flev. 19. » Ljubljani, dne 13. maja 1926. Mesečna priloga ..Novice v slikah". Poštnina plačana v gotovini. Leto XXXIX jHi>ilo Iiiftoslovanske kinolske iver.p. - (ena 38 liiu za iclo leto. — /.» Inozemstvo 00 nin — I',isa motna Številka 1 Din. - V Insnatneiu dplu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 1« Din. Izhaja vsako sredo ob li zintr.\j. - Spisi In dopisi na.) «(■ pošiljajo UrednlStvn „r)otnollnb»". naroMu roklauiarljo In Inscratl pa 1 praTiilžtvn »Domoljuba t Ljubljani, Kopitarjeva ulica Stcv. 6. Dr. Korošec slovenskim kmetom. 4. maja je imela Jugoslov. kmet. zveza svoj redni občni zbor. Na tem zboru je govoril tudi naš voditelj dr. Korošec, ki je silno krepko oči tal sedanji politični položaj Govor prinašamo v celoti, da lahko vsak »pozna orjaški boj, ki ga že dolgo vrsto let bije naša stranka za poštenost v državni upravi in enakopruvnost slovenskega ljudstva. Iz govora je razvidno, kako polagoma Mi srbski krogi prihajajo do spoznanja, je boj, ki ga bije SLS za poštenost drž. uprave in za pravičnost proti vsem narodom, neobhodno potreben in da ga je treba zve ,ti do konca. Govor se glasi: Ze skoro eno leto imamo vlado na !'rmi-lu, le i se hvali, prvič, da je sporazumaška, drugič, da je kmetska. VLADA »SPORAZUMA«. Sporazum se je javljal v vladi v tem, da (o se vladni člani med seboj imenovali bati-laše, kockarje, žepne tatove, gobavce, bi-ange in vucibatine (velika veselost), posebno ijajen dokaz sporazuma se nam je nudil, (o je Radič vrgel Pašiča iz sporazumne kmet-ikc vlade, a na to še z večjo spretnostjo Uzu-lovič Radiča. Sedanji ministrski predsednik Jzunovič je obljubil, ko je srečno spravil Ra-liča tia zrak, da bo dosedanje sporazumno elo nadaljeval. Za to smemo biti pripravam na marsikateri še zanimiv prizor. Mi smo elali vladi radikalov in radičevcev veliko rivico, ker smo ji očitali, da ne izvaja spo-azuma, da to ni sporazum, kar ona dela. Da-cs vemo, da to je sporazum, toda sporazum, akor smo ga Slovenci dosedaj bili vajeni Ic-clati v naših gostilnah. Torej ta sporazum c bo nadaljeval, adiče »KMETSKA« VLADA. Druga glavna odlika vlade radikalov in cevcev je po njihovem zatrjevanju ta, da - ta vlada kmetska, in to po osebah, po lT0grai Udič v *ogramu in po delu. Nedeljo za nedeljo jc razgovorih in na shodih po onega mi-^ti-a proglasil za kmeta, tako da so nazadnje Ir,. a rcs vsi ministri po njegovi milosti po-fal1 kmetje. Zadnji čas se je Radiču dogodila P"no ta nesreča, da sta se mu kakor nalašč ravno, njegova dva ministra dr. Nikič in dr. pmcrina izneverila ter vrnila med pokvarjene kaputaše. Toda hvala Bogu, tudi to je sedaj že popravljeno. Da se v bodoče ne bi zgodila več taka nesreča, je Radič svojim ministrom postavil za stražo gospoda Puclja. (Veselost.) Nekateri med Slovenci mislijo, da Janez Pu-celj ni pravi kmet. Toda ti le dokazujejo, da nikdar niso hodili v Raditevo šolo. Duhovnik ni kmet, ker navaja duše kmetskega ljudstva k Bogu, učitelj ni kmet, ker uči kmetsko deco brati, pisati in računati, a Pucelj je kmet, ker kolje kmetske vole in Radič je kmet, ker živi od kmetskega denarja. Kmetska je vlada radikalov in radičevcev tudi po programu in po detu. Nagobčnik je gotovo priprava, ki se rabi samo v kmclskem življenju. Ta nagobčnik je vzela naša enoletna kmetska vlada ter ga nateknila na usta našim časnikarjem, Ti so namreč jako nespodobno pisali o nekaterih radikalih in radičevcih, da baje kradejo in goljufajo in zato sta se Pašič in Radič morala zateči h kmelskemu nagobčniku, novemu tiskovnemu zakonu. Zal, da se je ta nagobčnik zadnji čas nekoliko raztrgal in časnikarji zopet nespodobno pišejo, da so se ugledni radikali in radičevci bogato obdarjevali z državnim denarjem. Toda vkljub vsemu temu lahko ostanemo mirni. Ko je Radič ministro-val, pa zares ni imel časa, da bi preganjal korupcijo, a sedaj, ko je sfrčal iz vlade, je še v Belgradu slovesno zatrjeval, da se bo sedaj doma v Zagrebu neusmiljeno boril proti korupciji. Svoj kmetski značaj jc pokazala vlada tudi z novim zakonom o kmetskem kreditu. Vsaka kmetska duša bo lahko dobila denar, ako se bo hotela prodati kateri vladni stranki. Potem se bodo lahko nehale naše posojilnice, ker izposojevale bodo vsakokratne vladne stranke, ostale bodo samo še hranilnice, kajti misli se, da nihče ne bo nosil svojega denarja ljudem, o katerih so časnikarji tako nespodobno pisali vse do časa, dokler ni prišel nagobčnik, Kupovanje kmetskih duš potom kmetskega kredita je torej druga glavna zasljga radikalov in radičevcev, ko izvajajo svoj program. Tretje |e, da bodo kmetje imeli čast in veselje, plačati vsaj poldrugo miljardo dinarjev več davkov kakor lani, in to zaradi tega, da si bodo za večne čase zapomnili, kedaj so jim vladali veliki »seljakl« kakor Pašič in Radič, dr. Stojadinovič in dr. Nikič ter drugi. Carina na pluge, na modro galico to so malenkosti, ravno tako takse in železniški tarifi, ceste in železnice, to je samo za lajno, ki jo gonijo »klerikalci«. Radič trdi, in Pucelj ponavlja, in Prepeluh ne sme javno ugovarjati, da je sedanja vlada po svojih ministrih, LAŽNIVOST PROGRAMA RR KOALICIJE po svojem programu in svojem delu odlično »seljačka«, in kdo bi hotel dvomiti! Mi smo s svojim kraljem v boju zoper korupcijo! Kar se govori danes v taboru vladnih strank in o sporazumu in o kmetu in o ljudskem blagru in o poštenju, to je vse ena velika laž. Mi živimo danes v dobi, ko je laž 1 in nepoštenost in neodkritosrčnost prišla v programu političnih strank v prvo vrsto Nekdaj je bila laž nekaterim strankam samo pomožna veda, danes je prva in glavna točka v njih programih. (»Škandal.«) Zato pa moramo biti hvaležni vsem ti-| stim osebam in činiieijem, ki so se odločili ! za junaško delo, da trgajo neusmiljeno krinko z obraza vsem, ki pravijo, da delajo za kaieia in narod, pa le lažejo, ker delajo za svoje in svojih prijateljev žepe. Pravim, da smo hvaležni vsem osebam in vsem faktorjem, ki so se odločili za veliko delo, da nam izčistijo Avgijev hlev. Mi se ne laskamo vsak dan kralju kakor radičevci, ki vsako jutro, ko vstanejo, pošiljajo telegrame udino.ti, o katerih se ne ve, v koliko so taktika, v koliko politika, v koliko hinavščina ali odkritosrčnost. A danes, ko se zbirajo vsi korupcionaši in vsi oni, ki so zakrivili sedanjo velikansko bedo celokupnega našega naroda, in nas vabijo, da se pod krinko »za parlamentarizem« borimo proti kralju, in to ne, da ostane parlamentarizem, zanj je ravno tem ljudem bilo do danes jako malo mar, — nego da ostane korupcija in nepoštenje in nesposobnost in nezakonitost, smatramo mi Slovenci za svojo dolžnost, da se sedaj jasno in odkrito kakor vselej, kadar je bilo treba, postavimo ob stran svojega kralja (viharno ploskanje) bodreč ga, da krepko podpira veliko borbo proti korupciji in laži, proti nezakonitosti in nepoštenju v našem javnem življenj«. (Ponovno ploskanje.) Cela država z napetostjo opazuje vsako fazo tega gigantskega boja in s polnimi simpatijami spremlja vse one, ki se zavzemajo za to, da se enkrat za vselej iztrebi iz našega telesa njegova najtrša ranal KDAJ K P J DE NAŠ C AS. Ta velika borba je sedaj v polnem toku, prinesla nam je že treljo Uzunovičcvo vlado in ni izključeno, da nam prinese še par vlad, predno bo delo zavistno. Tega dela sedaj mi, ia mislim, da tndi ostali prijatelji v opoziciji, ne bomo ovirali s kakimi strankarsko-sebični-mi zahtevami, ampak pospeševali bomb zdravilni proces kolikor bo ▼ r.aši moči. Mi vemo, ko bo čiščenje dogotovljeno, tedaj pride doba pešteoja in dela, in s tera tudi naša doba. ( Tako jc! ) G. PUCLJU V VEDNOST. Zato je smešna poza, v katero sc je po-slavil g. Pucelj, minister po milosti radičev-cev, ko se jc v Be!gradu široko razkoračil in sc pebahal, da jc njegov vladni program, da spravi Slovence v vlado. Ker Pucelj vkljub \sem naporom ni mogel skozi polni dve leti niti samega sebe spraviti v vlado, zato je pač dovoljeno vprašanje, kako dolgo bb trajalo, da bo nas dvajset spra\il v vkrdo? (Vesclost.) Mi sc Puclju ie vnaprej lepo zahvaljujemo za pr.jnznost, bilo bi nam predolgo čakati. Na tihem si lahko tudi priznamo, da z domišlja--viini ljudmi nieiamo ladi posla. * i VSEM. KI NASfSILdJO \ VLADO: Zakonodajna samouprava. '/■■■• -rila vseh delo irli sloje'.. — PoT/diga kmetijstva in nbrii. Torej g. Pucelj nas hoče spraviti v vlado! To je ; pich klic, s 'katerirh nas naši rasprht-l.iki že od predzadnjih volitev neprestan« nad-lejucjo. Sicer postajajo vsakokrat nervozni, kadar ir^letda, da hi inogU v vlado in naAi z ; .-ičevanjem očitajo, da se 'ptMHijamo. Vcndcr yopet in ;.!.cr mi vcao, i.aa ras rarod v. . . •/. . < e: da hoče svojo zakonodajno r: ave, da fiače za£č'.te vseh delovnih ix;ev cd • -eve Jcsga obremenjevanja, da I - čc povzikv.o svojega kmetijstva in s roje in-(• !. ' ,:, rl: a'.ka da heče taš narod živeti, ue pa sc dati samo izrabljati, (Viharno pritrjevanje ) Cc je tako, pote:a zahteva cd nas po-liUčno poštenje, da gremo v vlado samo tedaj, t ,o moremo v zvezi z drugimi ctrar.kffrd Imeti ja ni; Ivo, a! i vsaj utemeljeno upanje, tla bomo lahko obljubo, ki s-no jo dali ljudstvu pri voli,vali, izpolnili. Politično poštenje zahteva nadalje — in tako je tudi v vseh parlamentih sveta — da ostanemo v opoziciji, dokler nimamo tal: -ga upanja, in da sebe. in svojega programa ter svojega naroda ne predajamo za par ministrskih stolic. ( Tako je!. Ploskanje.) Ni res, kar so govori y.adnje čase v Bcl-gradu in Zagrebu, da je te ako i. nami, ker smo klerikalci , ampak težko js r.as dobili v vla-lJo'. n°čcmo svojega naroda prodajati in goljufati. Ne Jderikalizcm, ampak poštenje je tislo, zaradi česar ne moremo v vsako družbo. ( Tako je!« Ploskanje.) In tla imamo prav, da prav ravnamo, za to imamo sijajno priznanje celega slovenskega naroda. 2c v dveh volitvah sc jc narod v ogromni večini izrazil za pošteno slovensko politiko. Prepričani smo, da se bo isto zgodilo tudi v tretjih volitvah. (Ploskanje.) VSE ZAMAN! - SLOVENSKI NAROD OSTANE SEBI ZVEST! V dosedanjih volitvah se je vse poskušalo, da bi sc naša slovenska politika vrgla ob tla. Predzadnjič so srbski radikali prišli celo s svojim finančnim ministrom v Slovenijo kandidirat, pa bilo je zaman. Demokrati so bili pri vsakih volitvah z denarjem in nasiljem bogato opremljeni. Tudi vse zaman! Sedaj hočejo protivniki slovenskega programa, da bi nas zavojeval Kadič. Samostojneži in republikanci so mu včeraj v Celju stavili vse svoje čete na razpolago, češ ako nas Srbi niso mogli, naj nas vsaj Hrvatje: Toda tudi v očigled te nove borbe lahko rečemo: Ne bo šlo! Vse zastonj! Nikdar! (Ploskanje.) Slovenski narod bo ostal trden pri svoji belo-medro-rdeči zaetavi. (Burno pritrjevanje in ploskanje.) Slovenski narod hoče,- pošteno slovensko politiko. (Ponoven velitt aplavz ) V Belgradu pravijo tisti, ki so velesrbsko orientirani: Če smo mogli Radiča spravili na kolena, zakaj nc bi tudi Slovenske ljudske stranke? Makedonija je na tleh pred r.jmi. Vojvodina istotako. Hrvatska jc prišla za Makedonijo in Vojvodino, in sedaj jc pri prihodnjih volitvah Slovenija na vrsti! In Radič bi naj bil pri prihodnjih volitvah naš Alila, šiba božja, da ukroti Slovence, Pucelj in Prcpeluh pa ki naj mu držala stremena, da bi lahko stopil na zmagovitega konja. Kadar sc bo naša stranka premagala, potem, tako mislijo, sc Ho lahko vladalo s Slovenijo. Verjamemo to, da ti sc potem lahko vladalo. Tcda Slovenci se niso prodali srbski hegemoniji, pa sc nc bndo tudi ne hrvatski. Mi estaremo nn svojem slovenskem programu. ( Tako jc!«) VSAKA VLADA M0I5A ZA N\S SKRBETI ISTOTAKO KOT, ZA I! 1!VATE IN SRBFt Zelo čudno je stališče vseh teji naših prijateljev, ki nas silijo v vlado, češ kakor da vlada nima dqlžu<;sti skrbeti za Slovence, ako tudi ni-katera slovenska stranka v vsakokratni vladi. Ako spadamo k državi, in dokler spa-tarno k državi in tokier se ras centralistično vlsua, veljajo tudi za nas zakoni, ia tudi za ras nt mora sktbcti; ali bi se moralo skrbeti, kakor se za 5:be in Hrvate. Dajte nam našo samoupravo,' našo avtonomijo, osvobodite nas iz te grotne centralistične *c, pa borno sami skrbeli zase in od Vas tudi ne bomo več mnogo zahtevali. Sedaj pa smo prisiljeni, da moramo dajati že več, kakor imamo. Zato imamo tudi pravico, da zahtevamo od vsakokratne vknJi svoj pravičen del, naj si bo-v.o potem v vladi a'i ne! (Ploskanje.) To pa ne gre, da bi še mi sami pomagali sebe izžemati. Smešno in neumno jc, kakor sc nam zamerja, ako Slovenska ljudska stranka in njeni poslanci pri tem nočejo sodelovati. A neprimerno bolj neumno je, ako čujemo tudi med Slovenci slične glasove. Tudi pameti je treba v politiki. (.Tako je! ) Se <>na Šiba božja. Še o eni »šibi božji« bi lahko govoril, ki nam jo je Bog poslal in ki nas vse Slovencc tepe, dočim je Atila Radič namenjen samo našo stranko. Ta občcslovenska šiba božja •'■ g. finančni delegat. Toda o davčnem vijaku bodo drugi govorili. Moj čas jc potekel in moram končati. Občni zbor iogosfov. kmečke zve?e, Občni zbor Jugoslov. kmetske zveze se je vršil 4. maja. Udeležili so se ga za-stopniki iz cele Slovenije. Občni zbor je vodil predsednik poslanec Ivan Brodar. Naj-prvo je poročal poslanec dr. Korošec o političnem položaju. Njegov govor prinašamo na uvodnem mestu. Na!o je podal g. Brodar poročilo na-čelstva. tajniško poročilo g. Gabrovšek in potem je dal daljše poročilo g. poslar.ee Sušnik o kmetijskih zbornicah, za katere ima Jugoslovanski klub že sestavljen načrt. Dokazoval je veliko potrebo kmet-skili zbornic, njen delokrog in ogromen pomen, ki <:a bo imela za kmeta kmetska zbornica. Jugoslovanski klub ho načrt predložil narodni skupščini, kadar ho za to primeren čas in upanje, da so bo o stvari'začelo resno razpravljati. Nadalje je dr. Moliorič govoril «' potrebi stanovske izobrazbe ter ra/.la;.al tozadevni načrt, ki ga ima Prosvetna zveza. Žal, da radi pomanjkanja prostora nc moremo prinesti v podrobnejšem ni-;i. ki sta jih ra/.vijala g. Sušnik in dr. T-rič. Sicer bo pa itak obojen načrt v m a "H času razposlan kmolskim zveznn v pregled, tla se k- izpopolnita in p .; -i ■ Kojčno je bil izvoljen nov odbor Ju-gos>ovanske kmetske zveze, kakor sledi: Načelnik: Janez Prodor, p<*-„ Hru ■>■• pri Kranju. 1. podnačelnik: Davorin brani«!, pt sivtuik,'Vel. Plii v.iea,' p: Žalec; H. i načelnik: Anton . Pogorele, po . Slnue pri TVobrep ^jal:; ITI. jk>dr: ■■'i ane Kar. •• , .'e:.inik, =1- pri ' Ln.ri; Janez Strfclfl, pbžestiik >'i i ,nec> liaplii' vil- pri Komendi; A!oi?:j po.se.-tiiik, p. Šniarlno pri Litiji. JvB J"' E^ruga; Mnrljn Sfe^oVdfk, v ReČtfcd na Paklj Robert KoSar, v.< »k,1 Sv. BolfdttJc pri mmm Cb Dravi: Jbže Uurgar, j.-^sestnik, :f lra'šo pri Smle(WiHuj Josip p« ,.nič, posestnik, Gradišče 10 p« Lukovfci; 1'Vanc KobaJ, posestnik i i pan. Oabrij >!e'pri Tržišču« dr. Jakob ' noflŽ, odvehjtk, Ljubljana. Miklošičeva Cj 10. Anton ('venkelj, poPSf.hil:. Ljubno pn Podnnriu: Ivan Kunlnrič. poaestaik, še I Jo-............_ ................ , .. gorica 8, j>. Videm-Dobrepolje; 1 pletnik. pes, stnik. Lelenice pri Kranju; Anton Lavrič, pos. stnik, Gora 4"> pri bo-dražicl; brane černe. živinozdi'i'\uiki Ljubljana, Poljanska ccsla 0.; Ivan Fin/.-fiar, po esluik in žujjan, Breznica pri '/J" rovnici; Josip Gale, župan, Trebeljcvo, p. Podnnriu: Ivan Kpntartc. P' septnu-: ševo, p. Sv. Križ ]iri Kostanjevici; A"1 ' Latnpret, poc-'tik, Muljava, p. Jožef StrnadL Doaestnjk in župan. Poo- kupujte srečka Orlovskega stadiona Litija Ivan Šerbec, župan, Veliki Kamen pri Kozjem; Janez Trkov, posestnik in župan, Oobrunje, p. Sp. Hrušica pri Ljubljani; Ivan Lovrač, posestnik, Podlipovica, p. Medija-Izlake; Jernej Poje, posestnik, Vrhnika, p. Stari trg pri Rakeku; Franc Zabret, urednik »Domoljuba«, Ljubljana, Semeni ška ulica 2. Hude besede. Gospod Jos. Drofenik je znan kot eden Izmed ustanoviteljev in najživahnejših de-lavcev v bivši Pucijevi samostojni kmet-fiici stranki, ki je danes ni več. Ta g. Drofenik pa se je naenkrat oglasit v /•Slovencu«' ter bere g. Puclju in Žerjavu tako hude levite, da sta se nam moža naravnost zasmilila, dasi sta obadva te levite krvavo zaslužila. Najprvo pere g. Drofenik ministra Puclja. Pravi, da je on, Drofenik, ustanavljal kmetsko stranko res iz idealnih, kmet-skih ozirov. Ko je bila stranka ustanovljena in se je že pridno delalo, tegaj je g. Pucelj prišel iz Žerjavove stranke, pri ks-ieri je bil podpredsednik, v novo Samostojno kmetsko stranko, očivldno v dogovoru z dr. Žerjavom, ki je na ta na?iw hotel vsekakor novo stranko obdržati p» i svojim vplivom. Potem g. Drofenik očita g. Puclju, da se je v štirih letih petkrat politično . opredeli! . G, Drofenik pa ne ostane samo pr' trditvi, temveč to z dejstvi dokazuje, kako -c jo g. Pucelj sprehajal od stranke dc stranke. Ta dejstva našteva g. Drofenik zato, ker mu je g. Pucelj očital uskoštvo in izdajstvo. Svoje pismo sklepa g. Drofenik ■tako-le: Vprašam Te torej, gospod minister, radičevski zaupnik Janez Pucelj, ali sem jaz po konštataciji teli dejstev odpadnik ah kameleon, ali je to ime lastno komu dru-i.emu, ki sliši na drugo ime kot Drosenik in Vošnjak? Jaz in številni moji štajerski prijatelji odločno obsojamo Tvoje, osobito zadnje pretvarjanje in logično (dosledno) no moremo biti odpadniki Tvoje radičev-šeine, ako nikdar nje člani bili nismo in, ako Bog da, nikdar ne bomo! Torej ostane uskoštvo na plečih, ki so za tako akrobatiko jačja kot moja. Javnosti na ljubo pa moram, dragi g. minister Pucelj, konšta-tirali, da o teh skokih iz enega ekstrema (iz ene skrajnosti) v drugega ni bilo nikdar pravilne razprave in sklepa kompetent-nega (merodajnega) strankinega foruma (zbora) in so bili poslušni po miselni kvaliteti (kakovosti) izbrani »delegati« postavljeni pred izvršen čin, a kdor se je osmelil godrnjati ali da ni mogel se s tem strinjati, je bil kratkomalo žigosan po Tvojih zelenih generalih kot »izdajica . G. dr. Žerjava je g. Drofenik še huje zdelal. Najbolj radi tega, ker sedaj dr. Žerjav ofita bivšim samostojnežem denar, ki ga jim je dal ob času ustanovitve, češ, da hodijo svoja pota in da ne poznajo hvaležnosti. In to očitanje kljub temu, da je dr. Žerjav dal denar z izrecno podpisano izja-vr>. da s tem denarjem samostojneži ne prevzamejo nobene obveznosti napram liberalcem. Takole piše g. Drofenik: »Na n o v i e S"2SiZ3SSB5 igr '••Va -aeasaaaaiaasaaaai1 w1 ■ i i'' i »a^jtaaarnsa«««s: i dne IG. maja Vidu nad Ljubljano. Začne se 15. maja ob pol 7. zvečer s promenadnim koncertom godbe kat. del. društva z Jesenic. Ob 8. bo slavnostna predstava v Ljudskem domu z go.vorom prof. Koblarja in razdelitvijo diplom častnim članom Blaž Potočnike«ve čitalnice. V nedeljo bo ob 8. govor dr. Breclja o družini, ob 9. slovesna sv. maša, ob 10. poklonitev društev na grobu BI. Potočnika z govorom prof. dr. Terdana, ob 11. blagoslovitev novega doma z govorom dr. Korošca, popoldan ob 3. go\or dr. Capudra in koncert Pevske zveze, ob 8. slavnostna akademija v proslavo 20 letnice šentviškega Orla z govorom g. dekana Zabreta. Tajniki prosvetnih društev in orlovskih odsekov naj takoj odgovore na prijavnice, v kolikor še niso. Vožnja je polovična — vzame se do Št. Vida cela karta, ki velja tudi za nazaj z legitimacijo, ki jo dobiš v nedeljo v pisarni pripravljalnega odbora v Št. Vidu. Vstopnice se dobe 7 prodprodaji pri gospodični Zakotnikovi v Št. Vidu, ali pa se iahko pismeno naroče pri pripravljalnem odboru za I. Prosvetni dan v Št. Vidu. Društva naj se udeleže kolikor mogoče v narodnih nošah in z zastavami. Za na jlepše narodne noše se bodo v nedeljo po koncertu Pevske zveze razdelile nagrade. Če greste v gostilno, pojte v tiste, katere imajo razobešene zastave. Za skupno kosilo se je treba javiti naprej pri pripravljalnem odboru d Naznanilo o sprejemu v škofijski zavoji sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano za Šolsko leto 10264927. V zavod sv. Stanislava se sprejemajo zdravi, dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi dobrih, krščanskih staršev, ki so dovršili z odličnim ali vsaj z jako dobrim uspehom ljudsko šolo; zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovske-mu stanu. — Prošnje za sprejem je nasloviti na škofijski ordinariat v Ljubljani. Prošnji je priložiti krstni list in »obisko-valno spričevalo za sprejem v srednjo šolo. : Starši ali njihovi namestniki naj prošnje s prilogami prineso v zavod sv. Stanislava v času od 1. do 15. junija t. 1. Z njimi naj pridejo obenem tudi njihovi sinovi, za mojo izrecno zahtevo ste nam podpisali, gospod doktor, izjavo, da je denar, ki ste ga našemu pokretu namenili iz nam sicer neznanega vira, gotovo pa ne iz Vašega žepa, v vsakem slučaju nepovračljiv in brez kakršnihkoli političnih obvez napram Vam kot napram takozvanemu ?kmečkemu fon- ' Nadalje g. Drofenik hudomušno za- I trjuje g. dr. Žerjavu v brk, da on (g. Dro-: fenik namreč) ni v nikakem sorodstvu z i demobilizaeijskimi, svinčenimi, papirnati-i mi in drugimi aferami. ' Gg. Pucelj in Žerjav bosta seveda te bridke besede morala utakniti mirno v žep. katerih sprejem prosijo. — Maksimalna plača za dijake iz ljubljanske škofije znaša na leto (iDOO Din, za dijake iz dragih škofij pa 7000 Din. Zniža se po možnosti potrebnim in »rednim. Hrana je priprosta, a tečna in zdrava. — Dan sprejemnega izpita za prvošolce se naznani na rešeni prošnji. Drugo se dogovori osebno v zavodu. — Prošnjo za sprejem v nadaljnje razrede: od 2. do 4. razreda se sprejemajo najkasneje do 31. julija. Na višjo gimnazijo se sprejema le izjemoma in samo prav dobre dijake. — Vodstvo zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, dne 10. maja 1926. d Ustavljen list. Okrajni glavar v Kočevju je prepovedal nadaljnje izhajanje Delavsko-kmečkega lista:', ker je širil komunistične in boliše viške ideje. Novomeško sodišče je odlok potrdilo. Izdajatelji so poslali pritožbo na višje sodišče. Obenem so zaprli urednika Alberta Hlebca ter sotruf-nika Frana Peterkoviča. d Zabaven protest. Naravnost čudovite je, kako so nekateri ljudje prožni in spretni in prav nič sramežljivi, kadar je treba ljudem nametati peska v oči. Časopis »Nova pravda glasilo narodnih socialistov, to je stranke, ki se je že skoro popolnoma združila z žerjavovci in obe stranki (če moremo še o dveh govoriti) skupno delati. Ta »Nova pravda'-: je napisala velik protest proti oblasti, ker je 1. maja po nepotrebnem trdo nastopala proti delavstvu. Ta protest je sicer popolnoma na mestu, toda če »Nova pravda« protestira proti tistim, za katere dela in s katerimi se druži, je pa 1 to vseeno predebela šala in preveč očiten potegljal delavstva. Saj je vendar žerjavo-! vec Baltič veliki župan, zakaj gospodje | okrog Nove pravde, ki se družijo z žerjavovci, niso zabranili tega, zoper l e(!s':i.vil - ' istotak jijina je-'a. Odsek i.o narodne skupščine za nov kazenski zakonik jc sldo-r-il, c«-t se zločinci no bodo "več ofct - ali. temveč streljai: dosmrtna kazen pa bo odpravljena in nore nr-jdaljša 1-nzcn' snloh . zn.ešati samo 20 lr!. Scv.-da bo";tk ■ al-to sklep fl ozi zakonodajni odbor in narodno skupseino. d T«> p eni !(."»? jani. V Zagreb so dosli iti:L>i:-.:.i nogometaši. Pri igri, f.i vedno po\ zrooi med občin s!vo'm veliko napetost in razburjenje, je došlo mod gloclavcl in italijanskimi ia.(o, da h strela tibila Frančiško Podkraisek, ko je b -:>;■'> pred nevihto s, polja proti domu. Zato naj vsakdo ob hialeni vremenu varuje, da Se no nepotrebnem l.e i/iiostavP:: vedri pod visokim drevesom ali t.ed motnim kozolcem. Ž&?(52ffi> in zlasti jekleno orodje pvsti na politi in iv.< med (r ka-• njem ne jgfesi pri Sebi. Med tresl:an!em rv1 teci. Če jrrav hudo-'reška okrej tebe, je "beliče, fe sc % ležeš • a tla in prAa1 na-Hniiše mine. Če -i moker uijfi zalo. le to !*!• i, da-se pok-m Uikci -.r' >!' ' -s, si- ; r ic nevarna, da stakne.* ietiko; Doma imej med n •'•! i < i; •■! i-i vrj.-.i ::?• • ! • '. v V-('! sr ii ;;o1-f-, ker •< strela '-aireiri div.i slr-n. d Strel je epla/ila Marli>\a vrdca v Poženi«:!! Irko, da ko <;d moral"! «n.-I- *ii dan cdodjati v ljubMansko bolnico. d DVakrat jc !;-;■ !čib v soboto 8. maja z. :c::.- % /.i'.? r.o r - ':<:■/ v Mel-Hki. S t- ^ ie raz-.Vraln e'';'- !;ično naoravo ter odi- mH nekr.■ zidu. D upe škode pi bilo. d 8ne?, Na Pohorj«, hriboM e.d M--ribr.ra nroli korciiki strani, je p. de! '.ne,", kar 5- r? m -sec mri nekaj i::red^e^a, d Prva I« v Halo :ih na «• •«'<-r$V.-•-••. je padate pretekli četrtek, v tielcaterih krajih jr> napravila precej s!;ode ihi cvetočem sadnem drevju in prvih poganjkih v vinogradi!!. d Toča j j pobila prccelšcn del ljutomerskih in ormoških vinskih goric. Vsi nežni trlni poganjki so odpadli.' Zlasti sta prizadeti občini Mihalovei in Brebrovnik d Ovrok ?e je ubil. V nedeljo dopoldne -st > nabirala dva olroka uo hribovju pod | Bukovo goro ali nad cesto pri Šušnlkovi rudarski koloniji v Trbovljah cvetlicc. Sedemletna deklica Kotarjeva se je pribli" i žala preblizu prepada, ki je vštric Weber^ jeve gostilne. Spodrsnilo ji je in je strmci glavila čez skalovje na spodaj napeljan" 1 telefonske žice in od tu na okrajno cesto" ki vodi na "kolodvor, oziroma v Trbovlj«' Del,- je obležalo mrtvo z razbito lobanjo Drugega otroka je rešil neki gozdar, dani še ta padel v prepad. Žalostno pri tem jc še to, da leži otrokov oče smrlnobolan v ; ljubljanski bolnici, mati pa ima še več nj-preskrbljenih otrok v oskrbi. d Hiša se je podrla nad nj;m. Dne 28. , op.iia jc imel 72 let stari posestnik Franc Jug iz Potoške vasi, obč. Kotredež, opra-viti pri svoji napol razpadli hiši. Z želez-' nim drogom je hotel izpcdkopr.ti zid veže. Pri tem se je nenadoma zru"il slrop s petimi po 150 kg težkimi tramovi in moža popolnoma zasul. Ponesrečencev a žena je moža še isti dan pogrešila, a šele drugi dan £..-> ga izvlekli mrtve,'.'a izpod razvalin. d Velika nesreča se je pri petila v nedeljo zvečer \ Litiji. Trgovka Flsner rc je peljala z Piladimi, ncvokup,ie"irrti kor.;i na Savo in se zvečer vračala Na vozu j-j bila s.? njena 7C!etna mati, njen svek ravnalalj Ignac Elsner in njen sin Vnltcr. Vozil je hlapce Alojzij Prah. Na litijskem mnshi so sc konji srlašili, pri ovinku v I * * I * I se je voz prevrnil in ro v "i zleteli i:: voza. Trilo. Banjeni '/■ ■!•'•><•. .-.> ic še r>riv!ok 1 do doma. I-.'"«'so je ^;rrudil v kuhinii. Prepeljali so ga Sicer f-ikoi v bolnViv toda kr/»nlu f<». unrl \ ! '« izVi- avitve. d -.-.ijeno jc bilo v z.r>cin:en: u.sti " žtninMčii v Sori in v 'KrtžaH pri j.ržicu. ; it; v so pre -jr-deni, le da so rr v ' :':al' v kitldnil vlomile, prej najedli !•> zcK-i ter potem, ko so bi'i prepodei:':. pu- | s|i'i r ri veJnili \r.-\tih I tek r. naznan ni. j da čez teden dni z.opot prideio m zel -'• I d '•• c-vpvna viomfiska talna sc pete i | ol.rc Polhovega grp.dca, kfer jc r n>'.-.\!!a /s več vb inev. I jncljc r.aj z;- ar i-o in /ijo na lopove, da jih ob pr: ai i « j ■ pravijo pod kliuč. i > d Mrtev je oUeža! vsled pijtoiofti M j i p}; vn lDcrl i v Mariboru Ivah Gr.'-.r<-.< | d Makedonski!bMditi. V mestu Stra* j niei, ki leži v Maoodoniji ob bi«! K1 , j meji,' so dne J. maja bolgarski komili pov- | /ločili krvav rokolj. V kavarno . Srbska I krona-, k oje Ia:;hnk je neki litin Knzav.v i v-ič — ognjevit pv-ganjaloc čeinšov, so vrni i bombo, ki je eksplodirala in irnili • oseb, 2 pa ubila. Napadalci so pobegnifor Klreljali med orožnike, ki r<> jih zuslodo-j vali. Vrgli so bombo, ki je ranila več orožnikov, enega vojaka po so ustrelili. Na*« ?lada bo vsled tega zelo ostro nastopila pri bolgarski vladi ter zahtevala, da se narodi konec tem vednira napadom. V d Tudi pri nas bi bilo treba. Na Kiis-kem je boljševiska vlada dala ustreliti visoke uradnike, ki so goljufali državo za velike svote ter tako oškodovali rusko valuto. Na Grškem tudi misli vlada predložiti zakonski načrt, da bodo s smrtjo kaznovani špekulantje, ki škodujejo vrednosti domačega denarja. d Za vojake. Poslanec Brodar jo stavil vprašanje na ministra za vojno in mornarico radi slabega ravnanja z vojaki pri 22. pešpolku v Krivi Palanki, Srbija. d Volitve v okr. cestni odbor Kranj. Poslanec Lirodar je stavil vprašanje na ministra notranjih in javnih del radi pristranskega odloka velikega župana v Ljubljani glede volitev v okraj, cestni cdbor Kranj. Poslanec jo zahteval pismen odgovor. •k Zlatnike t Gazeln-milu so našli dalje dcdeSi: g. M. BoStjančič, Grosuplje, kupil milo pri Lovro Škrjanc, Lopček pri Grosupljem; ga. Helena Mauser, Podbrezje, kupila milo pri Valter lieš, Podtabor; ga. Ivana Verdenc, Bizovik št. Gli, kupila milo pri Anton Mencinger, Ljubljana, Sv. Petra cesta; ga. Ivana Na-stran, Čošnjevke pri Cerkljah, Gorenjsko, kupila mjlo pri A. Hadanovič, Cerklje pri Kranju; ga. Frančiška Jelenko, Ruše pri Mariboru, kupila milo pri Prvem del. konzumnem društvu, IJuSe pri Mariboru; ga. Tončka Er-jauc, Log pri Sevnici, kupila milo pri R. Tra-pečar, Radna pri Sevnici; ga. Ana Kušič, Brod, Berislavičcva 3, kupila milo pri Ben-feviča sinovi d. d., Brod na Savi. d Operirana krava. Angleški listi poročajo o uspeli operaciji, ki jo je izvršil neki živinozdravnik na kravi, ki si je zlomila nogo. V nekem malem škotskem selu živi reven posestnik, čigar celo premoženje obstoji iz ene krave in enega konja. Nesreča je hotela, da si je na paši krava pri nesrečnem padcu zlomila nogo in kazalo je žival ubiti. — Seljak, ki je bil vos obupan, so je obrnil do živinozdravnika dr. Jamesa Galowaya, ki jo odrezal zlomljeno nogo in jo nadomestil z leseno tako spretno, da se lahko krava giblje tako kakor preje. d Drzen roparski napad na poštni avtomobil. Včasih 3mo čitali v listih o drznih napadih ameriških banditov na pošte in vlake. Napad, ki se je dogodil na poštni avto na cesti iz Obrovca v Severni Dalmaciji proti Gračacu v Liki je izvršila osem mož broječa roparska tolpa, ki je v zasedi pričakala postni avtomobil. Ker šofer na poziv ni ustavil, so roparji pričeli streljati in ubili enega potnika. Pred avtomobilom pa se je pojavila še druga tolpa z naperjenimi puškami, nakar je šofer ustavil «vto. Roparji so oropali pošto in potnike, Pred odhodom so pa dali šoferju 100 Din 'snapitnines s pripombo, da ne bo umrl vsled lakote. O roparjih ni nobenega sledu. d Oirn uiauj vere, temveč praznoverja. Londonski list »Universe ; poroča, da je v angleških deželah nad 16 milijonov ljudi, Ifi se več ali manj stalno pečajo s spiritiz-mom. V Angliji oami vežbajo 1700 otrok medije. Kardinal Bourne je sedaj začel b°j proti temu nezaslišanemu izkoriščanju praznoverja. Pred vsem se razširjajo bro- šure in knjige, ki obveščajo ljudi o vseh znamenitejših slučajih razkrinkanih medijev. (»Mediji« so osebe, ki imajo sposobnost klicati duhove; ponavadi so sleparji). d Zavarovanje proti dežjn. V Kopen-hagenn je bila ustanovljena zavarovalnica, ki krije škodo, povzročeno vsled deževnih nedelj in praznikov, zlasti ob večjih prireditvah. Mlada zavarovalnica ima vedno več prometa. Gostilničarji, športna društva i. dr. sedaj niso več tako v skrbeh kakšno vremo bo to ali ono nedeljo ali praznik; saj jim bo morebitno škodo, ki bi jo sicer utrpela v slučaju slabega vremena, povrnila zavarovalnica. d Celo mesto pogorelo. Na Moravskem je postalo mesto Mikulov žrtev ogromnega požara. Ogenj je nastal v židovskem predmestju ter se naglo razširil na ostale dele tako, da je bilo v nekaj minutah skoro celo mesto v plamenih. Pogorelo je čez sto hiš; v plamenih je našla smrt ena žena. Škoda znaša okrog 120 milijonov čeških kron. •Ar Opozorilo občinstvu. Mestna hranilnica ljubljanska nam piše: Ker se pogosto dogaja, da očinstvo — zlasti podeželske — ne loči Ljubljanske posojilnice od Mestne hranilnice ljubljanske, smatramo za svojo dolžnost, priobčiti sledeče pojasnilo: Mestna hranilnica ljubljanska in Ljubljanska posojilnica sta dva povsem različna, drug od drugega popolnoma ločena denarna zavoda. Mestna hranilnica ljubljanska je regulativna občinska hranilnica, za katero jamči mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Svoje uradne prostore ima edino v svoji palači v Prešernovi (prej Slonovi). ulici h. št, 3. - Ljubljanska posojilnica pa, ki ima svoje uradne prostore na Mestnem trgu št. 6, je zadruga z omejeno zavezo in nima' z Mestno hranilnico ljubljanski nobenih poslovnih stikov in tudi ne uživa jamstva mestne občine ljubljanska, — Uprava Mestne hranilnico i ljubljanske. d Rogaška Slatina, najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte! 1822 d »Brezalkoholna Produkcija«, Ljub« ljana, Poljanski nasip 10.VI, pošlje vsakemu naročniku »Domoljuba« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj', ne bo' Vam žal) d ZEL IN PLEVEL, Slovar naravnega zdravilstva. Založila Jugoslov. knjigarna v Ljubljani. Cena knjigi 60 Din, vezani v celo platno 75 Din. Pisatelj ti daje nasvete, kako in kdaj uporabljaj glavna zdravilna sredstva« ki nam jih, nudi Stvarnik zastonj v naravi. Ta sredstva so predvsem: skrivnostna moč domačih rastlin, voda, zemlja (prst ali ilovica); poleg teh priporoča pisatelj zmernost v življenju, solnce in /rak, Naši predniki niso poznali drugih sredstev kakor te; i njimi so se zdravili, pa so bili bolj zdravi kakor mi. Knjiga ima pridejano posebno knjižico, ki nudi slike učnih rastlin r naravnih barvah. d MOLITE BRATJE! Molitvenik i velikim tiskom. Ta molitvenik ima to prednost, da mu je oblika kljub izredno velikim, jasnim črkam zelo priročna in je zato primeren tudi za moške. Molitvenik velja vezan z rdečo obrezo 20 Din, z zlato obrezo 30 Din, v fino usnje vezan z zlato obrezo 52 Din in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. <1 Sveti Peter ICanizij, cerkt«ni učitolj. Izšla je mala knjižica v proslavo protflasilve »vetnikom velikega apostola, organizatorja in pisatelja katoliško Cerkve sv, Petra Kani/.ija ir. Družbe Jezu- Namakaj z »Žensko hvalo"! Izpiraj < z „JeIenjim milom"!* ■ ( , i i ' * Potem bo perilo/ brez najmanjše poškodbe, brez truda, ob največji varčnosti, v najkrajšem času,' res popolnoma Cisto 1 - —- »ovc.' Broširata1 ofcsdga po3v'etilno pesem, kratek življenjepis,, glavna dela, osebnest in popis £e-SJenia ssv. Kainirajp, v- dgo*ita > izrekom (35 p1 komad, 100 skupaj 2& Din). • i, i . n Oricrvjki odsek pri Sv. Heltni odgovarja tem potom na vsa vprašanja, da se vrši letošnji javni nastop dne 30. maja ob po! 4 popoldne na i vrtu g. Zupančiča v KaninicI. Kakor vsako leto, tako bodo tudi le t p* naši člani, članice in naraščaj t zanimivimi in izbranimi točkami, gledalce btezdvomno zadovoljili. — Sodeluje polnoštevilna godba iz D. M. Polja. Kdor želi torej ta dan poštenega razvedrila, naj pride v naš krog. Boj živil n Senoieti ob .Savi. Dne 20. maja se vrši pri nas prvi živinski semenj. Vabite se kupci in prodajalci, da se v obilnem številu udeležite, da sn omogoči dober semenj, kateri bo v veliko korist naJe, do sedaj od sejmov tako oddaljene doline. n »Zveza slov. vojakov« podružnica Vodice je sklenila postaviti v Vodicah spomenik vseui vo- jakom-faranom, padlim na bojnih poljanah Širno Evrope. V ta namen je odbor žo zbral med f tirati i •1804.25 Din za kar se na tem mestu vsem darovalcem prav prisrčno zahvaljuje. Na pokopališču jo v ta namen žo izbran prostor. Spomenik bo po- io 30. i. m. Srečke se prodajajo tudi v vseh večjih ljubljanskih trafikah, pri upravi »Domoljuba«, v prodajalni K. T. D. (Ni.čman), aii pa se narcčc pismeno pri Akcijskem odboru za Orlovski stadion, Ljubljana, Ljudski dom. d Avto Ljubljana—Vransko začne zopet voziti vsako sredo in četrtek. d Dr. Otokar Rybar, Slovenec, je bil imenovan za poslanika naše države v Petrogradu. d" Boj za šolo. Celjski okoliški občini hočejo naprtiti zidanje nove šole, ki bo stala po sedanjih načrtih z vso opremo vred 4 milijone dinarjev. Odplačevanje lega dolga bi zahtevalo od občine vsako leto več, kot znašajo vsi sedanji njeni dohodki. Jasno je, da bi bila občina gospodarsko s tem uničena. Zalo se občinski svet z vso silo upira temu načrtu. d Zgoden roj je imel posestnik Ivan Jurca v vasi Kladje, obč. Oselica, in sicer zadnji dan aprila. Res izreden slučaj za visoko ležečo vas Kladje, — 1. maja je imel roj gosp. Fran Tomšič, vpok. poštar v Polhovem gradcu. * d Znani goriški šaljivi list »Čuk lu>. palci ne sme več izhajati, ker se fašisti boje, da bo podrl Italijo. d Umrl je 4. t. m. odlični slovenski častnik gardni podpolkovnik v pok. Jernej Andrejka Livnogradski v 76. letu starosti. Pokojnik je bil kot vojak vedno slovenskega mišljenja ter je" svojim slovenskim vojakom povsod šei na roko. Znan je po knjigi, ki jo je spiSal in izdal po Družbi sv. Mohorja: Slovenski fantje v Besni in Hercegovini leta IS78. Naj mu ho blag spomin/ Pinrl je v Svecini v Slovenskih goricah daleč na okrog znani 78letni pose.Unik Anton Dobai. Mo; stare' korenine in poštenjak od nog do gfovb je" bil spoštovan po vseh Sli/-ciiskih goricah. d Aii /o \ " V, da manjka . Stadionu- se pi'C\!rt',n,ed j nevihto s.polja proti domu. Zato nai \ k-do ob hudem vremenu varuje, da se no ne-I potrebnem ne izpostavlja '.troti. Nikdar ne i vedri pod vHtflflm drevešojn «li ped sa-! motnim kozolcem. Z"K zn io >•' ».•»! ! /i -e.o oi od je pusti njeni no ju-;: teci. Če jvis'< U;r.:!)01 i 'M, { :' na/hujše mi); da.se p na polju in 11! 1 tr ki- pri i^cbi. Med tresk en iem rp hudo-'reška okro«; teb", jo •o vie-.os "a tla in pevo^a^. da ••• Ce - i v '-.C" r-'-'<- v<:\ >. le to tem lakoi r>rei '»Ic--Š, :-;■ ; r ie >.'.). " .■ehe. ker .. trela »-ajnpšt drži d .Streh je- oplazila Martina X ;vaka v Poženiku ir.ko, da so pri morali naslednji dan <•-!. eliati v ljubi innsko bolni-.:-«. d Dvakrat jc IrrSčilr v soboto 8. mui i zvečer \ zuero cerkev v Me Miki, St ie razdejala električno napravo ter odkr til.i nek-"* zidu, D utfe škode ni bilo. d Sne?, Na Pohorju, hribov' i od Maribora proti koroški strani, je pr.de! • nc;-" kar je za mesec maj nekaj izrednega. d Prva toča v Halonih na «':-.:»'(-rskc '■■ je padala pretekli četrtek. V nekaterih prvih poganjkih krajih je »e-pravila precej .škode na cvetočem sadnem drevju in prvih ' vinogradih. d Toča je pobila precejšen tlel ljutomerskih in ormoških vinskih goric. Vsi nežni trt ni poganjki so odpadli.' Zlasti sta prizadeti občini Mihalovci in Brcbrovnik, d Otrok ?e je ubil. V nedeljo dopoldne •sta nabirala dva otroka no hribovju pod Bukovo goro ali nad cesto pri Šušnlkovi rudarski koloniji v Trbovljah cvetlice. Se. denilelna deklica Kotarjcva se je pribit! žala preblizu prepada, ki je vštric Weber." je ve gostilne. Spodrsnilo ji je in jc strmo! glavila čez skalovje na spodaj napeljan« telefonske žice in od tu na okrajno cesto ki vodi na kolodvor, oziroma v Trbovlje' Dete je obležalo mrtvo z razbito lobanjo Drugega otroka jc rešil neki gozdar, da ni še ta padel v prepad. Žalostno pri tem je še to, da leži otrokov oče sinrtnobolan v ljubljanski bolnici, mati pa ima še več ne-preskrbljenih otrok v oskrbi. d Hiša se je podrla uad cpm. Dne 28. aprila je imel 72 let stari posestnik Franc Jug iz Potoške vasi, obč. Kotredež, opraviti pri svoji napol razpadli hi.fi. Z železnim drogom jc holel izpodkopati zid veže. Pri tem se jč nenadoma zruril strop s petimi po 150 kg težkimi tramovi in moža popolnoma žarul. Ponesrcčenčeva žena je moža še isti dan pogrešila, a šele drugi dan £•> ga izvlekli jrrtvcrM izpod razvalin. d Velika nesreča sc je pri etiki v nedeljo zvc"er \ Liti i. Trgovka Elsner ro jc peljala 7. mladimi, ncvokupVr-vfmi konji na Na vozu js bila svak ravnarelj Savo in so zvečer vrat še njena 7C'etna mati, •Vnac Elrner in njen sin Vnlfcr. Vozil je hlapce Alojzij Prah. Na lilij: kem most;« so sc konji stlašili, pri ovinl;u v Ii'i;i se je voz prevrnil in ro vsi zleteli iz voza. Trgov-kina mati se jc smrlnorevr.mo p..bila ter .'•»: jo takoj odpelirii v ljubljan'1 h ' i.co, pa ni uT»an:a, da h« okrevala: *.' : rol.ra-njc'po:'!:odbc je dobil ludi hI "C, dntlin. so ostali odnesli le neznatne oraske. d Cl. ij \ pijanosti. V I' ,dvnr i pri Maribcru je dne I. maja v f-ro tilni msd dvema družbama d-davccv pasta! redi neke /aliivc besede prepir, ki se i• se je zgrudil v knhlujf. Prepeljali so ga Sicer takoj v bolnico«) toda. kmalu Je umrl vsled iz!! O, VI Ive. d -nljeno je 1-ilo v zadn'e! • <":.s«i • ':!•!•' v Ser> in v 'K-ižaH r • i !CU-H i) i r > so ve > J <>,■»• le da so <•<* v i": žah v Ituliinjl vlornlr.; prej naje-ili '•'> zeKa ter potem, ko so bi-i prepodci;!. .pustni rri vežnil. v.itih I * Irk z nazna;i 11 fli tez teden dni zo-;ct pridejo rs ? i r! \i \ vvpr. vlomijo?-« tetpa se pele a okrog Polhovega grade«, kfer i" r •• -.fa /e več vb iTir.v. ljudje -.aj z;-••.»!• do in "" zijo 'na lcpove, da jih ob f-r: .): < 'pravijo pod ključ, d Mrtev je cblež?', vsled p;:' na gle vn m mc ePi v Mariboru Ivan Ge: ; d r»Iarcdoiis!;i hnoditi. V meslu niei, ld leži v ?.'acodoniji ob buly !;l moji, so dne 1, maja bolgarski kouiitt P°v' zroeili krvav pokoli. V kavarno !'■'!>' krona:, koje las' ik je neki Ilija Ka • vič — ognjevit preganjalec folašev, so vrgli bombo, ki jo eksplodirala in ienila U oseb, 2 pa ubila. Napadalci so pobe|piid ter j streljali med orožnike, ki so jih zi.sleue-\a)i. Vrgli so bombo, ki je ranila več oroz-ji ni kov, enega vojaka pa so ustrelili. ><'sill / ,-lada bo vsled tega zelo ostro nastopila pri bolgarski vladi ter zahtevala, da se naredi konec tem vednini napadom. V d Tudi pri nas bi bilo treba. Na RUs-kem je boljševiška vlada dala ustreliti visoke uradnike, ki so goljufali državo za velike svote ter tako oškodovali rusko valuto. Na Grškem tudi misli vlada predložiti zakonski načrt, da bodo s smrtjo kaznovani špokulantje, ki škodujejo vrednosti domačega denarja. d Ža vojake. Poslanec Brodur je stavil vprašanje na ministra za vojno in mornarico radi slabega ravnanja z vojaki pri 22. pešpolku v Krivi Palanki, Srbija. d Volitve v okr. cestni odbor Kranj. Poslanec Drodar je stavil vprašanje na ministra notranjih in javnih del radi pristranskega odloka velikega župana v Ljubljani glede volitev v okraj, cestni cdbor Kranj. Poslanec je zahteval pismen odgovor. ■Jc Zlatnike v Gazcla-milu so našli dalje jledeči: g. M. Boštjančič, Grosuplje, kupil milo pri Lovro Škrjane, Lopček pri Grosupljem; ga, Helena Mauser, Podbrezje, kupila milo pri Valter ReS, Podtabor; ga. Ivana Verdenc, 15izovik št. C!', kupila milo pri Anton Mencinger, Ljubljana, Sv. Petra cesta; ga. Ivana Na-stran, Čošnjevke pri Cerkljah, Gorenjsko, kupila in^io pri A. Radanovič, Cerklje pri Kranju; pa. Frančiška Je!enko, Ruše pri Mariboru, kupila milo pri Prvem del. konzunnem društvu, Ruše pri Mariboru; ga. Tončka Er-jauc, Log pri Sevnici, kupila milo pri R. Tra-pečar, Radna pri Scvnici; ga. Ana Kušič, Brod, Berislavitcva 3, kupila milo pri Ben-ieviča sinovi d. d., Brod na Savi. d Operirana krava. Angleški listi poročajo o uspeli operaciji, ki jo je izvršil neki živin ozdravnik na kravi, ki si je zlomila nogo. V nekem malem škotskem selu živi reven posestnik, čigar celo premoženje obstoji iz ene krave in enega konja. Nesreča je hotela, da si je na paši krava pri nesrečnem padcu zlomila nogo in kazalo je žival ubiti. — Seljak, ki je bil vos obupan, so je obrnil do živinozdravnika dr. Jamesa Galowaya, ki jo odrezal zlomljeno nogo in jo nadomestil z leseno tako spretno, da se lahko krava giblje tako kakor preje. d Drzen roparski napad na poštni avtomobil. Včasih 3mo čitali v listih o drznih napadih ameriških banditov na pošte in vlake. Napad, ki se je dogodil na poštni avto na cesti iz Obrovca v Severni Dalmaciji proti Gračacu v Liki je izvršila osem mož brojoča roparska tolpa, ki je v zasedi pričakala postni avtomobil. Ker šofer na poziv ni ustavil, so roparji pričeli streljati in ubili enega potnika. Pred avtomobilom pa se je pojavila še druga tolpa z naperjenimi puškami, nakar je šofer ustavil avto. Roparji so oropali pošto in potnike, Pred odhodom so pa dali šoferju 100 Din ^napitninet s pripombo, da ne bo umrl vsltxl lakote. O roparjih ni nobenega sledu. d Čim aiauj vere, temveč praznoverja. Londonski list »Universe ; poroča, da je v angleških deželah nad 16 milijonov ljudi, ki se več ali manj stalno pečajo s spiritiz-room. V Angliji sami vežbajo 1700 otrok za medije. Kardinal Bourne je sedaj začel b°j proti temu nezaslišanemu izkoriščanju Praznoverja. Pred vsem se razširjajo bro- šure in knjige, ki obveščajo ljudi o vseh znamenitejših slučajih razkrinkanih medijev. (»Mediji« so osebe, ki imajo sposobnost klicati duhove; ponavadi so sleparji). d Zavarovanje proti dežja. V Kopen-hagenn je bila ustanovljena zavarovalnica, ki krije škodo, povzročeno vsfed deževnih nedelj in praznikov, zlasti ob večjih prireditvah. Mlada zavarovalnica ima vedno več prometa. Gostilničarji, športna društva i. dr. sedaj niso več tako v skrbeh kakšno vreme bo to ali ono nedeljo ali praznik; saj jim bo morebitno škodo, ki bi jo sicer utrpela v slučaju slabega vremena, povrnila zavarovalnica. (i Celo mesto pogorelo. Na Moravskem je postalo mesto Mikulov žrtev ogromnega požara. Ogenj je nastal v židovskem predmestju ter se naglo razširil na ostale dele tako, da je bilo v nekaj mintitah skoro celo mesto v plamenih. Pogorelo je čez sto hiš; v plamenih je našla smrt ena žena. Škoda znaša okrog 120 milijonov čeških kron. -jUr Opozorilo občinstvu. Mestna hranilnica ljubljanska nam piše: Ker se pogosto dogaja, da očinstvo — zlasti podeželske — ne loči Ljubljanske posojilnice od Mestne hranilnice ljubljanske, smatramo za svojo dolžnost, priobčiti sledeče pojasnilo: Mestna hranilnica ljubljanska in Ljubljanska posojilnica sta dva povsem različna, drug od drugega popolnoma ločena denarna zavoda. Mestna hranilnica ljubljanska jc regulativna občinska hranilnica, za katero jamči mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Svoje uradne prostore ima edino v svoji palači v Prešernovi (prej Slonovi). ulici h. št. 3. - Ljubljanska posojilnica pa, ki ima svoje uradne prostore na Mestnem trgu št. 6, je zadruga z omejeno zavezo in nima' z Mestno hranilnico ljubljansko nobenih poslovnih stikov in tudi ne uživa jamstva mestne oB-čine ljubljansko. — Uprava Mestne hranilnice ljubljanske. d Rogaška Slatina, najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cenc. Zahtevajte prospektef 1822 d »Brezalkoholna Produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10 VI, pošlje vsakemu naročniku »Domoljuba* zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo' Vam žal) d ZEL IN PLEVEL. Slovar naravnega zdravilstva. Založita Jugoslov, knjigarna v Ljubliani. Cena knjigi 60 Din, vezani v celo platno 75 Din. Pisatelj ti daje nasvete, kako in kdaj uporabljaj glavna zdravilni sredstva* ki nam jih nudi Stvarnik zastonj v nanvi. Ta sredstva so predvsem: skrivnostna moč domačih rastlin, voda, zemlja (prst ali ilovica); poteg teh priporoča pisatelj zmernost v življenju, solnce in zrak. Naši predniki niso poznali drugih sredstev kakor te; i njimi so se zdravili, pa so bili bolj zdravi kakor ini. Knjiga ima pridejano posebno knjižico, ki nudi slike učnih rastlin v naravnih baivah. d MOLITE BRATJE! Molitvcnik z velikim tiikom, Ta molitvenik ima to prednost, da mu je oblika kljub izredno velikim, jasnim črkam zelo priročna in je zato primeren tudi za moške. Mo-litvenik velja vezan z rdečo obrezo 20 Din, z zlato obrezo 50 Din, v fino usnje vezan z zlato obrezo 52 Din in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. <1 Sveti Peter ICanizij, cerkveni učitelj. Izšla je mala knjižica v proslavo proglasitve avetnikoni velikega apostola, organizatorja in pisatelja kato-liškA Cerkve sv. Petra Kani/.ija iz Družbe Jezu- Namakaj z!,.Žensko hvalo"! Izpiraj« z „Jelenjim miiorn"! • (• / » / f \ Potem; bo perMo,! brez najmanjše poškodbe, i iit brez truda, i v i -j «% ob največji varčnosti, v najkrajšem času, res popolnoma čisto! i' I • »ove., liroširič* obsega posvetilno pesem, kratek življenjepis glavna dela, osebivt*i in popis čaščenja iyja z javnimi podatki njegovega 'živPtftija; ih njt»go*ifti'isrekom (25 p' komad, 100 skupaj 32 Din). i n Orloviki odsek pri Sv. Heleni odgovarja tem potom na vsa vprašanja, da se vrši letošnji javni nastop dne 30. maja ob pol 4 popoldne na vrtu g. Zupančiča v Kamni cl. Kakor vsako leto, tako bodo tudi leto* naši tlani, članice in naraščaj z zarimivirrti in izbranimi točkami gledalce btezdvomno zadovoljili. — Sodeluje polnoštevilna godba iz D. M. Polja, Kdor želi torej ta dan poštenega razvedrila, naj pride v naš krog. Bog živil n Senoieti ob Savi. Dne 20. maja se vrši pri nas prvi živinski semeaj. Vabite se kupci in prodajalci, da se v obilnem številu udeležite, ila s« omogoči dober semeuj, kateri bo v veliko korist naše, do sedaj od sejmov tako oddfijene doline. n »Zveza slov. vojakove podružnica Vodice ja sklenila postaviti v Vodicah spomenik vsem vojakom - ta ranom, padlim na bojnih poljanah širno Evrope. V ta namen je odbor žo /.bral med farani -',804.25 Din za kar se na tem mestu vgein darovalcem prav prisrčno zahvaljuje. Na pokopališču jo v ta namen žo izbran prostor. Spomenik bo [>o~ Str«* 290 Jo oO. i. m. Srečke sc prodajajo tudi v vseh večjih ljubljanskih trafikah, pri upravi »Domoljuba«, v prodajalni K. T. D. (Ni.čman), ali pa se nareče pismeno pri Akcijskem odboru za Orlovski stadion, Ljubljana, Ljudski dom. d Avto Ljubljana—Vransko začne zopet voziti vsako sredo in četrtek. d Dr. Otokar Rybar, Slovenec, je bil imenovan za poslanika naše države v Petr ogradu. d Boj za šolo. Celjski okoliški občini hočejo naprtiti zidanje nove šole, ki bo stala po sedanjih načrtih z vso opremo vred 4 milijone dinarjev. Odplačevanje lega dolga bi zahtevalo od občine vsako leto več, kot znašajo vsi sedanji njeni dohodki. Jasno je, da bi bila občina gospodarsko s tem uničena. Zato ec občinski svet z vso silo upira temu načrtu. d Zgoden roj je imel posestnik Ivan Jurca v vasi Kladje, obč. Oselica, in sicer zadnji dan aprila. Res izreden slučaj za vire ko ležečo vas Kladje. — 1. maja je imel roj gosp. Fran Tomšič, vpok. poštar v Polhovem gradcu. * d Znani goriški šaljivi list - Čuk iu-. palci ne sme več izhajati, ker re fašisti boje, da bo podrl 1 talijo. d Umrl je 4, t. m. odlični slovensl-i častnik gardni podpolkovnik v pok. Jernej Andrejka I ivnogradski v 76. letu starosti. Pokojnik je bil kot vojak vedno slovanskega mišljenja ter je svojim slovenskim vojakom povsod šei na roko. Znan je po knjigi, ki jo jc spis.d in izdal po Družbi sv. Mohorja: Slovenski fantje v Besni in Hercegovini leta 1S78. Naj in:.' ho Mag spomin/ i Hitri je v Svpčini \ Slovenskih ? orisali daleč na o!>ro;: znani 78 letni po.-e -ni': j Anion Doba j i Mož stare' koreni n o in po-šteuja*k od nog do glave jc bil spoštovan ; po vseh Sli en. -.ih gorieah. d Ali /c } ■■'<, da manjka Stadionu še i>» ' '•■>'• .m < '.'i a je V Ta bo Urša cd os! - ! lih strani. Ali pa že ve «, <]a bodo'27, junija ! Orli . ; ili na SLiriio':!!? Zato kupi' hitro ! srečko za Orlovski stnclfon , in jpomajmi dogradi-i j ■.'• ■ «« t n v i graj :•• Si :■'!.•.i;t. d Ohe< ' :" h.;> cr • i -V ■■■i IstotaN ,4d< jijun ječa. Odsek^.elgrajške narodne I i '.!•;.• (ino zr: hov kaze- -'a v • ":i- : kle-J-ib da -c zločinci no bodo \ia ob? <•':, temveč streljal; dosmrtna kazen pa bo od-ptavljfcna in more najdaljša kazfen' sploh '^hašati samo 20 let. Seseda bo" moral 'ta !op ?e s! ozi zakonodajni i. :b;.r'in na-rotiiio l-rup^ino. d 1Vi;e»)i K.-Hiaiii. V Zagreb po dosti f tal y finski ripgometnSi. Pri igri, ki vedno ppvzrooi med občinstvom veliko nap.tost in razburjenje, jo došlo med (JleilaVCl in italijanskimi i« a,Vi do pretepa, lfrvf.fi yo Italijanske čisto po notah nakrcnll, kar si-cer ni prav in fislo nič ftosloijubr.o. Hali«-jani pa noj n" h od i j« v Zagreb ljudi izzivat, dobro kup! E. MIKr-AUC, „P5?I SjfOFU", LJUBLJANA 4' d Na Zgosi pri Bc junjah je umrl Anton Žnidar Mertel-•: za mrtvoudom. Odkar mit je lani smrt pobrala najboljšega prijatelja, je vidno pešal. Kot skrben gospodar in živinorejec se kar ni mogel ločiti od opravil. V bolezni jc vedno molil in se križal. V etroškhi letih je hodil skupaj v šolo z našim presvetl. g. škofom. d P. n. županstva po Sloveniji prosi založništvo »Družinske Pratike-, da mu čim preje naznanijo morebitne premembe ali napake pri živinskih in letnih sejmih, da se' mere Sejmski vestnik pravočasno izpopolniti. Pravilna označba sejmov je v korist občinstva, sejmarjev in tudi občin samih. Naslove n*} s.» v s« tozadevne smenc pošiljatve na: Založništvo »Družinske Pratike« v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna. d Kdor naroči po par stadionskih srečk, naj obenem vedno pošlje tudi denar. Zakaj čas žrebanja se bliža in če srečka ne bo pravočasno piačana, je v nevarnosti, da v slučaju zadetka ne bo pripoznana. Srečke se naročajo na naslov: Akcijski odbor loterije za Orlovski stadion, Ljubljana, Ljudski dom, d Orlovske odseke in crliške krožka ooozarjamo, c'a naj-sladionske srečke kolikor jih še imajo, čimpreje razrroclado. Kolikor jih »redvideno ne bodo mogli rvz-pečati, naj ii!t Inke; vri'.e>o in ne čakajo zadnjega rok" ker jih takrat pač ne bo mogoče več oddali Nujno prosimo naj no odlašajo. ti strela. Zopel s-.1 bliža i-a • budit' vr men. Strela bo nor; sila zopet muOgo j-.lc« >e vn : i vili in reži- -h slvaroh. I' Dramoli pri Celju nam že iavl aio, ■'• le to i tla t f i •••'••>n (tik. • 'in- ' •'..;•! • • novar^iOj da staJcpeS ietiko. Doma imej mod nevihta okna in vrata zaprta ter '^ojli srci i • t-f i tre! ' iii.- •' «1 -i •• d Streltv je er.iaztln Maril.-.a Novaka v Požtetku l-ko, da ko gi morali naslednji dan ci. oliai; v ljublinn !co bolni ••>. d Dvakrat js !:•-. fialr- v šofer,:n g. mni-i zvečer v žudno fcerkev v Me Miki. Strdta je r'- !*a c'••;-•'; ično naoravo ter odi - . H nek: ; Kid-.i, D udr ■ '-ode ni bilo d Sne??. Na Pohorju, hribo\ '-i ed jV, • „ rib<•.?:• nroti k-rc ki strr-ii, jc- i. .-!; -.n: y i": nr-soc m-j r? r k j y.:r !:<*»<■■■'p. d Pi • a točit \ Halo-}i n • 1 .>'• ;• je padala pretekli četrtek. V m katerih kra/iii je napravila precej šl;ode na cvelo-čein -; ■■'>••' i dre\''!i in prvih poganjkih vinogcadilf. d Toča jo pobila precejžen del Ijuto-»erskib in ormoških vinskih goric, Vsi nežni trlni poganjki so odpadli. Zlasti sta prizadeti občini Mihalovti in Prc-brovnik. d Otrok ?c je ubil. V nedeljo dopoldne M-. nabirala dva otroka oo hribovju pod Bukovo goro aH nad cesto pri Sušnlkovi rudarski koloniji v Trbovljah cvetlice. Se-demlctna deklica Kotarjcva se je pribl'J žala preblizu prepada, ki je vštric Weber." je ve gostilne. Spodrsnilo ji je in jc strmo! glavila čez skalovje na spodaj napeljan« telefonske žice in od tu na okrajno cesto ki vodi na 4,'olodvor, oziroma v Trbovlje' Dete je obležalo mrtvo z razbito lobanjo Drugega otroka je rešil neki gozdar, drt nj še ta padel v prepad Žalostno pri teni je še (o, da leži olroko\ oče smrtnobolan v ljubljanski bolnici, mati pa ima še več n;. preskrbljenih otrok v oskrbi. d Hiša se je pocMa nad n.jrin. Dne 28. ap.iia jc imel 72 let stari posestnik Franc Jug iz Potožke vasi, obč. Kotredež, opra. viti pri svoji napol razpadli hi?i. Z želez-nim drogom jc hoiel izpcdkop?Ji zid veže, Pri tem se je nenadoma zru7il slrop s petimi po 150 kg težkimi tramovi in moža popolnoma žaru'. Ponerrečenčcva žena •e moža ?e isti dan pogrešila, a šele drugi dan s-> ga iz-, lekli mrtvCa izpod razvalin. d Velika n -r.-ca se je pri -etiia v nedeljo zvečer \ Liti;i. Trgovka FL—.er ro je peljala z r- ladimi. nrvokup': kora na Savo in r-n zvečer vračala Na vozu jbila i ■ njena 70!ctna moli njc*i svak rav-iablj fgnac Elrner in njen sin Valter. Vozil je hlapcc Alojzij Prah. Na litijskem mostu so se konji srlašili, pri ovinku v I i'i;i se jc ' oz prevrnil in : o vsi zleteli i' vo- T-lov- t k?.t lina renti se jc sa-rlnorevr.mo p bi':', ter .-•t- ;. takoj eLr'i v ljub,; n ' '••' ico, pa ni upanja-, da bi okreva lat '■ žkc rotra-ni(;'pn."'-(,i.!^e je dc' il tudi M "'. e . !r so ostali c'nc 'i le neznatne > . '.rl.c d lJI;oj v pijanosti. V Railo. Ranjeni Zori ne se je še privlekel do doma kjer se je zgrudil v kUhlnll. Prepeljali so ga siccr ! •!■ :' v bi;I:.' ?r, ;-.re -;•-1!".is 'e da so ■ " v 1 :a'1 v uuhinji vlomilci prej najedli kijksga z- •'' t'-r .- • .a I-'» bi'; prei C. "•'* ' i 'I! r •' a i i i!. r. a I . h r. na > če? 1 ■! -a dni ,-..-;■..:! pridrio rs r> '••< rvm v!oirf»9?ra f«)?i? s.? v' f •>.;•( P - '!-.;. v c •> dc.a, '.-' :r !•• t ' že več vi ran c v. Ljudje naj zanirajo in z e Macc aoir I,i h»«t in popis čaščenju «*v. JKani&ija, v- dodatku je zbranih par kratkih molitev k svetniku. — Cima hroS.urir® znaSa 150 Din in »o dobiva pri oo. jMuitili in v ■ trgorini Kičinaa v Ljubljani, več j« množine pa so naročajo pri upravi Glasnik«, Ljubljana, Zrinj (skcga 9. -r- Motam se dobivajo liine podobice "v. Petra Kuni&ja t. glavnimi podatki njegovega žlvljftnja; iti nfpgotifti ' izrekom (25 p> komad, t.no skupaj 92- Din). i. n Orlovjki odsek pri Sv. Heleni odgovarja tem potom na vsa vprašanja, da se vrši letošnji javni nastop dne 30. maja ob pol 4 popoldne na vrtu g. Zupančiča v Kamilici. Kakor vsako leto, tako bodo tudi letos naši člani, članice in naraščaj z zanimivimi in izbranimi točkami gledalce brezdvomno zadovoljili. — Sodeluje polnoštevilns godba iz D. M. Polja. Kdor želi torej ta dan poštenega razvedrila, naj pride v naš krog. Bog iivil n Senoieti ob Savi. Dno 20. maja se vrši pri nas prvi živinski semenj. Vabite se kupci in prodajalci, da se v obilnem številu udeležile, da so omogoči dober semenj, kateri bo v veliko korist naše, do sedaj od sejmov tako oddaljene doline. n »Zveza slov, vojakov« podružnica Vodice j» sklenila postaviti v Vodicah spomenik vteui vojakom - fnranom, padlim na bojnih poljanah širno Evrope. V t« »umen je odbor žo zbral med forani ■',804.25 Din Ka kar se na tem mestu vsem darovalcem prav prisrčno zahvaljuje. Na pokopališču jo v ta namen že izbran prostor. Spomenik bo po- a • ww ifS ,v I I Hl—.m III—Ml III ■ "ITHI | S POLITIČNI I ZAPI5KI! • ' * > NNSHTV "O t i • .' ■ ■■■■I !>rlporot»imo Kolinsho fIKorijo p Narodna skupščina se je sestala dne 5. maja. Vlada ne ve, ali ima večino ali je nima, zato se izogifolje vsakega bojnega glasovanju, dokler se razmere v vladnih strankah bolj no razčistijo. Dosedaj so ministri odgovarjali na razne interpelacije, vlada je predložila skupščini sklep o znižanju carine na modro galieo (vsleci \ od nega dreganja naših poslancev), potem pa je bila predložena v potrditev trgovska pogodba med našo državo in Avstrijo. Ob tej priliki sta se oglasila k besedi naša poslanca Škulj in Žebot, ki sta na posa-sameznih točkah pogodbe dokazala. kakor je Slovenija ob tej pogodbi oškodovana, ker so delali to pogodbo samo Srbi, kateri ne poznajo gospodarskih potreb v Sloveniji. Vrhutega pa naše carinske oblasti tako nagajajo našim izvoznikom, da še tistih ugodnosti ni mogoče izrabiti, ki so s pogodbo dane. Tako po pogodbi smemo izvoziti 60.000 hI vina, izvozilo se ga je pa v resnici samo 3000 hI in to mimo radi nagajanja naših carniskih oblasti. Vsled tega so naši poslanci glasovali proti pogodbi. p Roj med PaJiČem in Jovanovifcm v radikalnem klubu s z vso silo nadaljuje. P.šic čuti, da se mu še niso nikdar tako majala tla pod nogami kot baš sedaj. Mož je i atnreč padel v nemilost tudi na visokih mestih, in to je tisto, kar je najnevarnejše zanj. Ha bi si utrdil položaj, je povzročil, da je Živkovič, njegov prijatelj, ods^pil i. predsednik radikalnega kluba, ter se je pustil na njegovo mesto voliti on sam. kar se je zgodilo sotrfasno. Poslanci so se o x; 'o izognili bojnemu glasovanju, ker n;s > še smatrali za pripraven čas, da se izvede K čitev meti njimi. Ljuba Jovanovič na tej seji ni bil navzoč, pač pa je poslal radikalnemu klubu pismo, v katerem izjavlja. da ga Je glavni odbor radikalne stranke noprav ilno izključil in da je on zato še vedno Man radikalne stranke in radikalnega kluba. Zahteva od radikalnega kluba zadoščenja. Jovanovič se neprestano posvetuje s svojim prijatelji ter pripravlja daljne napade na Pašica. Pri mednarodnem odlvru narodne skupščine, kjer je bil Jovanovic predsednik, je odstopil kot predsednik, čel. da ne uiiva več zaupanja večine. Pri novi volitvi pa je bil ponovno izvoljen za predsednika m sicer je glasovala zanj vsa opozicija, radičevei in dva rmli- *ia\ijiii prit»l ino konoemi avpnsia nwseoa te^j leta. in )f isij pnoratanan na približno fOCO r>in. IVbra polov.ca je torej še ibrana. potrkati pa bomo morali V na iSr^bra src*, da i id ru lenim, močmi postav imo aivomenik tis),m. katerih kosti Irobne po bojnih poljanah Odbor. » ** Franc MikHČ ,i Ne«.*trn pri Moravč,-. Kdor kaj ve o njem. se naproi*. da to »porini županstvu Morsvje. kalna poslanca. Iz tega se vidi, da bo opozicija tudi skušala od svoje strani podpreti .ovanoviča v njegovem boju proti Pašiču. p Boj |>ro(i korupciji bo prišel v narodni skupščina kmalu na vrsto. Korupcio-nisti, ki drže s Pašičem, in imajo veliko oporo v samostojnih demokratih, bi se na vsak način radi izmuznili. Zato delajo na to, da se izvoli poseben odbor, ki bo pre-iskal vse korupcijske zadeve od prevrata sem. Ta zgodba bo pa pri balkanski skdo-delici črne kave tako dolga, da bo Kadeta Pušk a sploh ne bo prišla in tako bo stvar lepo zaspala. Opozicija ni zoper to, da se preišče vse, toda za gospoda Kadeta zahteva še posebno komisijo, ki naj se bavi samo z njim. Radič neče nič natančnega povedati, kako se bo zadržala njegova stranka ob tej priliki. Mož bi rad na kakšen način izbil i/, tega kakšno korist za svojo stranko. p Samostojni demokrati (žerjavovci) so seveda na Pašičevi strani. Vsi )>ošto-njaki so se zbrali v eno fronto proti korupciji, kralj sam je trdno odločen zatreti korupcijo v naši državni upravi, naši liberalci pa zvesto drže roko Pašiču. Zaio so tudi pri volitvi predsednika mednarodnega odbora volili proti Jovanoviču. V svojih časopisih zagovarjajo Pasiva in blatijo Jo-vauoviča. Kaj drugega seveda od Iil>erul-cev, ki so živeli od korupcije in ki so so zmožni živeti le na račun drugih, pričakovati ne mori m.>. Stvar je čisto v redu. p Raditevci so še vodno v precepu. Najprvo boj mod Kadičvm in Nikieseoji. da se pri trm tako spotakne, da mu več vstati ne bo mogoče. Zato čaka ugodnejšega trenutka. Vlada pa ta čas izrablja, da sebe učvrshije. kolikor ie v teh razdrapanih razmerah, ko vsak na svojo -Iran vleče, sploh mogoče. DOBRO BLAGO! S »OBL AČILNIC A« manofaktur. trgovina na debelo in drobno Ljubljana. Miklošičeva cesta 7 ima najlepšo in največjo izbiro raznega sukna, hlsčevine. volreneča blaga za ženske obleke, barhenta. flancle in drugega pcrilnega blaga po izredno nizkih cenah. Naročniki »Domoljuba«, kupujte manu-fakturno blago le pri > OBL AflLNICI«. SREBRNE KRONE plačujejo najviše p,i SELOVVJ - ČUDEN, Lj.Hi.na, Me.ini trj itev. 13. P0 5VETU NIZKE CENE 1 Gospodarska vojna na Angleškem. C'o-spodarski boj, ki se je pričel s splošno'stavko angleških delavcev, se nadaljuje. R(av. kujočim rudarjem so se pridružili tudi delavci iz drugih obratov, tako da je število stavkujočih narastlo že na 5 miljonov. Delavstvo je odločeno, da se bo do zadnjega borilo za svoj kruh, delodajalci pa tudi ne odnehajo. Vlado, ki je na strani delodajalcev, jc nastopila proti stav kujočim /, strogimi odredbami. Po Londonu in ostalih mestih paradira vojaštvo v bojni opremi 8 topovi in strojnimi puškami. Na ve? krajih je prišlo že do hudih spopadov med policijo in stavk ujočimi. V Edinburgu je policija peš in na konjih navalila na delavce. Na obeh straneh je bilo veliko ranjenih. Tudi med stavku ioč.iml delavci in stavkokazi, ki so jih delodajalci \ regovorili, je prišlo do spopadov. Delavstvo se pripravlja tudi na stavko pekov in mesarjev in ostalih živilskih strok, katera bo /e!o učinkovita, ker bo vladi sko-ro nemo »če reskrboti milijonska mesta z živili. Delavst:"> v ostalih državah zl>ira p: d pore in jih pošilja stavkujočim delavcem na Angleškem. Rusi so poslali že vež miljonov rubijev. Tudi francoske, nemške in delavske organizacije so že ukre- ni v e potrebno, da se podpre angleške delnv .-e. Smriup irftNtHlbe ruskih uradnikov. Sovjetska vlada ie obsodila tri visoke uradnike finančnega ministrstva na smrt, ker so sv<;jo -diižbo zlorabljali v svojo osebno ki> li-t. aii kakor pravimo pri nas. ker so u^a-niai korupcijo in s tem povzročili državi I recejnjo škodo. Vse tri so takoj ustrelili, istočasno so zaprli več njihovih tovarišev, ki so jih obsodili na manjše kazni. Zatiranje katoličanov v Mehiki. Mehika i /i južno od Zedinjenih držav v Ameriki in šteje < koli 14 milijonov prebivalcev. Prc-bivalslvo je povsem katoliško, vendar se v sh d premajhne izobrazbe ni znalo upreti bie/verskim prostozidarjem, katerim se ie p. r< <"i'o. da so dobili vso državno oblati v s ..je roke. Dočim so ti prej le prikrito nastopali i r- ti katoličanstvu, kakor pri nas Žerjavov i pobožni domovinarji, so sedaj pokazali rožičke. Vtikajo se v čisto notranje c> rkvene zadeve, zaplenili so vso cerkveno iui vin", izgnali so vse duhovnike, ki niso lojeni v Mehiki, vzeli so duhovnikom, kolik r jih še ostalo volilno prav ico, vrgli jih iz šole. V cerkev pošiljajo žandarje vohu-; it. Da bi kolikor mogoče zmanjšali število duhovnikov, so tem vz.eli dedno pravico, to -e prav', da noben duhovnik ne sme ničesar podedovati o<) osebe, ki ni z njim v krvnem sorodstvu do 4. kolena. Tu imamo vzgled, kako bi delali naši domovinarji. '■<■ bi imeli oblast v svojih rokah. Prt d norimi boji v Maroku. Mirovna pogajanja v Maroku so se vsled neodjenjlj-vosti na obeli straneh razbila. Abdel Kn-movci so izjavili, da raje v boju umrtejo, kakor da M sprejeli takšne pogoje, kakor so jih jim stavili Francozi i Spanci. Ker so se tekom |«igajan| oboji okrepili imam" PrI" čakov ati hudih bojev. kapus aii karlijol in špargov kapus ah bro-koli. Kapiisnice zahtevajo dobro pognojeno in skrbno obdelano zemljo poleg tega pa se solnčno lego. Seme nasejemo v tople grede, pozneje pa na gredne setvenice. Ko so sadike godne za presaditev, jih presajamo in sicer: zelje, ohrovt, zeljni oh rov t, rožni kapus po 40 cm narazen. Kolerabe, ki ne delajo takih glav 30—35 cm vsaksebi. Cvetni kapus al karifijol in bro-koli pa 60 cm narazen. Da se zemlja izrabi nasadi vmes solate, ki je preje godna. Zelje ohrovt in koleraba so bolj navadne kapiisnice. Rožni in cvetni kapus pa (udi brokoli so >nobel« zelenjadnice in vsled svoje noblosti potrebujejo tudi več strežbe. Rožni kapus raste na kvišku. Včasih doseže 1 m višine. Njegove glavice se razvijejo šele v jeseni in sicer po listnih pazduhah. Te glavice se obirajo in so zelo prijetnega okusa pripravljene po kuharski umetnosti. Sadike se presade koncem maja ne vrtno gredico. Meseca kini ovca se rastlinam prerežejo glave, da se glavice v listnih paa-hihah lažje razvijejo. Te zelenjad-ir-ee preiime na vrhi. postavljene tesno v vrste kakih 20 do 30 cm globoke. Pokrijejo >e > Po zimi in zgodaj spomladi se obira:c> in pripravijo kakor treba. K r'ijo4 prištevamo med najliahtnejše zelen.adnice. Greda, na katero presadimo karf»j >l koncem maja, ta mora biti že v jeseni 50 do 60 cm globoko zrahljana in od dna do vrha založena z gnojem. Spomladi se greda prelopati in gladko zravna. Med rastjo je treba zalivati karfijol z gnojnico bi pridno rahljati zemljo. Ko je dorastel. ga osi j <1 ji. "rokoli ail spargov kapus. Ta vrsta spada nit- i kirsijolke. Loči se od karfijola v tem. da ne napravi cvetne glave, ampak fnsa večje Število vsaksebi stoječih rogljev, ki so istega okusa kot karfijol. Glede zemlje ni tako nobel kot karfijol, zadovolji se s slabšo zemljo. Odgojuje sliSno karfijolu, Bamo da se brokoli puste jeseni v zemlji, ker šele prihodnjo spomlad poženejo roglje. Majnika nasejano seme, požene in ko so dobile rastline liste, jih presadi na drugo gredico. Na prave grede se presade koncem meseca srpana. Streči Jim je kakor karfl-lolu namreč okopavati, zamakati fn oeuti. v mesecu decembru se zaznamujejo posamezne sadike 9 tem, da se jim napravi streha iz kolja in slame. Ko skopni sneg, se odvzame streha in potem začne poganjati v zgodnji pomladi. DomaČa lekarna. Vrhov lnb se nabira majnika in posuši. A alo luba prevrij na vodi ati na vinu m -i bplakuj bolno grlo, Sraje, grinte in tvore. Jemlii po žlici vina aH vode ali ščepec prahu za mrzlico k želodca. Kopinino mlado tttstje nabirajte. Čaj In obkladki s takim čajem aH obkladki listja pomagajo ta slepič in za krvavenje. Marsikdo se je ognil operaciji, ki se je zatekel pravočasno k kopininero čaju. Cvetje kopine, posušeno in stolčeno pomaga kr-votočnim ženam. In ko dozori sad. kak dar nebes je to! Pozdravi različne katarje, kr-votok in drnge ženske bolezni. V jagodah je dosti mravljinčne kisline. Uživajo se ja-8' Ure m Dlrmo F. ČUDEN Prešernovo ul. SI. 1. gode lahko sveže ali kuhane na sladkorju ali posušene in stolčene v prah ali čaj posušenih. Dragoceno a tako ceno zdravi o. Praprot za udnico, trganje in gliste. Zdaj stoče vse, da ga trga po nogah ali po glavi, da ga zvija udnina v členkih, da ga boli križ. V gorah pa zeleni zdravilo, raste praprot. Naberi zelene, postelji si je. kopiji bolne noge v njeni izkuhi in izvlekla bo bolezen. Za starce in za otroke je dobra stelja iz praproti, ki izvleče angleško bolezen in opešanost. Za gliste se vživa !u> reninin prah na votli ali na vinu. nastavi se tudi na žganju. V lekarni se dobi izvleček. Prahu se jemlje za osem poprovih zrn zjutraj in zvečer, dva dni zapored, tretji dan žlico ricinovega olja. Angleži zavijajo boljše sadje v praprot. Botanik Sorer je opororil svet na dejstvo, da je praprotma lastnost, da obvaruje tako živalsko kakor rastlinsko snov, da ne gnije. Poskusili so pri krompirju in so dali n eno jamo pod krompir slame, v drugo praproti, krompir se je v praproti izbirno držal. Iz praproti so izdelovali tudi mito. Zdravje. (dava me boli. Ta tožba je /elo pogosta, j »ebno pri ženskah. Da pa boli j iila a, je zdaj vzrok želodec, zdaj utruje-i p.ost, /• iaj prehudo delo možgan, zdaj pre-; hlad, trganje. Posebno hud glavobol na-1 znanja hude bolezni: iegar, koze, iniluen-co, vnetje možgan, pljuč itd- Zato se ne sme nikdar pustiti kar tako. če zaboli ko-ua hudo glava, posebno če je kaka nalezljiva bolezen v deželi. Kdor ima zdravnika ! v bližini, stori v takem slučaju najboljše, da pošlje takoj ponj, ako pa ni zdravnika j blizu, so nedolžni pripomočki obkladki na glavo. Niso pa v vsakem slučaju dobri mrzli obkladki. Tudi dene Micki dobro na-■ rezan nir/.el krompir, Tončki stori bolje 1 gorak kis. V nobenem slučaju ne škodi, če ' si narežeš sveže ali v kisu namočene španske mete, ali bezgovega listja, mrtve koprive, olja. na katerem je prevzel češenj ali majaron. Stolci brinje, prevri na domačem kisu in namažl na robec, ter nareži na čelo. Limono\e lupine in kosi limone so znana pomoč, manj znano je, da zelo hladi vročo glavo svež pomarančin olupek. Pomarančina lupina ima v sebi toliko prehlapnih snovi, da gori zelo rada posebno posušena. Zaradi teh snovi je v vseh sestavah za lepoto polti, In v kapljah za želodec Lupino naveži 2 rumeno stranjo na čelo, to hladi In vleče bolezen lz glave. Ko je lupina že kakor kuhana, naveži še druge, če je treba. Marsikoga boli glava zjutraj, dokler je tešč in odneha tako), ko povžije gorko kavo. Vzrok temu glavobolu 90 pare, ki vstajajo k opešanega ielodca, ki ne predelava hrane, kakor je treba Tak človek mora piti zvečer mlačno vodo, predpoldne zopet mlačno vodo, četrt Mtra na enkrat. To požene zadebek Iz želodca bi Izpere čreva. Seveda ne zadostuje, če piješ mlai-j no vedo samo en dan. 14 dni, tri tedne jo Je treba piti, potem se izgubi sramota k I krvi Praktični nasveti. Ce pade apno v oko. Zdaj na spomlad radi osnažimo in prcbclimo naše domove Pogosto se zgodi, da pade pri tem delu drobec apna v oči. Kdor je to poskusil, ve da ni kmalu hujše bolečine kot jc ta V prvem hipu si ne vemo pomagali; zapom-nimo pa si dobro tole: Če bi si izpirali oko z vodo, bodisi z mrzlo ali gorko, bi t0 bo. lečino še povečalo. Zelo pa pomaga, če izpiramo oko, v katero nam je padlo apno z vodo, v kateri je raztopljenega precej sladkorja. Apno se namreč rado spojj 8 sladkorjem in potem več ne škoduje. Jesih kot zdravilno sredstvo. Posebno važno in v prav mnogih slučajih uporabljivo sredstvo je jesih, zlasti zato, ker je hitro pri roki. Utiranje z jesihom po hrbtu odstrani slabosti v hrbtenjači, Jesih zelo razredčen z vodo je izvrstno sredstvo za izmivanje ust in grla, ker odstranja razne ostanke jedi, ki že pričenjajo v ustih gnili, zato je zlasti pri začetku angine ali tudi davice grgranje z zelo razredčenim jesi. hom priporočljivo. Pri hripavosti uporab-ljajmo za grgranje vodo z jesihom in nekoliko soli notri. Če zlijemo nekoliko je-siha na razbeljeno železo ali opeko, ti hlapovi razčistijo zrak. (Zelo priporočljivo za bolniške sobe.) Umivanje z jesihom pri vročnici je zelo osvežujoče, istotako tudi pri bolnikih, ki se po noči pote. Obkladki l jesihom so pri glavobolu in omcdlcvicl zr.ano sredstvo. Zelo priporočajo umivati bolniku hrbet z jesihom, da sc nc pre-leži«. Jesih je tudi učinkovito sredstvo pri zastrupljenju z opijem, nikotinom in podobnimi strupi, kakor tudi za disinficl-ranje. S^alenje madežev. Saaženje volnene obleke. Apncii* um-•leie izperi kar najhitreje z kisom ali * vinsko kislino. II. Raztopi za oreh galuna v pol kupici vode in zmoči madež. Pomoči v čisti vodi krpo in položi jo na moker madež. Na krpo postavi gorko železo, ki naj stoji štiri minute. Anilinove madeže zmoči z ocetno ali citronovo kislino, operi z špiritom in izperi v sveži vodi. Iz volnenega perila spraviš anilin z gorko klorovo vodo, mencaj previdno in izperi hitro v čisti potočnici. Z anilinom barvano tkanino je nezdravo nositi na sami goli koži. Blesk ali lesk v pon<«eni obleki ali suknji: Zmoči debelo platneno cunjo, kakršno rabijo krojači pri likanju, izžmij jo In položi na Iesknata meeta, potem preidl hitro z razbeljenim železom po nji. Cunja se ne sme posušiti pod železom, sicer nastane nov lesk zraven starega. Vzemi ka-dečo se cunjo raz obleko, in prekrtači obleko hitro dokler je vroča In vlažna, ter obesi na prepih. Včasih pomaga tudi sam salmiak, če brišeš Iesknata mosta z ruto namočeno v njem. _____ Vedno najnovejše r.lnono blaga u tonske »blek* in b'"«e A. * B. SKABBBNB — Ljablj*««. K«"'®' več žrtvoval za nas, kdo je nesebi-Ko tedaj dr. Žerjavova »Domovina« 'ko sirovo napada našega velikodušnega kotnika, so ne l>o težko odločiti: Ali s Sensbe obleke in pute *l tuijvct-ii izbiri samo dobre kakovosti. Cene nizke R- MIKLAUC, „PR| ŠKOFU", L3UBLDANA »DOMOLJUB« 192« škofom ali z dr. Žerjavom? Ob času volitev bodo Slatnjani — saj so pametni — vedeli, da volijo kamor hočejo in da je edina stranka, ki ima srce za delavca in kmeta, SLS. IZ BR USNIC. (Prosvetno defc>.) Naše katoliško prosvetno društvo je šfc vedno na nogah. Imel ismo v tekočem letu že več poučnih predavanj, pri katerih je predaval učitelj Smolik in razni drugi predavatelji, samo žalostrto je, da se naši člani premalo zanimajo za poučna predavanj in sestanke, zakaj človek ni nikdar preveč učen.' Prav dobro je pa bilo obiskano predavanje s kinofilmskimi slikami »Kako ostanem zdrav«. Dne 16. t. m. bo predavanje o tuberkulozi (je tik i) s kino-filskimi slikami. Predaval bo g. dr. Pire, predstojnik higienskega zavoda v Ljubljani. Ker bo to predavanje zelo lepo, poučno in tudi zelo potrebno, posebno v sedanjih časih, kio se jetika vedo bolj širi, se vabite vsi člani (članice) tukajšnjega društva ter tudi sosedna društva, šole in sploh vsi, ki vam je kaj za zdravje. Predavanje se bo vršilo v nedeljo po prvi maši ob 8 in pop. ob 3. Pa še nekaj! Naše prosv. društvo ima naročen lastni skioptikon, kateri pa žal že več tednov čaka odgrešenja na glavni carinarnici v Ljubljani in bo mogoče tudi tam zarjavel, ako se ga ne bo kdo usmilil in ga rešil. No, če srečno pri-vandra v Brusnice, potem upamo, da bo naše društvK) delovalo živahnejše. Treba bo tudi preskrbeti za primeren prostor, katerega društvo zelo pogreša. Upamo, da nam k rajni šolski svet v tem ozira šel na roko in dal primern prostor v stari šoli za našo društveno dvorano na razpolago, seveda proti primerni odškodnini, kar ne bo koristilo samo društvu, ampak tudi šolski mladina bi potem tem lahko prirejala igrice in vršile bi se lahko vse Šolske skupne slavno sti ob ra/.nih državnih praznikih. ST. JURIJ POD KUMOM. Zadnji čas se je v »Domoljuba« vrinilo glede šentjurskih razmer dvoje netočnosti. Prosim, da bi se priobčil naslednji popravek: 1. »Domoljub« je v svoji 13. štev. vedel povedati, aa gre župnik v Kolovrat. Dotična vost je prenagljena in ni bila niti za ožjo niti za širšo javnost. — 2. V 18. številki razpisuje neki »odbor Društ. doma« stanovanje v »Društvenem domu«. »Društ. dom je cerkvena hiša in pravico ga upravljati ima samo cerkveno predstojništvo. Po dosedaj veljavnih postavah cerkvene hiše povsod upravljajo cerkvena predstojništva in tudi v Št. Jtirju bo to še v veljavi ostalo. S tem se razpis nikakor ne preklicu je. Toliko v popravek resnici na ljubo! — Ivan Vodopivec, župnik. PRESERJE PRI LJUBLJANI. (Odkritje spomenika padlim.) 55 žrtvam svetovne vojne ia naSe ta*e bomo posvetni kot žalni dan nedeljo dne Stran ,303 16. maja. Napravili smo jim na domačem pokopališču ličen spomenik, katerega bomo ta dan odkrili in blagoslovili. Vabimo bližnje in daljne okoličane naj nas tisto nedeljo posetijo ter povečajo s svojo navzočnostjo to slavnost. Vlaki iz Ljubljane v Preserje m nazaj vozijo za to slovesnost v jako primernem času, namreč iz Ljubljane 8.40; iz Pre-serja pa 18.22. Spored odkritja spomenika: 1. Ob 10 sv. maša. Med sv. mašo darovanje za spomenik. 2. Žalni sprevod. 3. Deklar mac-ije. 4. Pesem: Blagor mu. 5. Odkritje in blagoslovitev spomenika. 6. Govor kateheta Bonača, 7. Pesem: Oj Doberdob. 8. Molitve za padle. 9. Pesem: Vigred se povrne. GORJE PRI BLEDU. (Gospodarsko predavanje.) Živinorejska zadruga v Gorjali priredi v soboto, 15. maja t. i. v Zgor. Gorjah večerno poučno predavanje. Predava g. dir. ekonom Sustič iz Radovljice o pomenu rodovnika pri goveji živini, o mlečni kontroli hi vodstvu rodovniških knjig. Predavanje se prične točno ob 8. zvečer. Ker začne živinorejska zadruga letoe z vodstvom rodovnika in mlečno kontrolo krav svojih članov, je potrebno, da se udeleže predavanja vsi člani živinorejske zadruge, da Ml podučijo o veliki gospodarski važnosti takega delovanja živinorejcev. Vabijo pa se k udeležbi tudi drugi posestniki iz občine in njenega okoliša. BL0KB. (Živinska razstava.) Kmetijska podružnica na Blokah priredi dne 26. t. m. na sejmišču v Novi vasi živinsko razstavo za enobarvno plemensko živino iz Blok. Po prijavah, ki jih je podružnica do sedaj prejela, kaže biti ta razstava nekaj velikopoteznega in poučnega, ker zanimanje Je zelo velika Ker bo na razstavi tudi večje število mladih juncev domače reje in bo tudi nakup domače živine omogočen, vabimo k razstavi tudi kupoe, ki se za lepo in dobro živino zanimajo. Najlepša živina se bo tudi nagradila, ker podružnica ima na razpolago 6200 Din za nagrade. Pri če tek premovanja bo ob 8. zjutraj. Vabimo torej vse, ki »e za poroepeb živinoreje zanimajo, da si razstavo ogledajo. — Podružnica »lov. kmet. družbe Ml Blokah. Načelnik: Stanko LenartSfc DOB. (20 letnica kat. prosv. druttva. — Petje;) Že prvo leto je tedanji župnik Grčar daroval društvu harmonij. Domžalskega organista so naprosili, da je hodil poučevat petje in v najkrajšem času je bil zbran lep zbor 20 krepkih moških grl. Pridno so hodili k vajam, čeprav so biH zbrani iz v*eh delov župnije. Še tisto leto so nastopili s štirimi pesmimi na prvi društveni veselici pri Marinčku. Ljudje niso mogli prehvaliti petja, tako jim je ugajalo. Vedna sprememba pevovodja — v dveh letih so imeli kw tri — je lepo započeto delo zaustavilo, — Ko s« je čez nekaj let društveno delo obnovilo, se je poživil tudi pevski odsek. Pelo se je toliko — ob najrazličnejših prilikah, da }e celo vrsto pesmi iz Aljaževe pesmarice poslalo popolnoma domačih. 511 PO DOnOVlNll [6 Saj, če pogledamo stare sporede v kroniki, vidimo, da ni minila nobena prireditev brez petja. Kolikokrat se je slišalo, sa) ne bi šel k prireditvi, pa bodo peli in zato grem. Ko sc jc v župniji dvignil društveni dom, je menda tudi veselje do petja prišlo do vrhunca. Takrat je število pevcev poskočilo na 60. Ob nedeljah popoldne so imeli vaje ločeno posebej moški, posebej ženske in dostikrat na noč je bila skupna vaja. Koliko se je tista leta prepelo, kaže najlepše pevska knjižnica, ki je k Aljaževim pesmaricam dobila do 60 novih pesmi p0 20—40 izvodov prepisanih na opalo- graf. _ L. 1924. je pevski zbor nastopil pri okrožni pevski prireditvi v Domžalah in letošnjo pomlad 25. marca pa na ljudskem koncertu v Kamniku. — Sedaj ima pevski odsek težave, ker ni primernega naraščaja, starejši člani so se upehali. Ovire so pa tudi večerne vaje, h katerim ne morejo vsi in pa prevelika zaposlenost, ker mnogi pevci sodelujejo pri drugih odsekih. Lepa preteklost društvenega zbora naj bo mlajšim opomin in vzpodbuda, da se strnejo okoli starega društvenega harmonija, ki je družil že njihove očete. In že za naprej naj odmeva po društvenih prostorih lepa slovenska pesem. ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM. (Elekrična razsvetljava.) V Domoljubu št. 15 pravi dopisnik, da je eden občinskih odbornikov proti električni napeljavi po vasi Št. Jernej. (Dopisnik celo imenuje Št. Jernej trg.) Pri tem misli na podpisanega. Stvar je malo drugačna. Le naj Imajo tudi Št. Jernejčaru električno razsvetljavo, toda plačajo naj si jo sami. Dopisnik se seveda lahko poteguje za razsvetljavo, ker sam ne bo nič prispeval, drugače pravijo pa oni, ki bodo morali za napeljavo plačati. Pritožbo preti temu, da bi občina plačala razsvetljavo, sem res rapravil jaz in mi bodo vsi davkoplačevalci razen onih iz vasi št. Jerneja dali prav. Toliko v dopolnilo k zadnjemu dopisu, da a bomo vsi na jasnem. — Repsel Ivan, c.b\ Hbornik. SEVNICA". (Jubilej g. župnika.) V nedHjo dne 2. maja smo obhajali 20:etnico, odkar je bil na tukajšnjo župnijo umeščen naš č. g. župnik Iv. I) o b e r s e k. Tekom te dobe si je s svojim vnetim delovanjem pridobil velikih zaslug. Ako bi ne bilo drugega kot n. pr. krasno preslikana župna cerkev, nov tlak v njej ter novi zvonovi, mora človek občudovati njegovo energijo. — Na predvečer slavlja se je zbrala velika množica udanih faranov ter mu priredila lepo podoknico. Pevci domačega pevskega zbora pod vodstvom g. organista V. Pustineka ter moški zbor č. gg. salezijanoev iz Radne s č. g. dr. S. Zamjenom na čelu, so mu zapeli več mičnih pesmi. G. dr. Je-senko kot cerkveni ključar ga je v lepih besedah pozdravil v imenu župljanov. Tam-buraši tukajšnjega društva //Bratstvo« pa so pod spretnim vodstvom g. Iv. Pišla zaigrali nekaj lepih komadov. Naslednji dan v nedeljo po poklonilnem nagovoru pndnlco Marijine družbe ter Šolske mladine ga J* Za katoliško časopisje. Sedanji papež Pij XI. so rekli lansko leto romarjem tirolskega posebnega vlaka med drugim sledeče: » ... Najlažje širimo danes svoje ideje s tiskom. Zato potrebujemo za našo sveto stvar v prvi vrsti dobrega krščanskega časopisja. Za časopisie ne moremo nikdar dovolj storiti, nikdar dovolj žrtvovati.« — Podobno je nedavno spregovoril kardinal Pacelli v Monako-v c m: » Skrb za duše je brez dvoma najbolj božje delo, kar jih more človek storiti. Toda kaj pomaga največja večnost za zvcličanje duš, če cerkvi sovražno časopisje in umazan tisk sproti razdira, kar s težavo in skrbjo zidamo? Zato moramo z vso silo razširjati tisk, ki je prožet Kristusovega duha.« Kaj naj storim za naš katoliški tisk? 1. Kadarkoli kaj kupuješ, vedno vpo-števaj inserate v naših katoliških časopisih in se izrecno sklicuj na katoliški časopis. S tem pripomoreš listu do ugleda in tako tudi do obstoja, ker ga bodo trgovci in firme vedno bolj vpoštevalc. (Kajpada naj bi tudi list vpeštcval zares solidne firme.) 2. Na vseh kolodvorih in železnicah izrecno zahtevaj naše katoliške časopise. Tu imajo namreč in ga hočejo še bolj imeti v prvi vrsti judja in framasoni seimišče za svoje brezversko časopisje. Le odločne zahteve zavednih katoličanov morejo napraviti konec judovski krami, 3. Prav tako zahtevaj po gostilnah, brivnicah in vseh drugih javnih prostorih katoliški časopis! Treba le nekaj poguma in kmalu te bodo posnemali tudi drugi in tako se bo judovsko-framasonsko časopisje, ki se žal tako pogosto vsiljuje po teh lokalih, kmalu umaknilo. 4. Če imaš zmožnosti, dopisuj v časopis. S tem postane list za mnoge, ki so v tvoji okolici, zanimiv in privlačen. Seveda velja tu načelo: poročaj le resnico, in to čim prej in na kratko, vrh tega pa ne zameri nikdar, če urednik dopis kaj pre-drugači. On žc ve, zakaj to stori. 5. S tisto vnemo, s Icalcro nasprotniki zabavljajo čez naše časopisje, ga ti zagovarjaj in širi. Oni nikdar ne mirujejo, veliko žrtvujejo, zato naj bi otroci luči ne bili bolj zaspani od otrok teme! 50.000 avtomobilov. Za evharistični kongres v Chicago pripravljajo velik prostor kamor bodo spravili 50.000 avtomobilov tistih romarjev, ki s© bodo pripeljali na kongres in se bodo zadnji dan udeležili veliko evharistično množica ljudstva z radeško godbo na čelu slovesno spremila v lepo ozaljšano cerkev. Č. g. dekan Iv. Modvešek je s prižnice v vznesenih besedah orisal slavljenčeve zasluge. Nato je g. jubilant opravil slovesno •v. mafio. procesije v Mundelein. Vsa pola, ki peljejo v Chicago, bodo imela posebna velika zna-menja. Cele stotnije pomožnih uradnikov bo na razpolago policiji, da bodo urejevali promet v mestu in na cestah v okolici. Sreča brezbožnežev. Značilno je kako malo veselja in živ-Ijenjske sreče najdemo pri tistih, ki imajo uživanje za svoj življenjski namen in ozna-nujejo brezboštvo ravno vsled tega, ker mislijo, da bi vera v Boga razdrla njihovo veselje. Prav poseben zgled to vrste je pred enim letom umrli Anatole France, eden izmed vodivnih za-mehovaleov in za-ničevalcev vsake vere, ki je napisal velike zvezke romanov samo v ta namen, da je zasmehoval T'ona in vero vanj Sedaj izjavlja njegov tajnik Drousson, da je bii proslavljam pisatelj brezboštva vedno skrajno nemiren in slabe volje. Nasproti dobremu svojemu prijatelju jc umrli Anatole France nekdaj pomembno izjavil: čo bi ti mogol brati v mojem srcu, bi sc ustrašil. Na vsem svetu ni revnejšega bitja, kot sem jaz. Smatrajo me za srečnega moža. Jaz pa nisem bil v vsem svojem življenja rečen niti en dan, niti eno samo uro. To izjavo je sedaj izdal tajnik Brov.sson. Znana beseda sv. Avguština o nemirnem brezbožnem srcu se je zopet uresničila. Amerlkanci na severnem tečaju. Zadnjič smo poročali, da se odpravlja veliko ekspedicij proti severnemu tečaju, kakor imenujemo najsevernejšo toči,o zemljo. Največ so jo govorilo o Norvežanu Amundscnu, ki je lani prišel v aeropianu tečaju do 250 km blizu, a jc moral na ledu pristali, in je lo s težavo piišel nazaj. Letos hoče svoj poskus ponoviti, a to pot ne z aeroplanom, temveč z zračno ladjo. Zgradili so mu jo Italijani, vodi jo Italijan > Lile. Dolga jo 103 metrov, v premeru meri 19.5 m, na uro doseže lahko hitrost 100 km, če ni nasprotnega vetra ali pa če ni preveč obtežena. Obteženost znaša 10.891. kilogramov; kar je več, zmanjša hitros ladje. Zrakoplov se imenuje Norge, kaltoi imenujejo Norvežani svojo Domovino. Le' tel jo zrakoplov iz Rima čez Francosko, Angleško, Norveško in Švedsko na Rusko od tam do najsevernejše Evrope in nate dalje proti severu do otočia Spitsbergi; ta« so mu v Kraljevem zalivu postavili 3>( visok jambor, kamor so ga privezali. "e< tem se je bil Amundsen pripeljal na "< vadni ladji tja in bo sedaj ob ugodnem vrf menu nadaljeval na Norge-ji pot proti k l, čaju in naprej čez tečaj do A laske, dežel' ^ v Severni Ameriki. Na tečaj hoče leteti od Alaske gor A; j straloc VVilkins, za polet proti tečaju se " pa ob istem času pripravljal tudi Ame kanec Bvrd. Imel je na razpolago izvrši Slov. 19 atrophtn, čakal je v Kraljevem zalivu na Spilsbergih in je v nedeljo izrabil ugodno vrtine ter je odletel proti tečaju. Čez 15 ur in P«1 se .i0' vrnil na7a.i hi ('ejah da je bil na tečaju- Izračunili srno, kako hitro je vozil, in smo dobili hitrost 148 km na uro, če se jgaeroplan takoj na tečaju obrni). Za znan-stvo ti i polet nima prav nobenega pomena; če pravi Byrd, da na tečaju ni sulic zemlje, ni lo nič, lo smo že vedeli. Nansen in Ame-likanec l'eary sta že pred 20 leti dokazala, da tam gori ni zemlje, temveč mu no premikajoči se led. In vrhu tega še, da je na te-čaju moije Se prav globoko, čez 3700 m. (jlavno, kar se mora rešili, je to, če je med tečajem in A laško suha zemlja. Drugo že vse vemo in je o tem »Domoljub že lani pi:al. Morda l:csta Wilkins in Amundsen več dognala. 425 maš na ml Sad ji. V najnovejšem času so tudi angleške mamorikanske parobrodne družbe napra- vile na svojih prekmorskih parobrodih katoliške kapele. Občutile so namreč, da katoliški polniki dajejo prednost tistim ladjam, na katerih imajo priložnost, da se udeleže sv. maše. Tako je bilo na eni sami ladji Cunard Line, na brzopamiku »Beren-garia , lansko leto 425 svetih maš. <3!asba. 12 Marijinih pesem, posvečenih kraljici svetogorski nam je poklonil goriški skladatelj g. Vinko Vodopivec. Ta zbirka ima tele prednosti, ki jih marsikatere druge nimajo: 1. porabne so prav vse pesmi; 2. odlikujejo se po izredni melodioznosti, kateri se pozna goriško solnce. Zato bodo pevci vse z veliko ljubeznijo peli, če morda izvzamemo prvo, ki hodi po zelo obhojenih potih; 3. pesmi so lahke in ne bodo nobenemu zboru delale težav. Partitnra stane 12 Din in jo naročiš lahko tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Glasov ni. Vzdihi po Materi. 14 Marijinih pesmi za mešani zbor in orgle. — Cena 12 Din. Dobijo se pri g. Alojziju Mav-u, komponistu, Sv. Jožef nad Celjem, nadalje v Grobljah (Misijonišče) p. Domžale in v Ljubljani, Tabor 12 (Cerkev Srca Jezusovega.) — V teh 2 zbirkah so nahajajo poljudno občutene, preproste n plemenite pesmi, ki jih prav na nobenem koru no bodo hoteli pogrešati. »Mavc — tako piše kritiko v »Slovencu •/. dne 18. aprila — »ima zelo srečen božji dar. Zlit se zdi iz P. Angelika in Premrla in to po obeh plateh — po melodični in harmonični prevladuje nežni, P. Angelik, po harmonični pa pestri Premrl, pa skoro vedno od tiste strani, kakor nam je najljubši.«- Tambtiraš, mesečna revija za tambu-raško glasbo (založba M. Modie, Ljubljana, Kopitarjeva ulica .1; prinaša v 2. in 3. štev. razen zanimive priloge partituro »Tiha noč;; (valček). Celoletna naročnina na Tainbu-raša -naša 120 Din, posamezna štev. stane 12 Din. J* IN NJEGOVO burka;to ŽIVLJENJE ...........m i1 Mi'iniiin'1'un'i.'i i nnii'111'HnmH'ihmmi h -jsev:',1 Otroška pravljica. Pit-vi d. l ilr. .loža Lovrc:iči(. XXIII. < : iokiije smrt Dekli, e >. modrimi i.tsaii, potem '! • ,!!. ki »a oiine-e na morsko obalo, kjer se i - • ••:;; bi : i 1 na ji-omoč svojemu ofku Pepku. Ko ni čutil Storžek za Vratom Več teže onega trde-r • '.;>.:;<-(Tga o I, r- i, jo stekel čez polja in se il tie minulo, dokler ,ii dospel na državno I i ;.m n n:'.a pripeljali do Sojkin'.v.;!i doma. HrišedSI na cesto, so je obrnil nizdol, da bi po-! ravnino; ki ee Je tam »podaj širila, in « prostim oiii Je prav dobro videl gozd, kjer je v svojo r.e-!Čal Li#(e6 in Mačka, sredi gozda pa je videl iai i hrast, na katerem je gugaje se visel za vrat; > je ] gledal • r m in pogledal t ja, a malo hišico ;; drimi lenni ni mogel opaziti, iioka zla felutflja čo ga je polastila in zdirjal je na moc, kollkoj mu jo je 03tal0 v nogah, in v nekaj . ■ jo i-il na 1 di. i, k.'< r se je nekoč dvigala hišica. A Bele hišice ni Ml« več. Bila pa je i« marmornata plošča, i ; ' a-.eri so se brale tiskanih črkah sledci-e /.; lestne besede: T IT POČIVA' DEKLICA Z MODRIMI LASMI UMRLA OD ŽALOSTI K Eli .10 JE ZA PUSTI I j NJEN BRATEC , Kako jo obstal Slo; žele, ko jo slabo presiovkoval .'.'■ de, :ji minliie sami. Pauel je na kolena in l '>li!-nil tisoč poljubov na marmor-nagrobnik in se >-piislii v silen plač. Jokal je celo noč in zjutraj, ko te/orilo, je še vedno jokal, dasi ni imel v očeh več M in njegovi vzdihi in tožbe so bili tako srce pre- dirajoči me vali. in trgajoči, da so iih vsi griči v okolici cd- 1" < 1,1 ; ('(? . Bli -i I lli j Vi 0 p.,!. 11, ■" | v v. v 0 <* l s ^MsM fc:-, . O ..v-., ; _ 1 —, ' fc. Jok nI je celo not... 0 Sol k a moja, zakaj si umrla?... Zakaj nisem umrl lir.'i jaz namesto tebe, ki sem tako hudoben, metli' ;n uo si bila ti tako dobra? ... In iaoj očka, kje je? O, Sojka moja, povej mi, kje bi ga lahko našel, ker h< em c lati vedno pri njem in ga nič več, nič ve!- nič več zapustili!... Cs me imaš res-rada .,. če imns rada svojega bratca, oživi... vini se živa, kot si bila piv.;!... Ali se ti ne smilim sam, od vseh zapuščeni revček?., če pridejo razbojniki, me znova obe .jo na drevo... in poleni bi umrl za vedno. Kaj misli-'-, naj delani fant na tem svetu? Kdo naj mi da ::ciaj jesti, ko sem i-:- .'bil tebe i-i svojega očka? Kam naj grem spat po:ioči? Kdo mi sest je jopico? O bolje bi Lilo, stokrat boije, bi bil umrl še jaz!... Res, res, tudi jaz hočem umr; li!... ih ... ih ... ih!. . . In ko je tako jokal, je segel z rokama v glavo, da ti . i rtival lase, a .ker so bili njegovi ki-.-.je iz lesa, jih ni iT»gel niti toliko privzdigniti, da bi vtaknil med nje prste. Ta čas je 1 c!- I visoko pod nebom velik Dolob, ki se je i> -Javil z razprostrtimi repetnicami in zagrulil iz nedogledne višine: . Povej mi, otrok, kaj delaš tu spodaj?« -Ali ne vidiš? Jokam!-: — je odgovoril Storžek in dvignil glavo v smeri proti glasu in si obrisal oči z rokavom. >:Čuj, - je nadaljeval Golob, ali ne poznaš mogoče slučajno med svojimi tovariši nekega lesenjaka, ki mu je ime Storžek?« »Storžek?... Kai si rekel Storžek?« — je ponovil dciidek in skočil na noge. »Storžek sem jaz!.. Hazno. Piiiliii poslanci. Av- sl.ral.-ki parlament je šel lani na počitnice šele, tedaj, ko je po 42 urnem neprestanem posvetovanju spravil vse predloge in zahteve pod streho. Čudno zdravljenje. V mestu Koubnb: na Francoskem so zdravili telesno in du?c\ no zelo za-oslalo majhno deklico s trm, da so ji všili žleze slovitega niorivca Olivi-era, takoj po njegovi hu-inrlilvi. Danes je otrok popolnoma normalen, duševno in telesno zdrav. tftev i!o A nierik&nccr, ki obiskujejo Italijo, je zmeraj večje. Leta 1922. jih je bilo 84.000, 1. 192tS. 00.000, 1. 1024. 100.000, lani pa 150.000. Prevoz bolnikov v noro;:!: " i. V Rimu je bilo medu i rodno zborovanje zdravnikov in ro napravili prav vspel prevoz bolnikov iierop!:;).!. Na pripravnem i ■ -v.-t.:.-. * je nekakšna I.j-1-:.w za bolnika, zraven pi.seu-iž za flrežaja, Po kratkem po-skusacm poletu je r.ero-plan poj)o';ionia lntnio pristal Pravijo, d:i bi bili laki aeropbmi zlasti pripravni zlasti za prevez bolnikov v kolonialnih d-rMali. Stenica i.liivlna. V Asiago na Hene3ke,n je praznoval 80 letni Peter Moselli. fil lelnico poroke s svojo 80 letno ženo. Imela sta 15 otrok, vnukov in pravnukov pa nad 100. V Gorici bodo napravili za manj premožne eloje Hf) nov ili stanovanj. Stroški bodo znašali Sest milijonov lir, en del 1k> prevzela država, najemniki bodo odplačevali v obrokilu <• ,'ob se je na ta odgovor spustil po bliskovo m/doMU jo priletel na .cmljo. Bil je večji od purana. V\ti poznaš tudi LVpka?i jo vprašal lesen,aka Kse ga poznam! Saj je vendar moj ulx>gi oeka! Ti je mogočo pravil kaj o meni? Me popelješ k njemu? Je so vodno živ? Odgovori mi za božjo voljo! Je se ži v'? c • ' »Pred tremi dnevi eni ga pustil na morski obali.« »Kaj je dolal tam?. »Tesal si je majhno barčaco, da bi prebrodil ocean. Več ko štiri mesece hodi že revež okoli po zemlji in te išče, a ker te ni našel, si je ubil v glavo, da te gre iskat v daljne kraje novega sveta.« Koliko je od hi do morske obali?« je vprašal tesnobno Storžek. »Več ko tisoč kilometrov.,; »Tisoč kilometrov? O Krištof Kolumb, Golob, ee bi Imel tvoje jadrne peroti! »Če hočeš, te jaz nesem.i »Kako? »Jahal boš na mojem hrbtu. Si zelo težak?«. »Težak? Kaj še, ložji sem od peresa k Nič drugega ni rekel Storžek in skočil je Golobu na hrbet in razčeperil noge in razkoračen ko jezdec, je zadovoljno zaklical: »Halop, halop, konjiček, meni se mudi, ker bi rad hitro prišel!.. .« Patrick A. Seehan: Nodlag, Povest irskepa dekleta. XVII. poglavje. Sanje starca. li-kga dne zvečer, ko je Rodmond Kasey po-veril Donalu ono važno nalogo, je stari Edniond Connors, vračajoč se počasi s svojega izprehoda po poljih, sedel utrujen in izmučen na ograjo malega mostu, ki se je bočil nad Ovvnanaarom. Leta in morda še več težke misli in skrbi so se zelo poznalo na njegovi veliki, mišičasti postavi. Vsi so govorili, da se je Edniond Connors po Donalovi poroki in po smrti svoje žene postaral za dvajset let. Cesto se ga je tudi loteval spanec. Dremal je pred toplini ognjem v kuhinji. dremal je zunaj ob južni steni skednja, kamor je solnce močno grelo, dremal je na skali ob kakem gorskem potoku in ljudje so govorili, da je z njim pri koncu ter da tako spanje prihaja pred smrtjo. Ko je ta večer utrujen sedel na mahoviti zidani ograji mostu, je Edniond Connors zaspal in nemirno sanjal, kakor sanjajo stjjri ali skrbi polili ljudje, da je Nod-lag odšla za vedno od njih. On ni vedel kako in zakaj. Temno je slutil, da ji je Nano, Donalova žena, zagrenila življenje in da on in Donal tega nista mogla preprečiti. Spominjal se je samo, da je dekle prišlo v kuhinjo, ga objelo okrog vratu, ga poljubilo na čelo in lice in usta ter odšlo skozi zadnja kuhinjska vrata brez besede. Bolno je zastokal v svojih sanjah, ko se ga dotakne lahka roka in ga zbudi. Zagledal je pred seboj visoko ženo z velikimi, črnimi očmi, ki so sijale iz suhega, bledega obraza, okrog katerega se je spletal venec najbolj belih las, kar jih je kdaj videl. Pomel si je oči in strmel vanjo, ne vedoč, ali niso hidi to samo sanje. Žena je dejala: »Edmond Connors, ali me ne poznate?« >Na'a,« je odgovori starec. »Ali ste živi. ali se mi tudi sedaj sanja?' >Sedaj ste popolnoma budni,i je rekla žena in se ozrla dol nanj. »čujte! Jaz bi vas nečesa prosila.« »Ničesar vam ne morem dati, uboga žena,« je odgovoril starec sočutno. - Kadar mi je Bog kaj dal, sem delil z njegovimi siromaki. Sedaj nimam ničesar, in kar imam, ni moje.« »Vi imate nekaj, kar je moje. Sedaj sem prišla t0 Zmotil i ste se, uboga žena. Edmond^ Connors ni nikdar nikomur toliko vzel, kolikor je črnega za nohtom. Koga drugega mislite.« »Nek je vzkliknila. »Vas mislim! Jaz zahtevam svojega otroka!« Sanje in resnica so se mešale v starčevi glavi, da jih ni mogel več razločevati. Ozrl se je na zeno in vprašal slabotno: »Nodlago?« »Da,< je dejala žena trdosrčno. > Prišla sem iskat otroka, ki šte ga nazvali Nodlago. Njeno pravo ime je Annie Dalv in ona je moje dete!« j Ali ste vi tista žena, ki sem jo sreč al na tem mostu pred petnajstimi leti, ko je sneg ležal po tleh in ko je ona še bila majhen otrok v vašem naročju?« »Da, jaz sem, Starec je umolknil. »In ali ste vi prepustili otročiča ono mrzlo božično noč med živino božjemu usmiljenju?.: »Da,c je odgovorila žena hladno. Če ste se tedaj odpovedali svojim materinim pravicam, kako pravico imate zahtevati jo sedaj nazaj?« r One iste materine pravice in močno roko postave.- . . Vrag z vami in vašimi postavami, je zakričal starec in jezno skočil pokonci. Beseda postava , ki jo irski kmet silno sovraži, ker mu pomeni toliko kot krivica in nasilje vsake vrste, mu je razburila sicer mirno kri. Vrag z vami in vašimi postavami, je ponovil. Ne drznite si ne vi, ne v a1 a postava dctekniti se mojega otroka. Jaz sem ji več dobre?« storil kot vi, in dokler mi Bog zdravja da, mi je ne boste vzeli ne vi, ne vaša postava. Tedaj je žena sedla na mahoviti zidec in potisnila starca ob svojo stran. Bodite vendar pametni, Edmond Connors! Res je, da sem tisto božično noč izročila otroka v vaše roke. Vaš hlev je bil toplejši kot mrzla reka. Če se prav spominjam, ste mi sami tako naročili. - Vi ste hoteli umoriti nedolžno dete, ki ga vam je Bog dal, jaz pa sem dejal, da bi ga marsikatera krščanska družina rada sprejela. • Ali ste tedaj vedeli, s kom govorite, je vprašala žena. : Xe, toda dobro sem vedel, da je otrok, ki so ga ono noč položili med živino, Annie Daly in da me je njen oče hotel spraviti s krivo prisego na vislice.- »To ste vedeli? »Da. In potem se mi je priljubila in mi prirastla k srcu kot nobeden lastnih otrok. In, pri svetih nebesih, niti vi, niti vaša postava, niti kdo drugi mi je ne bo vzel, dokler me ne položi v krsto in vrže zadnjo grudo na moj grob.c Žena je nekaj časa molčala. > Storili ste dobro in usmiljeno delo, Edniond Connors,r je izpregovorila slednjič, »toda ali niste dobili zanj nobenega plačila?« Nekaj trenutkov ni mogel razumeti njenih besed. Toda ko se je spomnil obravnave, je segel po njeni roki, jo krepko stisnil in vzkliknil: »Da, in tega ne bom nikoli pozabil! Kajti če bi ne bilo vas, bi moje kosti že zdavnaj trohnele zraven ubogega Lyncha v ječi v Corku.« »Da vas obvarujem še večje nezgede,« je rekla žena in izvila svojo roko iz njegove, »sem prišla tri-tisoč milj preko viharnega Oceana in sem sedaj tu, dasi bi me ljudje umorili, ko bi me poznali.« »Težko mi je vas razumeti,« je odgovoril sitarec, »kajti živel bom malo let, morda le še nekaj mesecev in 9e ne bojim stopiti pred dobrega Boga —« Bedarija. V »Domoljuba šle •■• , -. s»io ob i h vili, dii je francoski ufe n ak Marbrus v ncken predavanju 1zra7.il svoi prepričanje, da so elei vzeli svojo skrinj" zaveze >z nekoga poga skesa svetišča in 'd7" biti v njej akumulatorji' 'la je imela tako mo« ha lo predavanje je 04 govoril drugi franoosk svetopisemski vežfakEo lair, da Marbrus ni do nesel prav nobenih do kazov, da bi Izraelci vzel skrinjo zaveze iz p0|,ai) skega svetišča, naravnos bedarija pa je govorili akomulatoriih, ki jih ta krat niso poznali. Brez verski učenjaki s« opri mojo včasih največjih 1» darij, da s° morejo ligniti naduaravnosli f'e nimaš las. iet zrasl (todba na rast las zel i dobro vpliva Nasproti) ' pa postanejo tisti, ki n j godala pihajo, kmalu pli j šasti. Najbrž ie pri tel i naporu obtok krvi ovira; | Kanihalizcm je to, i ' bitja iste vrste drug | drugo jedo ali žro. P j plezavcih je kanibalize 1 zelo vazv it. V 42 rent , metrov dolgem želode j velike afrikunske kare 1 dobili drugo kačo, 3tic ' dolgo, v želodcu te kal j še neprebavljeno žabu, žabi pa množino trni I mravelj. Žaba v ! kači je bila trikrat te i velika kakor glava pn kače. Je moralo iti hit drugo za drugim, ker tu mravlje še ni.-o bile pr bovljene Coollidge. predsedn Zedinjenih držav, je ilai doslej po stari navadi Veliki noči v-akeiuu obl skovalcu Bele hiSe v vvl ahinfftonu roko v pozdraj Letos je pa lo navad odpravil, ker so nekatel potovalne tvrdke to reklamne namene rabljale. »Krompirjev kralj.« I.os Angelos v Amerll ie umrl Japonec JI širna, ki je bil znan imenom »kralj M« ni rja :; to pa ^to, ker je bil pridobil pre™ - ' kupčijo kroai ik liforniji, zapustil le milijonov dolarjev. Vrtnico so imeli raj že v najstarejših časii saj dobimo v M00 let * rih grobovih denar v <~ liki vrtnic. j Papirnati denar je pravil najbrž na|« Spanec Tendilla. L. 1* je delil svojim vojak listke, ki so se glas"1' gotov znesek. Ker je ft ke vedno toč™ wPlaj irf 'španskega grofa prevzelo najprvo u? stvo in šele PO*» vlade držav pn Alojzija ' sluga v Celju. 3083 v vsaki množin: čcšnjevih, orc- flpcL' .....hovik, brstovih in jesenovih »H*OIV proti takojšnjemu plačilu. - Henrik Bitenc, mizarstvo, Vižmarje št, 77 nad Ljubljano ^3U9 vsakovrstnega perilnega blaga za UilatiRC obleke, srajce in predpasnike, en tavoj 25 m različnih ostankov proti povzetju Dir; 3C8.— - Kdor pošlje denar naprej, dobi za nameček en ženski robec «li dva žepna robca". — Razpošilja: J. DOLINAR, Medvode - Mavčiče. zc^rilV tVepak, se sprejme za VALJČNI MLIN. Zglasiti se jc pri JOSIP KOROŠEC, mlinar, Podpcč, pošta Preserjc. Kazncmilo preselitve! Trgovina z usnjem K. pečenko, Sv. Petra c. 13 seHaj Pestra cesta 32 priporoča zalogo vseli vrst usnja po zelo znižani ceni, na debelo in na drobno. Vstcd velike zaloge in t.vUia da si. pridobi še več ItSS- odjemalcev, jc sklenila tvrdka ''tfSIl 1', in I, Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c, 29 prod - tuli volneno in polvolncno blago za moške in ionske obleke od 22. aprila do konca rnaja t. 1. šc 20 odstotkov i^od že itak povsod znano, najnižjo ceno — Pridite! Prepričajte se! — Izplačala sc Vam bo pot I 2651 u flflf'i 5 o llnitAii manuinktur. trgovi -o, Ljub-lidl SjjM SeUipjIJ jjara, Sv. Petra essta št, 26 priporoča svojo krasno zalogo blaga, šiola, cajha, klola kambrika, delena, etanii la, šifona, bele, plnve itt rujave kontenir.c, nar. oblek, perila za dame in gospode, domačega izdelka. - Vse. potrebščino za krojače in šivilje. Blago dobro, cene nizke. 2832 L! A« MRJBOLJSI PR NFQCENEJSI! Hkla«U£.«e : L1URUANA, METELKOVA II) O.lprlo ves dan, skladiščnik stalno tam, Kilino najboljši sivaim m telesa za rodbino, obrt in industrijo so le los. jieteKnca - Griizacr, Mter Najnižje ceue! Tudi ua obroke! ijublfan® blizu Prešernovega spomenika, Pouk v vedenju brezplačno. Večletna garancija. fiatrtilffl v ,,ZLATOEOG«-terpentinovem milu j.l3li'«IVB so našle sledeče o9ebc: gdč. Anica Žmavc, Kajhenburg, kupila v trgovini Dav, Brečko, Rajhenburg; g Mih. lllastan, Bučerci pri Vidmu, lupil v trgovini Robert Skerbec, Videm - Krško; i, Anka Radej v Stari vasi, kupila v trgovini mo proti plačilu stroškov za delo. Da omogočimo nabavo dobre ure tudi slabeje stoječim, stavljamo v promet 5900 izvirnih švicarskih moških ur v najfinejšem nikljastem okrovju, eleg. oblika, precizno idočib, triletno pismeno jamstvo proti nlašiiu strošku za tlela Din 1?5'- za komati. Nadalje 2000 posebno elegantnih, električnim polom a pravim zlatom pozlačenih ur, ki sc nič ne razlikujejo od pravih zlatih ur. Te ure, ki imajo istotako izvrstno in precizno kolesje, in so posebno lepe, dobavljamo za dame in gospode proti piačiiu strokov zn tlela Din Zlu'- za komad, istotako s triletnim pismenim jamstvom. Obenem nudimo posr^breno zelo lepo uro, ki kaže zelo natančno, za ceno Din 14S'<- za komad. Ne zamudite te izredne prilike, ki se ne povrne več, in naročite zaželjeno uro. Dobavlja se po povzetju, carine prosto. Pošt. in zavoj 10 Din za kom. Eleg. verižica, odgovarjajoča tiri, 40 Din. Uhren-EKtiGPfhaiis Zilncii. Uo^eisangstr. §2/13/, Švice. Vsak dan prejemamo take-le pohvale; Maurach am Achensee, 14. aprila 1926. Prosim; da 1111 pošljete 4 komade ur, ravno takih, lyikor ste poslali g Leonhartsbergerju, Mihe. Poseli, Maurach am Achensee, Tirolska. Pisma za Švico sUnejo Din 3,—, dopisnice Din 1,50. Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno ki pospešuje rast! odebelitev in omaslitev domače, posebno klavce živine. Jasen dokaz neprecenljive' vrednesti Kastira 60 brezštevilna zahvalna pisma! Cena: 5 {k a t. 46 Din, 10 škat 80 Din LEKARNA TRNKOCZV Urav. rotovža), Ljub'.jan3, Mestni trg 4 ® lil Ulillili * tr ■ m. ^ KŠtiv lnslne niimlpiiiaelje po silim zni/imlh cenah n. ur <:,■;jMk« platno meter 11'-, Slovensko 1.V . V,;: tško 1ITii>. SavIii.M.o I.,*. . Anffle.š! ! SIi'011 13'-, ltaii.! ■ !i 1111 1K' ; nadalje flr.u platno T,:' rjuhe, I;.- me i 1 prevleke, 1111-ml.-.ne prte, ftervljele 1« ohrlsače razpošilja letos veletrgovina R. Steraecki, Celie štev. 13 Žalitev 'le vzorce In tiustrov.ini eenll! z ter. 1090 K]i;.i;nil, Kilor pride r. vlaknin, dubl nakupu ; liu■ dO povrnitev vožnji'. Trgovci ciiffro cene. Oče: »Ali mi nisi obljubil, da boš vedno priden?« Jakec: >Da, oče!« Oče: »In ali ti nisem obljubil, da dobiš batine, ako boš poreden?« Jakec. »Oče, ker nisem držal obljube, je ni potreba tudi Vam.« Ko je bil Janez še pri vojakih pri letalcih, se je dogodil sledeči slučaj. Poveljujoči poročnik je zaukazal Janezu, da naj vstopi v letalo, da se bo dvignil v zrak. Vsedite se na levo stran. Ker se je Janez bal vožnje v zraku, ni hotel na noben način vstopiti v letalo. Ko poročnik to vidi zaupije: »Ukazujem vam, da to takoj storite in da ste mi pokorni.« »Saj sem pokoren,« odvrne Janez, »toda jaz sem prisegel zvestobo in pokorščino na suhem in na vodi, ne pa v zraku.« je velika množina lepih ŠTOFOV, KAM-_ '4U5KS GARNOV in drugega manutakturnega blaga po zelo ugodnih cenah pri Mihajlo LAPUH, Žkofja Loka, Spodnji trg. 2501 penam ;niiiimiiMiiMm:iilllliwiiiiiliimilllllluiMiiiiuiliiiiiii I ProiBlni ml .n srsniao i d. v Liitiimi i predaja | iz slovenskiii pokrajin | 1 vseli kakovosti, v celih vagonih po originalnih = [§ cenah premogovnikov za domačo uporabo § H kakor tudi za industrijska podjetja in raz- | š p^ava trn debelo inožo.Kisk! premog in Lok?, f 1; vsake vrste in vsakega izvoru ter priporoia § posebno prvorstni žeJkostovftSkl in angleški = | koks za livarne in domnčo uporabo, kovafki g ■ž premog in brikete. •5 Naslov: f>rr.mc:?riš la ptreenog | «3, u LiubJjar.S, .Miklošičeva cesta 15 l. B iTjmm •.ii!iiiiiiii(ii!iiuiHiii!iiH!iiniiim»iMiiivni,iii;,.::aii: j » '•--i I m-sir Mi Kalpc-iJolnajš' mmm Šivalni st^o-l za iivrijc, Itrofafe^ in čc«'; '.r;e t' r u\ vsak doza. Prclui s; ^abr.NiU1 e!roj, oglejte «i to izrcdio-t pri tvrdki L Baraga, Ljubljana Sc:c:;bu;g. u'. L/I. Bre.^plrtčeii p culi. 15 IcUio janibtvo, — Združene opekor.ie d. d. Mubijass — MikloSičova cesta 13 preje VIDIC-KNEZ tovarne na Viču in Brdu nudijo v poljubni množini, takoj dobjvno, najboljše preizkušene modele strešnikov, z eno a'i dvema zarezama, kakor bobrovccv (biber) in •35- ^ dietno opeko x * Na željo sc pošlje takoj popis in ponudba I Stekleni strešniki stalno na zalogi I »DOMOLJUB« 1926 Štev. 19 reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo laslno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 550 milijonov kron. H n M N n Stara, strokovno izkušena, solidna tvrdka Vas bode postregla vedno dobro in vestno, Kadar rabite blago za moikc ali ženske obleke, ker ima zveze s prvimi ia najboljšimi tovarnami. Prodaja v lastnih prostorih in gleda edinole na velik promet. Torej kadar kupujete in pridete v Ljubljano ali naročite po Došti, obrnite sc naravnost na občeznano tvrdko R. MIKLAUC „PRI ŠKOFU" v LJUBLJANI kjer bodete, ako ie niste, sigurno postali stalen naročnik in odjemalec. V zalogi je k prvovrstno blago, bogata izbira, po najnižjih konkurenčnih cenah in prijazna postrežba. STARO ŽELEZO in »tare KOVINE vseh vrst kupuje FR. STUPICA, trgovina z železnlno in poljedelskimi stroji — Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 1. 1905 Postranski zaslužek eSTpZZk proti znamki za 1 Din »Propaganda«, reklamna družba z o. z., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II. 0 filtri A izvežbanega in z dolgoletno prakso, UiflCIl J a i ž č e proti dobremu plačilu tvrdka D. MARUŠIČ, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 40. Kolesa Peugeot v kvaliteti in ceni brez-konkurenčni. - LAHKI MOTOCIKLI 1