mornari vodu, kotera vsigdar pod dolnji pod Udje nacuri, vsaki dčn dvakrat kakti iz zdenca na cmrk van vleči moraju. —- cmrok m. Fbhren-, Fichten-, Tannen-zapfen (Koprivnica). Kraj na poti okolo Tuškanca na drugi kraj v Zagreb se zove Cmrok. — cobor m. der Zobel piše Skvorc 235 241, bržčas iz češčine. (Dalje prihodnjič.) M. Valjavec. V. Bežek: O slovenskih in nemških čitankah na naših srednjih šolah. 499 O slovenskih in nemških čitankah na naših srednjih šolah. (Dalje) IV. Kaj določujejo »instr ukcij e« o čitankah glede" na snov? Je pa druga vrsta nezadovoljnežev, katerim je sicer prav, da »instruk-cijam* čitanke niso več enciklopedike, katerim glavna zvrha bi bila tvarina, toda zopet jim ne ugaja, da so instrukcijska določila na materijalno stran tako skopa, skoro samč negativna in samo, kar se tiče pesmij, nekoliko pozi-tivnejša (»kanon«), češ, po kakih načelih izbiraj čitankar, ko ima celo proste roke? In tedaj zahtevajo (n. pr. Braunl n. o. m. str. 11), naj se instrukcijska določila o nemškem čitanji na nižjih razredih pretvorijo in spopolnijo. Vsi ti in podobni nezadovoljniki delajo krivico »instrukcijam«, ker se jim ni posrečilo ali ni hotelo dovolj se zaglobiti v njih jednotno, vodilno misel ter jim tako priti do živega. Prenarejati pa se sploh pri »instruk-cijah* vsaj v tem delu ne da veliko, zakaj čim globlje sem se zamišljal v&nje, tem bolj se mi je utrdila vera, da so celovite in jednotne, kakor bi bile vlite. Isti duh, iste vodilne misli prešinjajo ves dotični odstavek (str. 71. do 104.), ki je gotovo jednotno delo, takisto o napotku za čitanje kakor o navodilih za pismene naloge. Kako krivo je razumel ali pa nepremišljeno je sodil Braunl o »instrukcijah«, rekoč (n. o. m. str. 9.), »da niti neče pobijati instrukcijske formalistiške struje, češ, da je že davno premagana in odpravljena in da je tu v ,instrukcijah' zadnjikrat dvignila glavo!* Kak6 vzorne in res prave pojme imajo sinstrukcije« o preklicani oblikovni strani prozajiških in poetiških umotvorov, to se ne kaže morda nikjer jasneje nego v njih določbah gledč na pripravljanje pismenih nalog (n. m. r. str. 103./4.). Tamkaj velč: »Kar se dostaje načrta pismenih nalog, nikar ne zahtevaj od učenca, da ti izgotovi načrt, predno je še poskusil obširno sestavo; na ta način nastanejo megleni, praznotni načrti. Saj venderle učencu naloga napreduje tako-le: premišlja o snovi dane mu naloge, domisli se te in 6ne stvari — toda osvoji si jo šele tedaj, ko ji je dal obliko, ko jo je zabeležil; in nikdar ni duševni njegov napor večji nego pri oblikovanji ali stvarjanji oblike, tedaj stoprav se mu razvija tvarina, tu misel poraja misel. Te prosto se vrsteče misli spravlja potem v trdno obliko in red. Tako dospe šele do načrta, kateri je podlaga končnemu izdelku. Prav malokateri dijaki imajo zajedno snov in obliko tolikanj v oblasti, da bi mogli napraviti res premišljeno nalogo po načrtu iz prve roke.« To je tista for- 32* 500 V. Bežek: O slovenskih m nemških čitankah na naših srednjih šolah. malna stran, katero vedno in vedno poudarjajo »instrukcije«, a nikjer bolj nego tukaj; v tem zmislu je formalna stran ne anakronistiški formalizem, ampak inkarnacija, porajanje ideje, ki se vrši ne le v poeziji in prozi, ampak pri vseh umetnostih in ni nič menj važna nego ideja sama, vsekakor pa neločljiva od nje. Telo brez duše je mrtvo, a tudi duše človeku ni dano videti brez telesa. Ni ti treba biti pesnik ali sploh umetnik, da bi umel, ali bolje rečeno, čutil 6110 resnico; kdorkoli je kdaj poskusil razpravljati o kakem predmetu pismeno, uveril se je o tem: če ti je bil predmet še tak6 jasen, vsa tvarina še tako določena in razpredeljena, ko si ji dajal pismeno obliko, dobivala ti je sproti pod rokami drugačno lice, da si sam strmel. Kdor je to že sam poskusil, ta gotovo obertfč podpiše gorenjo trditev. Po takem tolmačenji pa, to se mora priznati, kaže se nam tisto sicer neumevno in na videz anakronistiško poudarjanje formalnosti v »instrukcijah« v celo drugem svitu. — Težko si je misliti temeljitega pozna-vatelja in ocenjevatelja kake umetnosti, recimo slikarstva, takega človeka, da bi ne bil, ako že ne sam slikar, vsaj nekoliko izkušen v slikarski tehniki, ki bi ne bil še nikoli videl slikarja v atelijčji s paleto v roci. Neovržna istina je, katero smo poudarili že jedenkrat: stoprav ondaj, kadar si se pri kateremkoli ¦ umotvoru uveril o jednovitosti, nerazdelnosti, istovetnosti ideje in oblike, moreš vzklikniti: »V delavnico sem tvojo zrl, umetnik!« In uprav poezija, t. j. poezija v najširšem pomenu, ali recimo pisateljstvo je najsplošnejša umetnost, ki obseza najširše kroge, ki je že od nekdaj in je še veliko bolj dandanes bistven del splošne omike; in po pravici se sme" zahtevati, da je vsak izobraženec kolikor toliko poučen o pesniški ali pisateljski tehniki. Uprav po tem tehniškem momentu pa teže, če se ne varam, »instrukcije*, poudarjajoč pri čitanji vedno in vedno formalno stran. Ali pa so upravičene tožbe Braunljeve (gl. n. o. m. str. 11.), da so instrukcijska določila o nemškem čitanji na nižjih gimnazijah še vedno nenatančna in nezanesljiva ? Menim, da ne; res da omenjena navodila baš na to stran niso kaj besedovita, ali pazen čitankar nahaja v njih dovolj migljajev za dvoje prevažnih vprašanj, namreč prvič za vprašanje, kod izbiraj gradivo nemškim čitankam za nižje gimnazije, in drugič, kako ga izbiraj. »In-strukcije« velevajo (str. 92.), da se čitanje v V. šoli bolj in bolj približuj svoji neposredni zvrhi, uvajanju v narodno slovstvo. Celo jasen se mi vidi po teh besedah zaključek, da bodi že tudi na nižjih gimnazijah vsaj posredna zvrha nemškemu čitanju uvajanje v narodno slovstvo. To misel do nedvojbenosti potrjuje instrukcijski »kanon*, kije sicer sestavljen samo za poezije, ali je dovčlj jasen kažipot tudi za prozajiška berila. Celo ujemajo se torej v tej točki »instrukcije* z nazori takih mož, ki so o tej stv&ri naj- V. Bežek: O slovenskih in nemških čitankah na naših sredujih šolah. 501 temeljiteje premišljali, n. pr. s Zillerjem, x) z J. Schmidtom. 2) Vprašanju, kako treba izbirati, odgovarjajo »instrukcije*5 v istem zmislu kakor omenjeni veljaki, rekoč (str. 80.): »Ta vzajemnost med vsebino in obliko pa streže stilistiškim in etiškim učenim namenom s tem, da primeri v plemeniti obliki obsezajo tudi plemenito vsebino in da naj se uče na pamet samo vzorite reči«. Ali ni to ista misel, katero le še jedernateje izraža Frick z besedami, da se čitaj »von dem Besten das Beste« ? Isto pravilo postavlja tudi Ziller, rekoč: »Neklasiški pisatelj pri vzgajanji kratko malo ne bi smel rabiti, dasi je splošno ukoreninjena nasprotna razvada.« 3) Po »instrukcijah^ je torej nemškemu pouku zvrha: formalna vzgoja na narodni podlagi; na podlagi materinščine in domačega slovstva si pridobi učenec tisto splošno omiko, katero si je pridobival doslej samo na podlagi staroklasiških jezikov, tisto splošno omiko, ki ga usposablja, da z razumom in užitkom čita dobre pisatelje, samostojno ocenja umotvore po njih idejah in obliki in morda tudi samosvoje ideje vliva v lepo obliko. Ali ni to vzvišena zvrha? Ali se ne približuje po tej zvrhi pouk o materinščini močno tistemu vzoru, o katerem snivajo in morda upravičeno sni-vajo oni reformatorji, katerim ni dvojbeno, da pride čas, ko se iztisneta z oblastnih sedežev latinščina in grščina in se umakneta materinščini, ki bode središče vsemu pouku ? 4) Po tem razmišljevanji nam ne more biti dvojbeno, da je tisto poudarjanje formalne strani pri nemškem pouku tanko premišljeno. }) Instrukcije(< pa je nagibal, kakor je videti (gl. n. m. r. str. 95.), tudi še drug razlog. Ako ne bi zabičevale vedno in vedno formalne strani, tedaj bi lahko krenili ognjeviti germanisti na stranske poti, in proučevanje narodnega slovstva bi jim bil samosvoj in jedin namen. Siroperila bi se germanistika, kateri bi bila vsaka staronemška molitvica neizmerno dragocenejša nego najlepši umotvor kakega drugega jezika. Iz kratka: pri nemškem pouku bi zavladalo golo, suhoparno strokovnjaštvo, kakor je vladalo nekdaj pri latinščini in grščini ter tukaj globoko zavozilo v blato pedagoška kola, in malokateri učitelj germanist bi potem vprašal po splošni izobrazbi, ki jo na podlagi nemščine Nemec doseže prav takisto in še lože in hitreje nego na podlagi tujih jezikov, po izreku Goethejevem: »Der Deutsche ist gelehrt genug, wenn *) »Das den deutschen Lehrstunden eigenthiimliche Material siud nur die Stoffe der deutschen Literatur.« Gl. Zeitschrift fiir d. osterr. Gymn. 1. 1889. str. 2. 2) »Fragt man nun, woher fiir den Deutschunterricht diese Lesestoffe genommen sein sollen, so ergibt sich fiir einen Unterricht, dessen Ziel Einfiihrung in die Literatur ist, von selbst das Gebiet der deutschen Spraehe« Gl. n. m. r. str. 2. 3) Gl. 11. m. r. str. 2. in 3. 4) Prim. G. Weitzenbocka članek »Pro aris et focis« v knjižici: »Zur Reform des Sprachunterrichtes« Wien. Kari Graeser. 1888. 502 V. Bežek : O slovenskih in nemških čitankah na naših srednjih šolah. er sein Deutsch versteht«. — Torej pridi po pravici narodno slovstvo v poštev samo toliko, kolikor obseza umotvore obče priznane vrednosti, a ne kot zbirka redkih, toda estetiški nič vrednih posebnostij. Da pa »instrukcije* ne vežejo rok čitankarjem niti ne ukazujejo, iz katere vede naj bodo berila zajeta in koliko iz vsake vede, kdo bi ne odobraval tega? Poleg onega dvojnega določila ima torej nemški čitankar dovolj široko polje, dovolj pedagoške prostosti, da dokaže svojo spretnost, svoj ukus in takt. In prav je tako; kdo bi mu hotel omejevati te slobo ščine? Baš s to sloboščino dokazujejo »instrukcije«, da so se res okanile enci-klopediškega stališča. Potemtakem se ujemajo instrukcijske terjatve povse z onimi zmotri, katere so si postavili slavnoznani berlinski čitankarji, zahtevajoč, »da se učenci po nemškem pouku i privadijo slovniškim in stilistiškim pravilnostim i uvajajo v nemško pesništvo in slovstvo, v nemške pripovedke in nemškega nžroda svojstvo.« *) Nadrobno smo torej, mislim, dokazali, da so »instrukcije« o nemščini v dobri druščini, da se ujemajo z najveljavnejšimi nemškimi veljaki. Tudi že večkrat omenjeni, izvrstni članek J. Schmidta »Das deutsche Lesebuch der Zukunft« (Zeitschrift f. d. osterr. Gymn. str. i.—8.) se v obče strinja ž njimi. Samo v jedni točki se je odmeknil Schmidt od njih ali bolje: vzpel se je za stopinjo više, zahtevajoč kakor Herbartovci, da bodi čitanka jednovita: »Kakor je imel grški deček jednovito berilo — Homerja, židovski starozakonske in talmudske pripovedke, tako se i denašnji mladini podavaj jednovita čitanka.« To terjatev je potem ponovil in utemeljil Spengel.2) Kaj naj mislimo o nji? Menda je najbolje, da še počakamo; stvar še ni dognana. Upira se ji dvojen pomislek. Prvič bi bilo težko najti celo v ogromnem nemškem slovstvu bodisi pesniški ali prozajiški umotvor, kateri bi bil le približno iste veljave med drugimi umotvori, kakeršne je Homer v grški ali stari zakon ali talmud v židovski književnosti; niti Schmidt sam ne ve" zanj in priporoča zategadelj manjše jednote, za vsak tečaj svojo. Toda kaj so proti Homerju Grimmove pravljice ali Hebljeve pripovedke ali Lessingove basni ali Brehmovo živalstvo, katere n. pr. priporoča Schmidt za prvo šolo? Drugič pa treba pomisliti, da so dandanes učni zmotri vender nekoliko bolj zamotani in obsežnejši nego so bili Grkom, katerim je bilo veliko več do tega, da si mladina utrdi značaj, nego da si pridobi pozitivnih vednostij. J) Drr. Bellermann, Imelman, Jonas in Suphan, izdajatelji nemških čitank v štirih zvezkih. Berlin. Weidmann. 2y V »Supplementheftti« k »Zeitschrift fiir die osterr. Gymuasien« 1. 1892. M. Valjavec: K drugemu sešitku slovensko-nemškega slovarja Wolfovega. 503 In še nekaj! Je li mladina na tej stopinji zmožna, da bi umela in pojmila večje jednote ali jednovite sestavine kot celokupne umotvore, ko se ji to dostikrat ne posreči niti pri manjših umotvorih ? Herbartovci so pač uverjeni, da jednovite snovi provzročujejo zaokroženo omislije, da ugodno vplivajo na čustvo in voljo i. t. d. Vsekakor ta točka še ni dognana, treba bode o nji še razpravljati, in dotlej jo izpustimo iz čitankarskega programa. (Dalje prihodnjič.) V. Bešek. K drugemu sešitku slovensko-nemškega slovarja Wolfovega. (Dalje.) cmukati cmučem, cviliti kakor svinja. — cmuktati abzvvicken, ščipati kaj od česa, n. pr. sir. — cnmzaU cmiižem: pes cmuže, ko bi šel rad v hišo. — coclin m. — cula. — čokati se = calkati. — cokel m. cokla. — č^kica f. ime svinji. — čokus m. nekakšne pomije, Art Spiilicht. — cumdrati ogr. o konji, nekako hoditi: Nagy navod 96 konj tak bistro ide, kak se ženč; nastopno, condrajouč, na skakouč. —¦ copar m. ime psu. — copiti copim, einen Faustschlag versetzen. — coprlja f. = coprnija Zagrebec, Mulih, Gašparoti. — copmi adj. = coprski. Krajačevič Petretič i. t. d. n. Petretič 221 ova zapoved prepovtida: krive boge, bolvane, vrage: krivu veru pogansku, veru eretričansku, vse navuke krivei vse vražje mešt-rije, vse coprno vračenje, bajanje, čaranje. — coprnski = coprski. Simunič 124. Vranic 2.79. — cuce cuceta n. der Hund. Habd. ad 656 kača začela je glavu prigibati i repom se kot kakovo cuce militi. Matakovič 2.283 imala je jedno cuce. — cucek m. ogr. Eiszapfen. Goncy 33 ciicek je s strejhe viseči led (gorenjski cofelj.) — cucič m. junger Hund. Habd. ad. 119 dete na tla iz vutrobe matere odpadši niti stati niti pojti niti jesti ne zna i ne more dobiti, kaj teliči i žrebiči, pače i praščiči i cuciči znaju po svoje fantazije. — cucka f. die Hiindin. Habd. ad. 7 k nje od vseh stran kakti k cucke, ka se goni, psi, jesu se nečisti mladenci stekali i. t. d. — cufanica f. neka sliva. — cujs ne cujs ne! tako vabijo žrebce k sebi. — cilj za = ciiza 2) etc. — čuka f. ime svinji. — čuki van\ husch hinaus! cukor m. = cuker. kajk. — cukdrija f. Zuckenverk. Kocijančič 4.47 oprosi za jednu jabuku ali paperic s cukorium. — cukrlin m. iz nem. Zuckerlein. Habd. ad. 993 znaju žene dečicu, nektere i cukrline ... — cu-menjek m. = candra. — cundrak m. = cundrek Fuček 114. — cun-dravec m. = cundrek. — cunjek m. = candra canjek. Mitterpacher svilni 562 V. Bežek: O slovenskih in nemških čitankah na naših srednjih šolah. drugih sob, slavnosti namenjenih; tam je imela tudi svojo garderobo ; za druge gospe je bila le-ta pripravljena na nasprotnem konci. Nikogar ni bilo blizu; na steni je brlela gasneča luč, tam iz plesne sobe pa so zveneli glasovi divjega valčka. »Ančika — sedaj pa vender jeden poljub!« »Ne, ne!« sopne ona in poskusi uiti v sobico. Ali on je že tikoma za njo in zapre vrata za seboj. »Ančika, Ančika moja, ali še vedno ne veš, da te ljubim?« šepne Pavel in jo potegne nase ter poljublja njen obraz. In ona v svoji slabosti ne ve ugovora. —- Ko so se razhajali, zarilo se je nebo na vzhodu in hladen vetrič je valil lahko meglico čez travnike pod grobeljskim trgom. »Lepo je bilo; prijetno, brez prepira — kakor ga imamo vedno!« dejal je Vrbanoj, poslovivši se od ostalih gostov, ki so krenili na drugo stran. Pavel je šel s temi. »Lahko noč! Lahko noč! Dobro jutro!« zvenelo je od vseh stranij. Sodnik je ponudil svoji ženi roko, toda ni je vzela. Molče je stopala poleg njega in zrla v meglico, ki se je kobalila v ravnini in ji rosila tančico nad obrazom. Tudi pod tančico je bilo rosno, ali te kaplje so bile grenke, pekoče . . . (Dalje prihodnjič.) O slovenskih in nemških čitankah na naših srednjih šolah. (Dalje ) V. Neumannove čitanke. Izmed vseh čitank, vsaj kolikor jih je meni znanih, ustrezajo »instruk-cijam* sam6 Neumannove.1) Neumann je pa tudi jedini izmed čitankarjev, ki se »instrukcijam« ni po robu postavljal niti jih popravljal, ampak se jih je oklenil (kar se prav za prav umeje samo ob sebi, toda se ne zgodi vselej), iskreno se vanje zamislil, uvidel, da je njih načrt dobro premišljen (»wohl-motiviert«). Navidno njih nejasnost in negativnost glede" na materijalno stran je tolmačil čitankarjem v prid, češ, da jim je zagotovljena baš po njih *) Znane so mi še neke čitanke, ki so urejene po Neumannovem načelu, in sicer dne, ki so jih sestavili NiedergesaB, Sommert in Brankv za učiteljišča in so izšle v c. kr. zalogi šolskih knjig. V. Bežek: O slovenskih in nemških čitankah na naših srednjih šolah. 563 pedagoška prostost.]) Drugi čitankarji tožijo, da jih, ko izbirajo gradivo, cesto na cedilu puščajo »instrukcije* ter ne vedo, po kakem načelu bi izbirali iz prebogate nemške književnosti, kateri vednosti ali drugim predmetom naj bi bolj stregli, ali zgodovini ali zemljepisju ali prirodoslovju ali etiki ali liriki ali epiki; Neumann pa je izkušal v duhu »instrukcij« citati med vrsticami. Pri tem pa je vestno uporabil vsak njih migljaj. Tudi »kanon«, ki so ga vzpostavile »instrukcije« za pesmi, tudi ta mu je prevažen kažipot, češ, iz njega čitankarju ni težko posneti, kakšen pot mu je ubrati, izbira-jočemu prozajiška berila: iz bogate nemške klasiške proze, bodisi pripovedne, bodisi popisovalne, bodisi didaktiške, izbere to, kar je najboljše in primerno dobi dečkov, katerim je ta ali oni zvezek namenjen, ne da bi dajal prednost tej ali oni vedi, temu ali onemu učnemu predmetu. Ne da bi njega čitanke rabile že na nižji gimnaziji slovstveni zgodovini, v katero se siste-matiški uvajajo šele šestošolci (»instr.« str. 95.), vender ustreza Neumann menda izmed vseh avstrijskih beril najbolje 6ni točki, o kateri smo že razpravljali, »naj se vzprejmo samč taka berila, katera se ali sama smejo zmatrati kot deli nemškega slovstva ali pa so vsaj v vidni zvezi ž njim«. Predno ima tedaj še deček p6jem o tem, kaj je slovstvo, seznanil se je že temeljito z obilico najboljših del domače poezije in proze. Tako umeva Neumann »instrukcije«, tako si jih je raztolmačil in tako jih izvršuje v svojih čitankah. Kakor pa po njegovih mislih »instrukcije« niso kratile čitankarjem pedagoške prostosti, tako zopet on učiteljem ne veže r6k kakor Lampelj, po katerem poučujejo »mit gebundener Marschroute« ; učitelj bodi glava in središče pouku, knjiga pa pomoček; učitelj razvrščaj in izbiraj štivo sedaj pripovedno, sedaj poučno, sedaj poetiško z ozirom na vsakokratne, hipne potrebe, uvažujoč n. pr. ali ima na razpolaganje še čile, spočite dijake dopoldne, ali že utrujene popoldne, in poštevajoč druge, sicer malenkostne, toda neprezirne okolnosti. Opustil je torej po pravici Neumann vsakeršno umetno razvrščanje, oprto na letne čase, na nravstvene pojme, na zgodovino, prirodoslovje in druge ozire, ki so sicer vsi jako važni, a se dostajejo nemškega čitanja toliko, kolikor kateregakoli drugega predmeta. Tedaj niti ni pomešal proze in poezije: prva zase, druge zase; kdaj se čitaj kaj prozajiškega, kdaj kaj poetiškega, to odloči učitelj — in kolikor toliko gotovo tudi učenci, katerih želje po izpremembi tudi niso, da bi se vselej prezrle. Pri Lampljevih in *) Durch die hier gegebenen Normen ist die Frage nach der M e t h o d e ent-schieden und damit der Unterricht der Willkur und blossen Meinung etitriickt, gleich-zeitig aber der eigentlichen Unterrichtsarbeit und den besonderen Veranstaltungen zu-gunsten der Darbietung und Befestigung des Lehr- und Lesestoffes die padagogische Freiheit gewahrt.« V predgovoru k prvemu zvezku. Wien. Carl Gerolds Sohn. str. III. 36* V. Bežek: O slovenskih in nemških čitankah na naših srednjih šolah. drugih istovrstnih čitankah se mora držati učitelj njih razvrstitve; če ne, čemu je je treba ? — I prozo i poezijo deli N. popolnoma neprisiljeno zopet v skupine (proza: A. Erzahlende Darstellung. B. Beschreibende Darstellung. C. Lehr-hafte Darstellung. — Poezija: A. Erzahlende Darstellung. B. Lieder. C. Lehr-dichtung.) — Posamična berila v vsaki skupini pa so razvrščena po prav tako preprostem kakor jedino pametnem načelu, da se vsaka skupina pričenja z najložjimi in se nadaljuje s čimdalje težjimi. Šele v drugi vrsti se je oziral na vsebinsko ali notranjo sorodnost. Učitelj, rabeč N. čitanke, poseže torej po vsakočasnih odnošajih sedaj v to, sedaj v 6no skupino, a razvrstitve izdajateljeve ne ruši, niti ne izpusti nobenega berila, ker je skrčil Neumann svoje čitanke, odkar jih izdaja sam *) (z ozirom na naučn. ministr. odlok z dnč 17. II. 1876., št. 2501.) tako, da jih lahko prečita v določenem učnem času, ako so mu na razpolaganje vsaj srednje nadarjeni učenci. Ker se mi vidi, da so jedino ona načela, po katerih je sestavil svoje čitanke Neumann, prav posneta po »instrukcijah* in nekaterih drugih mini-sterskih odlokih, tičočih se čitank ter njih težnjam in duhu ustrezajo jedino ona, in ker sem živo uverjen, da se bodo morale po teh načelih preustrojiti tudi slovenske čitanke, tedaj mislim, da ustrežem zlasti učiteljskim tovarišem rojakom, ako navedem omenjena načela po besedah Neumanna samega, zlasti ker je njega besedilo uprav klasiško. Neumann veli na m. r. str. IV —VI.: »Sicer pa se zagovarjaj knjiga sama; dostaviti mi je samo še malo besed. 1. Najprej naj omenim, da sem skrčil z ozirom na vis. odlok min. z. u. i. b. z dne" 17. svečana 1876. leta, št. 2501. obseg svojih čitank toliko, da se tvarina lahko prečita v odmerjenem učnem času, ne da bi se srednje nadarjeni dijaki prenapenjali. 2. Po ukazu »instrukcij« str. 80 sem se trudil, da zberem samo primere v plemeniti obliki, ki obsezajo zajedno plemenito vsebino. Zlasti sem se oziral na to, da bi berila po jedni strani ne delala preveč težav razumevanju, po drugi str&ni pa naj bi i gojila jezikovno spretnost učenčevo i pospeševala njega estetiško izobraženost, po-vzdigala mu nravstveno-versko čustvo in vzbujala iskreno patrijotiško mišljenje. 3. Ker izvira sam6 iz pravilnega vzora pravilno posnemanje, zajemal sem le iz najboljših pisateljev, in sicer najprej iz spisov naših pesnikov-prvakov, potem pa iz del takih pisateljev, ki so stili- *) Prej jih je namreč izdajal, kakor je znano, skupaj s prof. O. Gehlnom (Gehlen), izza »instrukcij« pa sam po načelih, o katerih govorimo baš v tem sestavku. V. Bežek: O slovenskih in nemških čitankah na naših srednjih šolah. 565 stiski mojstri na dotičnem poprišči. Izbrana berila so torej i primerna podlaga za govorne in pisne vadbe *) i stvarno in umestno pripravljanje za slovstveni pouk na veliki gimnaziji. 4. Teksti so posneti natančno po izvirnikih. Res da sem časih kaj skrčil v prozajiških berilih — opirajoč se na »instrukcije« str. 88., odstavek 3., iz pedagoških vzrokov — ali besedila kritiški izdanih tekstov nisem nič izpremenil. Poetiških tekstov nisem nič izpreminjal. 5. Pravopis in ločila seveda niso posneta po vzprejetih pisateljih, ampak so jednotno zvršena na podlagi knjižice »Regeln i. t. d/*, izšle v c. kr. zalogi šolskih knjig. 6. Razvrščujoč štivo, držal sem se formalnega stališča, torej po večjem one razdelitve, ki je že v prejšnjih natiskih. Po resnem in temeljitem premišljevanji se mi ni hotelo, da bi vzporejal lahke in težke reči za istodobno mladino na ljubo sistemu, katerega bi si sam izmislil. Tako ravnanje rodi neizogibno take činjenice (rezultate), katerih ne morem odobravati po 3oletni izkušnji kot javen učitelj. Dokazuje to knjiga Lampljeva, ki je po svoje prav pridno izdelana. Najprej sem u ver j en, da se razvija učenec duševno le polagoma, in zatorej sem razvrstil berila tak6, da vsaka skupina napreduje od ložjih do težjih in da se berila umerjajo po polagoma rastočem znanji in duševni zmožnosti učencev; potem šele sem se oziral na vsebinsko sorodnost. V ta okvir sem uvrstil samo taka berila, kakor sem ja označil pod št. 2. Berila, katero ne bi pospeševalo estetiške izobraženosti učenčeve, niti bi mu povzdigalo nravstveno-verskega čustva, niti vzbujalo iskreno-patri-jotiškega mišljenja, nisem vzprejel. Popolnoma jedno pa je, ali se tako vzprejeto berilo postavi na prvo ali na deseto mesto, ker je čitanka tako uravnana, da se prebero in predelajo v teku šolskega leta vsa berila. Ako pa učitelj za nekaj tednov, mesecev ali let čita kakovo berilo, ki je s prej prečitanim berilom ali z nekaterimi prej prečitanimi berili po vsebini sorodno, ondaj gotovo ne zamudi prilike, da opozori učence na to sorodnost in se ž njo okoristi.« — (Dalje prihodnjič.) ____________ V. Bešek. 1) Da je to res, uveril sem se do dobra sam, ko sem pregledaval razne nemške čitanke, kadar je bilo treba dajati pismene ualoge. V nobeni drugi čitanki nisem našel toliko primernega gradiva, 630 V. Bežek: O slovenskih in nemških čitankah na naših srednjih šolah. Taka je usoda knjig in spisov 1 Končajmo! Žal nam je, da ne moremo podati popolnega života o dr. Elzeji, ki je tolikanj zaslužen za poznavanje naše protestantske književnosti. Toda prijazni čitatelji naj blagoizvolijo čislati i dobro voljo, kjer nedo-staje moči; zakaj oskromnost sicer vzgledno prijaznega in uljudnega gospoda Elzeja preseza le še njegova učenost. Srčno želimo, da nam ga mili Bog ohrani še dolgo dolgo čilega in zdravega, da še kdaj izide njega že obljubljeno delo: »Leben und Briefe Trubers* . . . O izšlem njegovem spisu »o katekizmih* pa izpregovorimo obširneje, ko izidejo i nadaljevanja. O slovenskih in nemških čitankah na naših srednjih šolah. (Dalje.) Ti stavki Neumannovi so uprav kremeniti; n&me vsaj so vplivali silno. Težko, da bi se kateri čitatelj ubranil njih vtisku; težko tudi, da bi kdo katerega izmed njih izpodbil. In vender so vsi ti stavki tak6 prirodni in prepro sti, da se mora človek čuditi, zakaj jih ni postavil že kdo drug pred Neumannom: pač pravo Kolumbovo jajce. Tudi jaz sem samo slučajno naletel na Neumannove čitanke, ko sem si nabiral sploh nemške čitanke, da bi iz njih črpal primernega gradiva za pismene naloge, in bil sem po njih, naj priznam odkrito, kar očaran; in ko sem jih predložil na ogled v 6ni skupščini slovenskih filologov, ki se je sešla začetkom lanskega leta na poziv g. ravnatelja Wiesthalerja, da določi njega vadbam pisavo lastnih imen staroklasiških, tedaj se je cula o Neumannu le jedna sodba, da so njega čitanke izmed dosedanjih najizvrstnejša, in soglasna je bila hvala tudi o njih obsegu, zunanji ličnosti in — last, not least — o njih ceni. Že takrat smo sklenili, da jih kar najprej predložimo za slovensko-nemški nižji gimnaziji ljubljanski. Da tega sklepa nismo zvršili takoj, branili so nekateri pomisleki; ve" jih uvažiti, komur so znane težave, katere treba premagati, ako se uvšdi nova učna knjiga. Uveden je bil pri nas v I. in II. šoli (in je še) Prosch-Wiedenhofer, a v III. in IV. Kummer-Stejskal. Le-ta je vsekakor za naše razmerje neraben, ker je pretežaven, Prosch - Wiedenhofer pa, dasi izdelan po Lampljevi metodi, ima v prvih dveh zvezkih, zlasti v prvem še dosti lahkega, pripovednega štiva, ker sta se njiju izdajatelja kolikor toliko ozirala na nenemške gimnazije. Ker pa so bile največje pritožbe naperjene zlasti proti Kummer-Stejskalu, kazalo je vsekakor počakati, kako se obnese III. in IV. zvezek Prosch-Wiedenhoferjev, zlasti ker sta se izdajatelja sama obrnila do V. Bežek: O slovenskih in nemških čitankah na naših srednjih šolah. 631 jednega naših tovarišev, priporočujoč za ljubljanski gimnaziji svoj III. zvezek in obetajoč, da mu že pošljeta korekturne pole. Tak6 je ostalo za šolsko leto 1892./93. vse pri starem. Prosch in Wiedenhofer sta v tem res dovršila III. zvezek ter ga poslala profesorju-tovarišu na ogled, ki ga je takoj izročil tudi meni. Toda kak6 neprijetno sem bil presenečen! Krenila sta tu omenjena izdajatelja, ki sta prej pobirala nekamo stopinje za Lampljem, celb na drugo pot in zabredla v napake, katerih »instrukcije« načelno svare\ Zajemala sta namreč za silno obsežni tretji zvezek (357 stranij!) bolj jedno-stranski nego katerikoli drug čitankar sam6 iz zgodovine, prirodopisja in domoslovja ter ga tak6 tudi razdelila: A. Aus der Geschichte (str. 1. — 293.). B. Aus Natur und Heimat (str. 294.—350.). Prvi del bi kar naravnost lahko rabil učitelju zgodovine v III. šoli kot pomožna knjiga ; ali kako se ujema to z »instrukcijami«, ki se upirajo ravno temu početju dosledno in kar najodločneje ? In ako bi tudi navzlic vsem opominom in svarilom in-strukcijskim ustrezalo tako uvajanje učencev v kulturno življenje srednjega veka (gl. Pr.-W. predgovor str. III.) nemškim gimnazijam, kaj naj počno učitelji in učenci slovenskih gimnazij s takimi skupinami: Die Urzeit und die alten Germanen; Kari der Grosse; Aus der Zeit der sachsischen und frankischen Kaiser; Aus der Zeit der Hohenstaufen i. t. d? Strmeti pa moramo, če pregledamo berila posamičnih skupin. Prva (Die Urzeit und die alten Germanen) obseza zaporedoma te-le točke: Die Urzeit: DieDeutschen um Christi Geburt; Die Religion der alten Germanen ; Baldur und Mistel; Die Feier des Juli-Festes bei den Germanen ; VVeihnachten; Altgermanische Todtenbestattung; Das Grab im Busento; Schwerting der Sachsenherzog; Althessische Sage; Kriegswesen der Germanen. —- Sedaj smo pri kraji s prvim oddelkom; naj se upehani čitatelj oddahne; gotovo vzklikne : »Ger-mania und kein EndeU Mislim, toliko jednovitosti bi bilo preveč i najskrajnejšemu Nemcu-nacijonalcu. Da nas poleg take brezkončne germanologije (str. 1.—293.), drugi, neprimerno kratki del, dasi nosi na čelu patrijotiški pečat (»Aus Natur und Heimat*, str. 294.—350.) ne more odškodovati, to je popolnoma jasno. Sicer pa jako dvojim, da bi sploh ministerstvo odobrilo tak nestvor; doslej vsaj o njega aprobaciji ni bilo čuti ničesar. Potemtakem pa je izginil dober del pomislekov, ki so ovirali, da se ni predlagalo, naj se uvede na nižjih naših gimnazijah Neumann. Res da so i njega čitanke našim dijakom nekoliko težavne, toda nikakor težje nego katerakoli druga nemška čitanka. Priznavam, da bi sodile za inojezične gimnazije posebne, nalašč zanje sestavljene čitanke, ali spomniti treba izjave z odločilnega I mesta, da se ni nadejati njih izdajatelju nikakeršne državne podpore.1) *) Ze odkar smo napisali gorenje vrstice, došli so nam ugodnejši glasovi, ki nam pričajo, da na višjem mestu niso nenaklonjeni takemu podjetju. 632 M. Valjavec: K drugemu sešitku slovensko-nemškega slovarja "VVolfovega. Najbolje bi seveda bilo, da bi se združili učitelji inojezičnih avstrijskih srednjih šol ter si skupno sestavili čitanke, po Neumannovem načelu seveda, toda lože, v zmislu znane analitiške metode. Da pa Neumannova načela, ki so sicer po mojih mislih z ozirom na »instrukcije* jedino prava, dobivajo še posebno veljavo za nemške čitanke na nenemških gimnazijah, to se mi vidi tako jasno, da o tem ne potrošim ni besedice več. Rad bi poznal učitelja, toli kratkovidnega, da bi izbiral in vrstil berila, poučujoč v nemščini dijake nenemce, po drugih ozirih (letnih časih, i. t. d.) negoli po njih rastočih in množečih se težkočah. (Dalje prihodnjič.) V. Bezek. K drugemu sešitku slovensko-nemškega slovarja VVolfovega. (Dalje.) čitovat-vata adj. integer. Habd. ad 256, 777. Gašparoti 4.32 i. t. d, — Hhnen, a, o. Stiefel-, Skvorc 223. — čižmešvja m. der Schuster, ki čižme šiva. Skvorc. — čizmešmski adj. Schuster- Skvorc 223. — tizmica f. dem. čižma. Mulih ap. 1432. — tkma adv. heimlich. Vramec kron. 14a 45 b Kocijančič 5.22 i. t. d. Z dodanim j: čkomaj: počela ju je na-govarati na čkomaj. — čkomci adv. = čkoma. — čkmen nina vino adj. heimlich. Jurjevič 548 čkomno v pustinju vam je putuvanje. — Čkometi heimlich thun, sclrvveigen Gašparoti 3.242 na ovu krivicu Kristusu vučinjenu da bi vsi vučeniki gluboko čkomeli, sv. Jakob i Januš . . . pregovore: . . i. t. d. čkomsča zimlica; navadno: škoma, škomce, škometi: škomeča zimlica. —¦ čmelinjak m. der Bienenstand. — cmeti = boleti, o zobeh: zubi čme\ — čmigniti čmlgnem verstummen. — čmrČek m. die Feldgrille. — čogana f. ime kravi = č6ga. — čogin m. ime volu čogastemu. — čisJi L&s\ tako viče svinjar svinjam. — čohovina f. zahes Rindfleisch. — čoltek m. budalast človek, der Thor. — čonkljavec m. ki je čonkljav, Vramec kron. 201b. — čdrtati čortam se = čohljati se. — fotkati čootkam, o svinjah, ogr. Gonczv 92. včrtinja pomije vlejva svinjam v kopanjo. Briileč bežijo ete domou s pašnika i s silov se sunejo na kopanjo. Ni! Že jejo. Zdaj samo čotkajo. — čredo n. govori in piše se cesto zraven čreda: Habd. Zagrebec, Mata-kovič, Reš. — črepje in crepji = črepinje. Skvorc 271= črepovje. — čreš-njavec m. = črešnjak. — črešnjavka f. nekovo jabolko, drobno, žolto, dozori s češnjami. — črevobii>lina f. = črevobolja, Pergošič 93. — črljenica f. nekovo jabolko in neka sliva, okrogla, debela, črljena. — črljenka i. ime 772 Listek. vodih. Naročnina ji znaša za vse leto 9 gld. 50 kr., za pol leta 4 gld 75 kr. in za četrt leta 2 gld. 38 kr, prejema pa jo »Administrace ,Zlate" Prahy', knihtiskdnia J. Otty v Praze, Karlovo nam. 34.« Znameniti grobovi. Dne" 24. vinotoka je umrl na Dunaji sloveči glasbenik Jožef Hellmesberger v 64. letu dobe svoje. Porojen na Dunaji, sodeloval je že leta 1847. v umetniškem življenji dunajskem, bil leta 1851. imenovan za profesorja goslarskega pouka na dunajskem konservatoriji, leta 1860. pa za prvega koncertnega mojstra dunajske opere. Kesueje (leta 1865.) je prestopil kot prvi goslar v c in kr. dvorno glasbo, kateri je bil nato tudi ravnatelj. Zajedno je ravnal dunajski konservatorij, kjer si je pridobil izrednih zaslug. Hellmesberger je sestavno gojil komorno glasbo, ustanovivši sloveči Hellmesbergerjev kvartet, katerega je vodil do leta 1887. Cesar ga je odlikoval z redom železne krone III. vrste in z viteškim križem Frančišek-Jožefovega reda. Dne" I. m. m. je umrl v Krakovem jeden najslavnejših zgodovinskih slikarjev sedanje dobe, Poljak Jan Matejko. Porodil se je dne" 30. malega srpana 1838. leta v Krakovem, hodil potem v dunajsko akademijo in že v 29. letu svojem izdelal znamenito sliko »Državni zbor v Varšavi leta 1773.«, za katero je dobil na pariški razstavi prvo nagrado. — Nato je izvedel sijajno vrsto slikarskih umotvorov ; sosebno slove" velike zgodovinske slike »Prizor iz poljske revolucijske vojne«, »Dvorski norec kralja Sigismunda III.«, »Unija poljsko-litavska v Lublinu«, »Ivan Grozni«, »Bitev pri Tannenburgu leta 1440.«, »Jan Sobieski pred Dunajem«, »Poljska konstitucija dne" 3. velikega travna 1792. leta« i. t. d. — Od leta 1872. je deloval Matejko kot ravnatelj slikarske akademije v Krakovem ter vzgojil dokaj znamenitih slikarjev, med njimi Pochwalskega. Pokopali so slavnega umetnika ob državnih troških. Dne" 6. m. m. je umrl v Peterburgu največji ruski skladatelj Peter Čajkovski. Porojen dne" 25. grudna 1840. leta v Votkinsku, bavil se je najprej s pravnimi študijami, ko pa je Anton Rubinsteih ustanovil peterbufški konservatorij, stopil je v ta zavod in potem služil za profesorja na konservatoriji v Moskvi, kjer je ostal do leta 1877., ko se je dal iz zdravstvenih ozirov vpokojiti. V zadnji dobi je živel časih v Peterburgu, časih v Italiji in Švici. Čajkovski je zloži! poleg mnogih simfonij, koncertov za klavir in gosli, ruskih ndrodnih pesmij, ouvertur i. t. d. mnogo oper, ki slove" tako v Rusiji kakor po širšem glasbenem svetu. Najvažnejše so ,,Pikova dama", ,,Kovač Vakula", „Opričnik", ,,Vojvoda", ,,Telesni stražar", ,,Undina", ,,Mazeppa", „Devica Orleanska" in ,,Evgenij Onegin". Lani ga je vseučilišče v Cambridgu imenovalo za doktorja glasbe. Članek »Slovenske in nemške čitanke na naših srednjih šolah« se bode v našem listu nadaljeval šele prihodnje leto. V dosedanjih poglavjih je pisatelj g. prof. V. Bežek. dovršil splošni del ; posebna razprava o Sketovih čitankah pa bode precej obširna, zato jo je g. pisatelj odložil za bodoče številke. Toliko našim čitateljem na znanje. ,,Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. °° kr- na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Izdajatelj Janko Kersnik. — Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Upravništvo »Narodna Tiskarna« Kongresni trg št. 12. v Ljubljani. Tiska »NaVodna Tiskarna« v Ljubljani.