lili
m
Celje - skladišče
D-Per
65/1988
nimiMiriim
%
ii
5
C
5000013542,6
COBISS o
GLASILO KOLEKTIVA RUDARSKO-ELEKTROENERGETSKEGA KOMBINATA FRANC LESKOŠEK-LUKA, TITOVO VELENJE
LETO XXII	SREDA, 28. DECEMBER 1980	ŠTEVILKA 6
Za prihod novega leta
Namesto kronike - prestavljanje svetov?!/ Skrhana beseda - oster nož./ V še mirnih luknjah ocvrta slanina,/ dišave mojega dojemanja - požirki!/ Zasramovana enostavnost zaigra,/ ko netopirji začnejo ples - nori ples.
Kako zbežati besedam resnice?/ Vpiti, koga prositi? Prodati ves/ zabeljeni gnev, zabičati netilcem/ zaostalosti ?Popiti močno/ mišljenje? Kako zdirjati v prah/ vprašanj in potem veselo zapeti/ pod temnimi oblaki?
To lahko naredijo klateži in biriči./ Ti in jaz pa bova krenila v smeri/ toplega poletja. Zgradila upanja, v katerih/ ni moč videti, da solze osvetlijo/ senčne strani lahkotnih besed./ Mogoče bosta res prej odtekla obljubljena/ mleko in med -/za zdravje najinih otrok napačna jed.
Kako odkriti sebe, za neumnosti sveta/ zgraditi oltarje razsodnosti,/ dopovedati gluhim, da poslušajo himno/ zaostalih, slepim razkazati lepote/ snidenja z vejami, ki jih ni odžagala nespamet?/
Kako pojasniti že zdavnaj odkriti -/ z nasmehi objeti svet zapuščenih bratov,/ in potem dolgo dolgo spati, se odpočiti/ ves srečen, da svet le gre naprej/ svojo večnost -/ da bosta jutri tvoja in moja hiša čisti/ in pripravljeni za prihod boljšega... ?
Josip Bačič-Savski


Članom delovnih kolektivov vseh temeljnih organizacij, enovitih delovnih organizacij in delovnih skupnosti v naši sestavljeni organizaciji želimo
V NOVEM LETU ’89
mnogo delovnih uspehov in veliko osebne in družinske sreče!
Vso srečo v novem letu ’89 želimo tudi vsem upokojenim delavcem in zunanjim sodelavcem združenih organizacij v SOZD REK Franc Leskošek-Luka, Titovo Velenje.
Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi sestavljene organizacije
Jože KOZAR, predsednik predsedstva konference osnovnih organizacij zveze sindikatov v Rudniku lignita Velenje:
Vsem invalidom v občini Velenje želim zdravja in čimbolj uspešno skrb vseh drugih v njej zanje v letu 1989!
Lojzka Zaleznik, predsednica
občinskega društva invalidov Velenje
Tej čestitki - izrečeni na rekreacijsko športnem in družabnem srečanju invalidov iz ESO in ravenske železarne ter skupine delavcev iz naše delovne skupnosti Družbeni standard v soboto, 10. decembra, v našem obratu družbene prehrane v Titovem Velenju -se je pridružil Ivan Hočevar, predsednik ravenske podružnice Društva invalidov občine Ravne na Koroškem.
Rudarjem in drugim ljubiteljem planinarjenja v REK želi srečno novo leto upravni odbor Planinskega društva Titovo Velenje.
Rudarjem in vsem drugim delavcem v REK Titovo Velenje iskreno želiva veliko sreče, zadovoljstva in napredka v letu 1989.
Dejan in Ana Kapela Dvor 79, 43406 Lukač SR Hrvatska
Se ena "čestitka"
Predsedniku predsedstva sindikalne konference kombinata, ki je tudi predsednik predsedstva sindikalne konference TE Šoštanj, želimo ob novem letu blagodati dedka Mraza kakšnega Lecha Walence, namesto da bi mu čestitali, da ni pripravil svojega prispevka za to številko Rudarja.
V imenu uredniškega
odbora - uredništvo
MALE MODROSTI
Jeza je slab svetovalec.
Francoski rek
Če ne veš, kam bi jadral, ni noben veter pravi.
Seneca
Če se ljudstvu zdi kaj dragocenejše od svobode, bo svobodo izgubilo. In navid°? nesmiselna trditev dokazuje:	če ceni
više od svobode udobnost in denar, bo izgubilo tudi te dve vrednoti.
W. Sommerset Maugham
Čudeži se včasih pripetijo. Toda zanje se moramo pošteno potruditi.
S SPREMENJENO MISELNOSTJO NOVIM IZZIVOM NAPROTI...
Rudniški delavci sklepamo leto 1988 v skladu z našimi predvidevanji, vsaj kolikor predvidevanja zadevajo uresničevanje naših proizvodnih nalog. A še bolj kot to nas razveseljuje naše poslovanje konec vseh obračunskih obdobij med letom brez izgube.
Nekoliko bolj pretehtana analiza našega letošnjega dela in poslovanja nam pokaže, da vzrokov za takšne rezultate ne kaže iskati v spremenjenih delovnih razmerah na boljše ali v okoliščinah, ki bi nam omogočale denarno poslovanje na stopnji tako imenovane pozitivne ničle.
Razmere so se, kar se tega tiče, za nas letos kvečjemu še poslabšale. Zato je še bolj pomembno za nas, da našim ugodnejšim poslovnim rezultatom botruje vse hitreje spreminjajoča se naša miselnost k spoznanju, da moremo vplivati na uspešnost poslovanja rudnika s kvaliteto osebnega dela vsakogar izmed nas.
Prehajanje k temu spoznanju je prav gotovo eden od velikih dosežkov rudniških vodstev v minulih letih pri premagovanju posplošenega mišljenja v RLV, da sami ne moremo kaj prida vplivati na poslovne rezultate.
Nič manjšega deleža pri krepitvi naše pos-
Za izdajanje glasila skrbi uredniški odbor. Odbor sestavljata;
lovne učinkovitosti nimajo sprejeti ukrepi za zagotavljanje nepretrganega pridobivanja premoga v našem rudniku z rezultatom 4,7 milijona ton na leto pa ukrepi za večjo produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost dela in poslovanja ter za boljšo varnost pri delu in sploh za humanizacijo delovnih postopkov v rudniku. Prišli pa smo tudi do sklepa, da je neločljivi del naše stvarnosti, ki nam določa možnosti za delo, tudi nujnost reševanja ekoloških problemov.
V	takšnih razmerah smo letos - sicer ne z lahkoto, a kljub temu še dovolj uspešno - reševali tudi vprašanja politike delitve sredstev za osebne dohodke.
Realnost naših zahtev, da mora rudar, ki pošteno opravi svoje delo, dobiti zanj tudi ustrezno plačilo, je bila mnogo večja, kot bi bila, če bi se utapljali v izgubah.
Kar se tiče naših osebnih dohodkov, je še posebej pomembno, da smo proti koncu leta spet ulovili med letom že nekoliko odmaknjeno procentualno povečanje osebnih dohodkov v gospodarstvu SR Slovenije. A inflacija je medtem seveda že tudi opravila svoje.
Letos smo nekoliko bolj agresivno posegli tudi na področje razreševanja invalidske problematike. Na tem področju vidimo v formiranju naše temeljne organizacije HTZ (Higiena - tehnika - zaščita) nekaj več možnosti za zaposlovanje naših sodelavcev, ki svojega dela ne morejo več opravljati v jami.
V	leto, ki se izteka, spada tudi naše odločnejše ukrepanje za konsolidacijo razmer v naših samskih domovih. Saj nam je, kot kaže, uspelo odpraviti nekaj najhujših žarišč nezadovoljstva naših delavcev v samskih domovih z življenjskimi razmerami v njih. Pripravili pa bomo še izhodišča za bolj načrtno preživljanje prostega časa naših delavcev, ki živijo v samskih domovih. Tako bo mogoče odpraviti mnoge, tudi še sedaj očitne slabosti pri urejenosti življenjskih razmer vseh, ki bivajo v naših samskih domovih.
V	korak z urejanjem razmer v samskih uumovih poskušamo reševati tudi stanovanjsko problematiko delavcev RLV. Zaradi skromnih materialnih možnosti smo pri tem precej neučinkoviti, kajti naši veliki napori zn razrešitev stanovanjskih problemov posameznih delavcev se izgubljajo kot voda v pesek ob stotinah prošenj za stanovanje, ki nam ostajajo nerešene za nedoločen čas.
Nekaj več možnosti za učinkovito ukrepanje imamo na področju organiziranja delavskega turizma. Znova namreč načenjamo vprašanje, ali naša sedanja organiziranost na tem področju omogoča, da bi primerno letovalo čim večje število naših delavcev.
Znova smo načeli tudi vprašanje izplačevanja regresa, prispevka za letovanje, kar je tudi razumljivo, saj pri tem gre za denar.
RUDAR - INFORMATOR, glasilo kolektiva sestavljene organizacije REK Franc Leskošek-L uka, Titovo Velenje
a)	delegacija samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij: Peter Rezman (RLV - J. mehanizacija) - namestnik Ivan Krejan (RLV - J. mehanizacija), Jože Kotnik (RLV - J. Pesje) - namestnik Poide Rober (RLV - J. Skale), TE Šoštanj -Zinka Moškon (namestnik Stane Lipnik), ESO - Alojz Iršič (namestnica Nada Fedran), SIPAK - Tatjana Knez (namestnik Roman Rebernik), APS - Franc Krajnc (namestnik Rudi Janič), Tiskarna - Marija Boruta, Družbeni standard - Jože Mirtič (namestnica Dragica Pohar), Zavarovanje - Franc Spegel (namestnik Anton Krajnc), DSSS SOZD REK - Peter Kleni enšek (namestnica Tanja Gol j ar);
b)	delegacija delavcev in njihovih stalnih sodelavcev pri glasilu: Konstantin Kuzmin (KPO SOZD REK - odgovorni urednik), Rafael Batič (DSSS SOZD REK - glavni in tehnični urednik), Diana Janežič (DSSS SOZD REK - novinarka reporterka) -nadomeščanje: Tatjana Hudomalj, Draga Lipuš (DSSS SOZD REK - novinarka lektorica), Vesna Smergut (DSSS SOZD REK - tajnica in stavka glasila) - nadomeščanje: Eva Bifikop, Irena Seme-Tirnanič (referentka za informiranje v TE Šoštanj) ter predstavnik OK SZDL Velenje Ljubiša Savovič.
Predsednik uredniškega odbora: Jože Kotnik • Naslov uredništva: Titovo Velenje - Rudarska 6 (II. nadstropje, soba 23 - telefon 855 231, interno 260)
Tiska DO Tiskarna REK Franc Leskošek-Luka, Titovo Velenje (Titovo Velenje - Strbenkova 6, telefon 855 521, interno 301) • Glasilo prejemajo vsi člani kolektiva brezplačno • Izhaja po potrebi e Naklada 6 500 izvodov
Chaim Vfeizmnnn
Za sklep!
Med nalogami, ki so pred nami in jih bomo v okviru rudniškega sindikata uresničevali s posebno pozornostjo, je prav gotovo tudi bdenje nad usodo tistih naših delavcev, ki si s svojimi osebnimi dohodki ne morejo več zagotavljati spodobnega preživetja.
V	naši delovni organizaciji takšnih delavcev ni veliko. Vsaj podatki, ki so nam dostopni, to kažejo. Vendar za akcijo v tej smeri je zadostni razlog že, če bi imeli enega samega takšnega delavca.
V	predsedstvu sindikalne konference RLV nas je sicer vse več takšnih članov, ki aktualnih nalog sindikata ne vidimo predvsem v reševanju posameznih problemov, saj takih problemov bo vedno več, temveč v prizadevanjih za spreminjanje globalne politike. V povezavi s to našo usmerjenostjo je tudi naša zahteva za spreminjanje sedanjih družbeno-ekonomskih razmer tako v ožji kot širši družbenopolitični skupnosti. Prav tako pa tudi zahteva za možnostjo vplivanja na predvideno gospodarsko reformo.
Tudi pri tem moramo imeti delavci RLV svojo besedo - ne samo, da zagotavljamo dogovorjeno količino premoga.
Že prihodnje leto se bomo morali, kar se tiče gospodarske reforme, natančno dogovoriti o razmejitvi funkcij vodenja in upravljanja, da bi tako postavili temelje takšnim oblikam dela in poslovanja naše delovne organizacije in nadaljnjemu razvoju socialističnega samoupravljanja v njej, ki bodo krepili našo skupno učinkovitost.
Spoznavanje naših delavcev, da predvidene družbenogospodarske spremembe med drugim dajejo tudi priložnost za ureditev doslej pogosto nejasnih razmer v sistemu elektrogospodarstva in premogovništva, obeta daljnosežne posledice. Upajmo, da tudi za odpravo okostenelega funkcioniranja tega sistema, ki mu že dolgo ni več v ponos!
Vsem sodelavcem, njihovim družinskim članom, sindikalnim in drugim aktivistom zaželim obilo zdravja in osebnega zadovoljstva v letu 1989. Srečno!
Bogdan OŽTIR, namestnik predsednika konference osnovnih organizacij zveze sindikatov DO ESO:
V letu, ki se izteka, se je delovna organizacija ESO - kljub zaostrenim gospo-
darskim razmeram in administrativnim ukrepom, ki zožujejo samoupravno odločanje -uspešno uveljavljala na jugoslovanskem tržišču.
Že v začetku leta smo imeli za sabo mnoge delovne uspehe in bogate delovne izkušnje in se tako z usmerjenim razvojem in posodobijanjem proizvodnje lahko uveljavljali doma in v tujini.
Delovna organizacija ESO je bila poprej sestavljena iz štirih TOZD in delovne skupnosti skupnih služb. Pri takšni organiziranosti pa vse njene delovne in poslovne zmogljivosti niso bile dovolj izrabljene. Zato smo se odločili, da jo reorganiziramo in reorganizacijo smo izvedli tako, da smo postali enovita delovna organizacija.
Mislim, da cilje reorganizacije že dosegamo, in sem osebno prepričan, da je bilo nujno, da smo jo zaradi zaostrenih gospodarskih razmer izvedli.
Zaradi nove organiziranosti delovne organizacije smo ustrezno reorganizirali tudi sindikat v delovni organizaciji; iz prejšnjih petih osnovnih organizacij ZS v njej, so nastale tri. Tako imamo sedaj tri izvršne odbore osnovnih organizacij ZS, ki s svojimi aktivnimi člani pokrivajo celotno delovno organizacijo. Vendar interes sindikalnega članstva za politično delo se je kljub močnemu vodstvu sindikata zaradi sedanjega prizadetega družbenogospodarskega položaja delavca zelo zmanjšal. Mislim, da v celotni naši družbi preživljamo zelo težko gospodarsko in politično krizo in da ta kriza zelo negativno vpliva na vso našo družbo.
Mislili smo, da bomo z novim delovnim programom naših osnovnih organizacij zveze sindikatov aktivirali vsakega zaposlenega delavca v delovni organizaciji za politično delo, vendar se nam to v celoti ni posrečilo.
Imam vtis, da večina ljudi tako kot v celotni naši družbi tudi v naši delovni organizaciji rada razpravlja na skrivaj, za vogalom, ni pa pripravljena odkrito povedati svojih mnenj in predlogov ter jih podpreti z dokazi.
Menim, da edino odprt, odkrit pogovor med ljudmi lahko obrodi družbeno koristne rezultate.
Kot sindikalnega funkcionarja me skrbijo sedanje razmere v naši družbi, vendar upam, da jih bomo uspešno izboljševali in si s tem zagotavljali socialno varnost.
Ob novem letu želim vsem zaposlenim delavcem v delovni organizaciji ESO in drugih delih našega kombinata veliko delovnih uspehov, osebne in družinske sreče ter zdravja!
Bojan Čampa, predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije zveze sindikatov REK SIPAK:
Leto, ki mineva, odnaša s sabo naše uspehe in drobce razočaranj. Ob tem pa si želimo, da bi predvsem na razočaranja, ki smo jih doživeli, pozabili, jih ne prenašali kot nekakšno dediščino v dni, ki prihajajo. To si želimo, pa čeprav čisto do začetkov civilizacije sega zavezanost človeka, da svoje poslanstvo na tem našem planetu uravnava tako, da njegovo življenje ni samo burkast rezultat naključnega spleta dogodkov.
Kljub številnim nerešenim vprašanjem na Zemlji, skokovitim spremembam v gospodarstvu in družbenopolitičnem življenju, ti-
Boris ČAMPA: "Sleherna človeška usoda je odvisna od usod drugih ljudi."
soč in enemu problemu, ki se vrtinčijo okoli nas, se moramo zavedati, da naše življenje dobiva smisel in vsebino le z delom.
Sadove dela - poslovnega, družbenopolitičnega in samoupravnega - pa naj bi za konec leta strnili v nekaj miselnih zapisov tudi v naši delovni organizaciji. Pa jih dajmo!
Sodimo, da so glede na težke gospodarske razmere naši letni poslovni rezultati ugodni.
Dosegli smo okoli 13 milijard dinarjev celotnega prihodka, še posebej pa je razveseljivo, da smo zelo povečali stopnjo aku-mulativnosti našega poslovanja ter izvoz.
Zadovoljni smo tudi z doseganjem letnega količinskega delovnega načrta, še posebno zato, ker je bila zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev zmanjšana možnost prodaje opreme, ki jo izdelujemo, na jugoslovanskem tržišču.
Posebno pozornost smo v letu 1988 posvečali kvaliteti naših proizvodov, saj se zavedamo, da se bo tudi v prihodnjih letih tako na domačem kot tudi na tujem tržišču mogoče uveljavljati le, če bomo ponujali kakovostne izdelke.
Pričakujemo, da bo naše poslovanje v prihodnjem letu vsaj tako dobro, kot je bilo letos, saj imamo že precej podpisanih pogodb za dobave opreme, ki jo izdelujemo, jugoslovanskim kupcem, poleg tega pa za izvoz opreme v vrednosti 560 000 klirinških dolarjev.
Če napravimo kratek miselni preskok z gospodarskega področja na družbenopolitične in samoupravne tokove, pa je treba povedati, da je bil predvsem izvršni odbor našega sindikata stalnica pri posvečanju velike pozornosti v delovni organizaciji obveščanju delavcev - posebno v okviru obravnav naših gospodarskih rezultatov in problemov naših medsebojnih odnosov. Njemu gre zasluga, da smo zagotovili večjo sprotno obveščenost delavcev o problemih, ki so se pojavili v proizvodnji, in da smo izboljševali medsebojne odnose!
Sindikat se je prizadevno vključeval tudi v organiziranje športno-rekreacijskih dejav-
nosti naših delavcev. Pa tudi ideje za kulturne dejavnosti delavcev v naši delovni organizaciji so se porajale in uresničevale predvsem po njegovi zaslugi - in zaslugi naše mladinske organizacije.
Vrsto vprašanj in nalog, ki smo si jih zadali, smo rešili tudi pri sprejemanju novega analitičnega vrednotenja zahtevnosti del in nalog v delovni organizaciji in v okviru začrtanega sodelovanja z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami znotraj delovne organizacije.
Veliko skrb vseskozi posvečamo tudi utrjevanju družbene vloge in položaja delavca ter krepitvi njegove odgovornosti za upravljanje pogojev za delo in rezultatov njegovega in skupnega dela.
Kaj nam prinašajo reformni zakoni - zakon o podjetjih in vse drugo, s čimer nas želijo presenetiti - pa še ne vemo in najbrž je še najbolje, da ne vemo. Tudi zato. da nam ne bo skaljeno veselje ob proslavljanju prehoda iz starega v novo leto!
Vsekakor bo moral tudi sindikat vnašati sveže mišljenje v pobude za uravnavanje našega družbenega življenja v bodoče. Saj glede na našo današnjo življenjsko zviharje-nost ne moremo pričakovati, da nam bo v prihodnosti prizanešeno s presenečenji.
Na začetku filozofije življenja človeštva najbrž piše: sleherna človeška usoda je odvisna od usod drugih ljudi.
A vendar nam vedno tolažbo daje že upanje samo. To velja tudi za upanje vseh zaposlenih delavcev v naši delovni organizaciji, da bo prihodnje leto za nas uspešno iz vseh vidikov.
Upanje, delo in medsebojno razumevanje ljudi - že to je praznovanje, rojstvo iz praznine življenja. V tem se skriva prihodnost.
Srečno novo leto 1989!
Herman KASESNIK,
predsednik sindikalne organizacije
DO REK Avtoprevozništvo in servisi:
Zadnjih nekaj let smo že kar navajeni da na koncu leta ugotavljamo, kako težko in naporno poslovno leto je za nami in še težje pred nami.
Cilji naše svobode, da si krojimo svojo usodo sami, so vse ožji. še zlasti je težko sindikalnim aktivistom, ker so v njih še vedno uprte oči delavcev, ker na njih še zmeraj delavci naslavljajo svoje prošnje, želje in zahteve, ker od njih še vedno pričakujejo nekaj več, pa čeprav je vpliv sindikalnih aktivistov na reševanje problemov delavcev omejen s splošnimi razmerami v naši družbi. To seveda ne pomeni, da se ne trudimo, da ne delamo več in boljše kot nekoč. To tudi ne pomeni, da smo obupali. Ampak kljub vsemu nam tudi v naši delovni organizaciji ni uspelo, da bi zavrli tisto, kar najbolj teži delavca - to je padanje življenjskega standarda.
Splošna kriza prenika v našo delovno organizacijo skozi omejeni trg, na katerem prodajamo svoje storitve, in to tako, da se moramo spopadati s pomanjkanjem dela.
Še lani smo se po izkoriščanju in rezultatih izkoriščanja svojih kapacitet uvrstili prav v vrh uspešnih organizacij v panogi dejavnosti, v katero spadamo, letos pa smo padli v sivo povprečje in bomo med tistimi organizacijami, ki bodo ob koncu poslovnega leta ugotavljale, da so poslovale pozitivno, kaj več od tega pa da niso dosegle.
Seveda so vsi naši napori usmerjeni v iskanje lepše perspektive, v iskanje drugega in stabilnejšega trga in iskanje prožnejših notranjih odnosov in podobno.
V	tem iskanju dosegamo tako uspehe kakor poraze. Uspešni smo tam, kjer imajo naša prizadevanja in delo vpliv, ki jim gre, poraze pa doživljamo tam, kjer je naš uspeh odvisen od prošenj, raznih dovoljenj, deklaracij, resolucij, zakonov in pravilnikov.
Uspelo nam je na primer, da smo zaokrožili našo servisno dejavnost, in to skupaj z našim poslovnim partnerjem Avtom v Celju in z uvedbo prodaje vozil ZASTAVA na prostoru naših servisov v Titovem Velenju.
V	prodajo vozil ZASTAVA smo vključili tudi zamenjavo vozil po sistemu staro za novo in prodajo starih vozil. Zaradi problemov pri pridobivanju potrebnih dovoljenj vseh vrst pa nam programa servisne dejavnosti ni uspelo razširiti na tehnične preglede.
Uspelo nam je tudi, da smo precejšnji del naših kapacitet plasirali na prostem trgu, nismo pa bili zadosti uspešni, da bi z dogovori regulirali izkoriščanje naših kapacitet znotraj našega kombinata, čeprav smo se v sporazumu o združitvi delovnih organizacij v kombinat za to obvezali. Seveda pa pri tem nimamo v mislih nobenih drugih dogovorov kot dogovore, ki temeljijo na ekonomski logiki, po kateri so za vse udeležence pri neki dejavnosti doseženi rezultati izmerljivi.
Vendar tudi tam, kjer nismo bili v celoti uspešni, smo dosegli neki napredek in tako imamo temelj, na katerem raste optimizem našega kolektiva glede našega poslovanja v novem poslovnem letu.
V	imenu vseh naših delavcev in naše osnovne organizacije zveze sindikatov se vsem drugim delavcem v kombinatu zahvaljujem za dosedanje sodelovanje na vseh delovnih področjih in jim želim
SREČNO IN USPEŠNO 1989. LETO!
Ljudmila STURM, predsednica sindikalne organizacije delovne skupnosti REK Družbeni standard:
V kroniki Družbenega standarda bo leto 1988 ostalo zapisano kot eno težjih v ob-
Ljudmila STURM: "Večina enot naše delovne skupnosti bo poslovno leto le končala pozitivno."
dob ju zadnjih let. Saj splošna kriza je vsak dan zarezovala globoke rane v življenje in delo večine organizacij združenega dela. še prav posebno pa so to občutile tiste organizacije - in med njimi je tudi delovna skupnost Družbeni standard - ki se ukvarjajo z gostinskimi in drugimi podobnimi dejavnostmi. Padec kupne moči prebivalstva je namreč povzročil, da so se ljudje vedno bolj začeli odpovedovati gostinsko-turističnim storitvam. To pa je zmanjševalo obseg poslovanja gostinsko-turističnih organizacij in v končni fazi tudi njihov poslovni rezultat.
Ce upoštevamo vse težave, ki smo jih imeli, smo v Družbenem standardu konec leta lahko zadovoljni, kajti leto bi lahko končali še slabše.
Večina enot naše delovne skupnosti bo poslovno leto le končala pozitivno. Gostinske enote bodo ustvarile nekaj čez 2 milijardi dinarjev celotnega prihodka, kar jim bo zadostovalo za pozitiven izid poslovanja - s tem, da bo del ostanka njihovega dohodka porabljen za kritje izgube v samskih domovih kombinata.
Izguba v samskih domovih je nastala zato, ker cen stanarin ni bilo mogoče dovolj sproti prilagajati rasti poslovnih stroškov, med katerimi so bili največji tisti za komunalne storitve in sprotno vzdrževanje opreme v domovih.
Podatki o realiziranih letovanjih pa sicer ne kažejo zmanjšanja te dejavnosti. Vendar pa je ob tem treba upoštevati, da je v letu 1988 znatno poraslo število letovalcev, ki so na osnovi potrdil in računov dokazovali, da so letovali organizirano in so tako upravičeni do prispevka za letovanje. Letovalcev, ki so letovali po programu Družbenega standarda, pa je bilo manj, tako v počitniških domovih našega kombinata in prikolicah kot tudi v najetih leto-viščnih zmogljivostih.
Velike cene in poslabšana kupna moč delavcev je pač tudi pri tem opravila svoje.
Mnogo problemov smo prav tako imeli v dejavnosti, ki se nanaša na družbeno prehrano.
Nenehna dražitev živil - v zadnjem času je postala že kar dobesedno vsakodnevna -nas je spravila v izredno hud ekonomski položaj. Pa ne samo zato, ker naših pro-
dajnih cen v okviru družbene prehrane ni bilo mogoče dovolj naglo prilagajati spremembam na trgu, ampak tudi zato, ker so stroški za obrok hrane med delom že zdavnaj prerasli znesek, ki so ga organizacije združenega dela smele nameniti za prehrano delavcev med delom. Spričo tega je problemov pri družbeni prehrani bilo res mnogo.
Sploh pa bo letos realiziranih nekaj manj hladnih - le okrog 1 300 000 - kakor tudi toplih malic - okrog 320 000. Več pa bo realiziranih kosil in večerij.
Samoupravni organi in politične organizacije so zaradi težavnih poslovnih razmer še posebno redno in temeljito spremljali poslovanje vsake enote Družbenega standarda in skupaj s poslovodnimi delavci izbirali poti in ukrepe za izboljšanje njihovega poslovnega stanja. To so izvajali predvsem z racioniranjem in nadzorovanjem porabe materiala in pozivi k strogemu upoštevanju postavljenih normativov, zboljšanju discipline pri delu in izrabe delovnega časa ter k splošnemu prizadevanju za zagotavljanje čim večjega obsega poslovanja na osnovi ustrezne kvalitete in dovolj vabljivih programov storitev.
Glede na dane razmere so bili pri tem tudi kar uspešni.
Poleg vključevanja v reševanje poslovnih se je sindikat družbenega standarda vključeval tudi v reševanje drugih problemov delovnega kolektiva Družbenega standarda. Največ pozornosti je posvečal reševanju socialnih vprašanj delavcev v njem. Saj v Družbenem standardu je kar precej delavk, ki prejemajo izredno mali osebni dohodek, in zato je za zboljšanje njihovega gmotnega položaja bilo treba posvetiti veliko kolektivne skrbi.
Poleg tega je bil sindikat dejaven pri reševanju stanovanjskih vprašanj zaposlenih delavcev v Družbenem standardu. Ukvarjal pa se je tudi z nekaterimi tipično sindikalnimi vprašanji - od oskrbe delavcev z ozimnico do organiziranja izletov za svoje članstvo.
Na splošno pa je tudi za dejavnost sindikata Družbenega standarda v letu 1988 mogoče reči. da še vedno ni bila taka, kot bi morala biti.
Napovedi za poslovno leto Družbenega standarda 1989 pa so lahko vse prej kot optimistične. A to ne pomeni, da nam zmanjkuje pripravljenosti in volje, da bi se z vsemi težavami spopadali prav tako energično, kot smo se doslej. Takšen odnos do problemov bomo obdržali pri vseh naših dejavnostih - tako pri organizaciji družbene prehrane kot tudi pri storitvah v okviru organiziranja letovanj in v gostinstvu.
Vsekakor si želimo, da bi tudi v prihodnje kar najbolj popolno zadovoljevali vse potrebe delavcev REK Franc Leskošek-Luka po naših storitvah.
Vsem delavcem v kombinatu voščim zdravo, zadovoljno in uspešno 1989. leto!
Ivan Žnidar,
predsednik sindikalne organizacije delovne skupnosti REK Zavarovanje:
Približujemo se časovni prelomnici, koncu leta 1988, ko zopet ugotavljamo, koliko smo bili uspešni pri svojem delu in razvoju primernega življenjskega standarda med letom.
Ivan ŽNIDAR: "Varovanje družbenega premože-nja v kombinatu bo treba še izboljšati."
Leto, ki se izteka, je bilo še posebej težavno za celo našo državo. Tudi naša delovna skupnost se je morala v njem spopadati z raznimi težavami.
Naša delovna skupnost je - čeprav je poslovala po letnem načrtu in sklenjenih dogovorih v okviru družbene resolucije - pri velikosti osebnih dohodkov nekoliko zaostajala za drugimi organizacijami znotraj našega kombinata. Vendar do konca poslovnega leta 1988 nam je preostalo še kar nekaj delovnih dni in zato upamo, da se bo tudi za nas vse izteklo v skladu z letnim načrtom.
V letu 1988 smo v Zavarovanju imeli tudi kadrovske težave, saj še vedno nimamo zadostnega števila varnostnikov za varovanje vsega družbenega premoženja v našem kombinatu. Ta problem že dlje časa rešujemo z delavci iz drugih organizacij v kombinatu predvsem iz RLV),ki pridejo k nam na začasno delo zaradi zdravstvene rehabilitacije.
Tudi v prihodnjem letu bo naš delovni kolektiv varoval družbene objekte in drugo družbeno premoženje v kombinatu. Varovanje pa bo treba še izboljšati - tako po kadrovski kakor po tehnični plati.
Vsem delavcem v našem kombinatu želim srečno in uspešno novo poslovno leto 1989!
Leopold žKORJANEC, predsednik sindikalne organizacije delovne skupnosti skupnih služb SOZD REK:
Dejavnost delovne skupnosti skupnih služb naše sestavljene organizacije je opravljanje strokovnih in administrativnih del za delovne organizacije v sestavljeni organizaciji.
V delovni skupnosti opravljamo skupne naloge ali funkcije, kot so kadrovsko-soci-alna, razvojno-tehnična, finančna, nabavna, poslovno-organizacijska, stanovanjska, zunanjetrgovinska in planska.
Za uspešno delo mora biti delovna skupnost ustrezno organizirana. Zato v njej že več let poteka iskanje kar najboljše organizacije - takšne, da bo omogočila izvajanje dogovorjenih nalog čimbolj racionalno.
Negotovost pri delavcih delovne skupnosti povzročajo nejasnosti glede bodoče organiziranosti elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije. Sindikat delovne skupnosti podpira skupno usmeritev sindikata SOZD REK, po kateri je za opravljanje skupnih funkcij elektrogogso darstva in premogovništva Slovenije predvidena organizacija poslovne skupnosti vseh treh sestavljenih organizacij slovenskega elektrogospodarstva in premogovništva. Tako bi oblika organiziranosti ostala enaka, skupne funkcije, ki jih zdaj opravlja sestavljena organizacija EGS, pa bi se prenesle na poslovno skupnost.
Odnosi naše delovne skupnosti z delovnimi organizacijami v SOZD REK so včasih oteženi zaradi neprimernega sprejemanja vloge in položaja naše delovne skupnosti v SOZD REK. Tako so večkrat prizadevanja strokovnih služb v naši delovni skupnosti in poslovodnega odbora SOZD REK pri razreševanju in odpravljanju težav trčila na odpor oziroma nezadosten interes delovnih organizacij za odpravo problemov.
Doseganje dogovorjenih ciljev je čestokrat onemogočeno zaradi formaliziranja po-
Leopold SKORJANEC:	"Odnosi naše delovne
skupnosti ž delovnimi organizacijami v SOZD REK so včasih oteženi_"
stopkov in pretiranega zagovarjanja ozkih interesov in specifičnosti udeleženk dogovarjanja. Da pa ne bi iskali vzrokov za delo naše delovne skupnosti, kakršno je, samo zunaj nje, smo tudi sami sprejeli program ukrepov za naše boljše delo. V tem programu so postavljeni tudi roki in nosilci za izvedbo posameznih ukrepov.
Na materialni položaj delavcev delovne skupnosti skupnih služb SOZD REK vpliva analitično ovrednotenje zahtevnosti del in nalog, ki jih opravljajo. Razpon ovrednotenja zahtevnosti njihovih del in nalog pa se giblje do 1 : 4,5.
Zaradi padanja življenjskega standarda pri nas imamo v delovni skupnosti tudi nekaj delavcev z relativno zelo malimi osebnimi dohodki. Vendar v letu 1988 nismo imeli delavca, ki bi za delo polni delovni čas prejel kdaj manjši osebni dohodek od minimalnega po sindikalni listi. Delavcem, ki so se zaradi bolniških dopustov in podobnega znašli v slabem materialnem položaju, pa smo pomagali s sindikalnimi samopomočmi ali enkratnimi denarnimi pomočmi iz sredstev sindikalne članarine.
Za preprečevanje socialne ogroženosti delavcev z manjšimi dohodki imamo pripravljene kriterije za ugotavljanje socialnih razmer. Ti kriteriji upoštevajo, kakšni naj bi bili minimalni življenjski stroški za 3- in 4-člansko družino oziroma dohodek na družinskega člana, katastrski dohodek in še morebitne druge dohodke. Sredstva za tovrstne pomoči po teh kriterijih pa bomo iskali v okviru skupne porabe, pri blagajni vzajemne pomoči in sindikalni članarini.
Sindikat delovne skupnosti je tako kot že v preteklih letih tudi letos obravnaval vloge za klimatsko zdravljenje in ugodil prošnjam delavcev, ki so na osnovi zdravniškega spričevala uveljavljali možnost za kritje dela stroškov zdravljenja iz sklada skupne porabe. Pred sprejemom pa imamo pravilnik o klimatskem zdravljenju, ki podrobneje določa kriterije in pogoje za kritje dela stroškov takšnega zdravljenja.
Sindikat delovne skupnosti podpira in spodbuja udeležbo delavcev delovne skupnosti pri vseh oblikah zdravstvene preventivne rekreacije.
pravo posameznih pomanjkljivosti v delovni skupnosti in celi sestavljeni organizaciji.
Temeljni cilj delovanja delovne skupnosti v letu 1989 pa bo izvedba skupno dogovorjenih nalog v SOZD REK. A za dosego tega cilja bomo morali:
1.	izboljšati organiziranost delovne skupnosti,
1.1.	izdelati ustrezen informacijski sistem,
1.2.	izpopolniti kadrovsko-organizacijsko sestavo delovne skupnosti,
1.3.	pospeševati vse vrste izobraževanja zaposlenih delavcev v delovni skupnosti,
2.	utrditi delovni položaj delovne skupnosti v sestavljeni organizaciji,
2.1.	dopolniti sistem svobodne menjave dela zanjo,
2.2.	dopolniti njene samoupravne akte,
2.3.	izboljšati njeno tehnično opremljenost,
2.4.	doseči ustreznejšo prostorsko razmestitev strokovnih služb v njej,
Sindikalna organizacija delovne skupnosti je večkrat med letom omogočala svojim članom tudi cenejši in sploh ugodnejši nakup različnega blaga (tudi z obročnim odplačilom nabavljenih stvari).
Lahko rečem, da smo stalno smotrno obračali sredstva v sindikalni blagajni - tudi tako, da smo po poprejšnjem dogovoru v okviru razpoložljivih sredstev v njej omogočali delavcem najetje kratkoročnih brezobrestnih kreditov.
V okviru sindikata SOZD REK smo si prizadevali tudi za zmanjšanje skupne obremenitve sredstev za osebne dohodke s prispevki in davki.
Letos v začetku marca smo izvedli tudi temeljno konferenco za kandidiranje evidentiranih kandidatov za predsednika predsedstva SR Slovenije in nosilce individualnih funkcij v skupščinah družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti.
Spomladi je bil sindikat delovne skupnosti tudi nosilec kandidacijskega postopka pred volitvami v organe upravljanja delovne skupnosti, in reči moram, da smo pri tem postopku imeli nemalo težav, preden smo pridobili delavce, ki so bili pripravljeni sprejeti to ali ono kandidaturo, ker se pač ljudje vse bolj izogibajo sprejemanju družbenih odgovornosti in funkcij. Vzrok tega so prav gotovo omejene možnosti za stvarno odločanje delavca in občana v samoupravnih organih.
Oktobra smo nadalje izvedli temeljno konferenco za kandidiranje evidentiranih kandidatov za člana predsedstva SR Slovenije in postopek evidentiranja možnih kandidatov za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije.
Sicer pa ima naša delovna skupnost veliko težav tudi pri reševanju stanovanjskih vprašanj svojih delavcev, in sicer zato, ker ima vedno razpoložljivih stanovanj veliko manj kot prosilcev zanje. V povezavi s tem problemom pa je problem prevelike materialne obremenitve prosilcev za stanovanje, sploh mladih, s soudeležbo pri plačevanju stroškov stanovanjske izgradnje.
Sindikat delovne skupnosti se zavzema za spodbujanje individualne stanovanjske izgradnje svojih članov oziroma za povečanje stanovanjskih kreditov iz sredstev delovne skupnosti, vendar delovna skupnost mora doseči povprečno stopnjo izločanja sredstev v SOZD REK za reševanje stanovanjske problematike.
Sindikat delovne skupnosti je redno obravnaval tudi poslovne rezultate in periodične obračune poslovanja in sodeloval pri dajanju pobud in zastavljanju ukrepov za od-
3.	zagotavljati ustezne osebne dohodke in družbeni standard delavcev v delovni skupnosti,
3.1.	ohraniti povezavo gibanja osebnih dohodkov v njej z gibanji osebnih dohodkov v drugih delih sestavljene organizacije,
3.2.	ohraniti v njej udeležbo skupne porabe v bruto osebnih dohodkih,
3.3.	doseči povprečno stopnjo izločanja sredstev v SOZD REK za reševanje stanovanjske problematike.
V letu 1989 želim vsem delavcem v naši delovni skupnosti in drugih delih SOZD REK obilo delovnih uspehov, zdravja in osebnega zadovoljstva!
Marija KRCAR,
predsednica sindikalne organizacije
Leto 1988 je za našo delovno organizacijo bilo pomembno zaradi nadaljnjega izvajanja njene sanacije.
Sanacijo smo izvajali naprej v obdobju, ko se je celotna družba spopadala s številnimi gospodarskimi težavami. Vendar kljub težavam smo delavci ekonomski položaj naše delovne organizacije nadalje izboljšali. Enako tudi svoj materialni položaj in si tako zagotovili boljšo socialno varnost.
Zahteve trga po visoki kvaliteti storitev dejavnosti, kakršna je naša, in potreba, da bolj uveljavimo svojo dejavnost na trgu, terjajo tudi drugačno tehnično-tehnološko opremljenost naše delovne organizacije. Saj z zastarelo strojno opremo ne moremo biti na trgu konkurenčni ne s cenami ne s kvaliteto svojih storitev. Zato smo izdelali investicijski razvojni program, ki pa ga glede na možen obseg našega poslovanja sami ne bomo sposobni uresničiti.
Aktivnosti vseh naših samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij so bile v letu, ki mineva, usmerjene v doseganje ciljev, ki smo si jih zastavili z letnim načrtom. V te aktivnosti se je vključeval tudi izvršni odbor naše osnovne organizacije zveze sindikatov. V njem smo zaradi zelo malih osebnih dohodkov v delovni organizaciji letos od januarja do septembra
preučili tudi socialni položaj nekaterih naših delavcev in socialno ogroženim zagotovili denarno pomoč.
Naši načrti za leto 1989!
Rezultati, ki smo jih dosegli letos, so vsekakor dobro izhodišče za naše delo v prihodnjem letu, nadaljnje izboljšanje ekonomskega položaja naše delovne organizacije, usklajevanje naših osebnih dohodkov z osebnimi dohodki v podskupini dejavnosti, v katero spadamo, in sploh za še večjo socialno varnost in boljši materialni položaj vseh delavcev v naši delovni organizaciji.
Vsem delavcem naše delovne organizacije kakor tudi v drugih delih našega kombinata želim veliko delovnih uspehov, dobrega medsebojnega sodelovanja in čimmanj težav pri delu in poslovanju v letu 1989.
Venček
silvestrskih
Mož in žena se prepirata.
"Francelj, dovolj te imam, po novem letu se bom ločila."
"Joj, Micka, dajva, ločiva se kar takoj, da bom imel vsaj kaj od silvestrovanja!"
Gustelj je že v prvem delu silvestrskega večera močno okajen. S težavo se opira na točilno mizo. Zraven njega se zabavata prikupni dvojčici. Gustelj ju zagleda in začne z grozo buljiti vanju. Ena od njiju se nasmehne in mu reče:
"Pomirite se, ne vidite dvojno. Sva enojajčni in popolnoma enaki."
"Hudiča!" izdavi Gustelj," a vse štiri?"
Že kar precej "potrjen" moški se priziblje do točilne mize, s težavo se spravi na stol in glasno zahteva:
"Dvojno žganje in pivo!"
Natakar postavi predenj samo vrček piva.
"Kaj to pomeni? Kje pa je žganje?"
"Oprostite, žganja vam ne morem dati več," reče natakar.
"Zakaj pa ne? Ali naj pivo na suho pogoltnem?"
Tone vpraša Ljubljančana Janeza:
"Kje boš silvestroval?"
"V Mariboru je lokal, kjer je pivo za pol cenejše."
"Kaj pa stroški prevoza?"
"Bom pa toliko popil, da se mi bo splačalo."
Dva vesela bratca se pošteno nakre-sana vračata s silvestrovanja proti domu. Nenadoma začne eden vzdihovati:
"Le kaj bo rekla moja stara? Grozno se bojim. Ali ti tudi?"
"Tvoje ne, svoje!"
Že proti koncu zabave se plesalec stiska k soplesalki in ji zapeljivo šepeta na uho:
"Ali ne bi šla zdajle k meni poslušat plošče?"
"Ne, ne," reče ona, "to ploščo pa že poznam!"
Na novoletno jutro prižge Miha radio in zasliši oddajo z jutranjo telovadbo. Prisluhne in sliši:
"Kar nadaljujmo: torej - gor... dol, gor...dol, gor...dol. Zdaj pa še levo veko - gor...dol, gor...dol..."
Po svojem udarniškem delu v soboto, 10. decembra, so povedali...
Ivan MUHIC
Janez KRIVANEK, ključavničar, zaposlen v Jamski mehanizaciji:
"V RLV sem zaposlen 13 let in vsako leto se udeležim sedaj že tradicionalne decembrske udarniške delovne akcije v rudniku.
Delam v jami Pesje in danes smo udarniško pospravljali jamsko progo, po kateri je potekala montaža rudarske opreme.
Udarniškega dela smo se v našem predelu rudnika udeležili skoraj vsi delavci tretje, nočne delovne izmene; razen tistih, ki se vozijo na delo in z dela s primestnimi delavskimi avtobusi.
Moja želja ob izteku leta je, da bi bilo novo leto srečno za vse in da bi tudi tovariši v ožji Srbiji in na Kosovu začeli pripravljati in izvajati delovne akcije namesto mitingov solidarnosti."
Milan UGOVŠEK, rudar kopač, zaposlen v Zračenju:
"Pred sedmimi leti sem iz Gorenja prišel delat v RLV. Danes sem tudi sedmič na udarniški akciji v rudniku.
Dobra udeležba na tej udarniški akciji kaže, da delavci še vedno radi pridemo na takšne akcije.
Na današnji udarniški akciji smo pospravljali jamske proge, in mislim, da smo opravili koristno delo.
V prihodnjem letu si želim predvsem zdravja!"
Mijo JESEN, kvalificirani kopač, zaposlen v Pripravah:
"Že 22 let dela v rudniku je za menoj in le še dobra tri leta pred menoj do upokojitve. A na ta čas ne mislim preveč.
Redno sodelujem na naših udarniških akcijah. Današnja je bila nekoliko drugačna, kot so bile rudniške udarniške akcije v prejšnjih letih, saj nismo odkopavali premoga, ampak pospravljali in čistili jamske proge, in to je bilo prav tako zelo koristno.
V prihodnjem letu si želim zdravja in sreče pa da nas cene ne bi več tako stiskale za vrat!"
Ivan MUHIČ, skupinovodja, zaposlen v Jamskem transportu:
"V RLV delam 14 let. Toliko časa živim tudi v Velenju, prej pa sem živel nai Ptuju.
Sem skupinovodja pri jamskem transportu, hkrati pa prevzemam material.
S svojim delom sem zadovoljen.
Današnja udarniška sobota nam je povsem uspela. Jaz sem s sodelavci prevzemal odpadni material, ki so ga rudarji zbrali pri pospravljanju jamskih delovnih prostorov. Med eno in drugo pošilj-
ko materiala iz jame pa smo čistili dvorišče ob izvoznem jašku v Prelogah.
Ob novem letu si želim, da bi bil še naprej zdrav!"
Rozika HRIBAR, rudarska projektantka, zaposlena v skupnih službah RLV:
"V RLV sem zaposlena prek 30 let. Delam pri projektiranju v skupnih službah rudnika in danes sem se odločila za udarniško delo iz dveh razlogov. Prvič, da bi dokončala začeto delo, ki ga zaradi odsotnosti od dela zaradi zdravstvenih vzrokov prej nisem mogla opraviti. Točneje povedano, dokončala bom plan likvidacije jamskih objektov za naslednje leto.
In drugič, danes lahko delam bolj v miru, saj sicer je naša pisarna precej hrupna.
Moja želja ob prehodu iz starega v novo leto je predvsem, da bi bila še naprej zdrava in da bi naše gospodarstvo v letu 1989 bilo vsaj takšno, kot je bilo letos, če ga že zboljšati še ne bomo mogli."
Martin JEZERNIK, rudar kopač, zaposlen v Klasirnici:
"Po zaposlitvah v Vegradu in Gorenju sem zdaj že sedmo leto zaposlen v RLV.
Končal sem kopaško šolo, delam pa kot signalist pri izvoznem jašku v Skalah.
Danes sem redno na delu, saj mora en signalist dežurati vsako soboto in nedeljo.
S svojim delom sem zadovoljen, čeprav pogojev za delo nimam najboljših, saj moram veliko delati na prepihu.
Podpiram takšne udarniške delovne akcije, kot je današnja. Jamske proge in delovni prostori so namreč precej razmetani. Z nabranim odpadnim materialom, med katerim je še veliko uporabnega, pa bomo tudi nekaj prihranili.
Nimam kakšnih posebnih želja ob novem letu; le to si želim, da bi lahko v miru in zdrav delal!"
Stanko KOJZEK, učitelj rudarskega praktičnega pouka, zaposlen v Izobraževanju:
"Že 20 let sem zaposlen v RLV. Najprej sem delal v jami, od leta 1980 pa sem učitelj rudarskega praktičnega pouka v rudniški strojni delavnici v Ška-lah.
Današnje udarniške akcije smo se udeležili vsi delavci naše strojne delavnice in že to o smislu akcije nekaj pove. Med njo pa smo pospravili naše notranje in zunanje delovne prostore in pri tem delu zbrali veliko starega železa za odpad.
Ob novem letu si želim, da bi še naprej uspešno in dobro delali!"
Franc AVBERŠEK, predsednik poslovodnega odbora RLV:
"Povabilu na to udarniško akcijo se je odzvalo 2 ^ 15 rudniških delavcev. Tolikšna udeležba je organizatorje akcije presenetila, saj na našo letošnjo udarniško delovno akcijo nismo tako glasno vabili kot na naše udarniške akcije prejšnja leta.
Za več delavcev dela v jami tudi ne bi bili zmožni organizirati, kajti že za tolišno število udeležencev akcije smo morali zagotoviti dodatne jamske reševalne aparate.
Delovno razpoloženje, ki je vladalo med potekom udarniške akcije, je težko popisati. Še najbolje so vse o akciji povedali pozdravi s ‘frajtonaricami’ rudarjem ob prihodu iz jame in udarni zvoki velenjske rudarske godbe ob njenem začetku in koncu.
Res, vse skupaj je bilo kot kakšen praznik delavoljnih ljudi!
Tako veliko udeležencev današnje udarniške akcije priča o občutku velike pripadnosti delavcev RLV svojemu delovnemu kolektivu in delovni organizaciji. To pa daje neprecenljivo moralno spodbudo za delo tudi poslovodnemu odboru rudnika kakor tudi samoupravnim organom in vodstvom družbenopolitičnih organizacij v njem.
V takšnem kolektivu je res prijetno delati in takšen delovni kolektiv ima tudi zanesljivo bodočnost.
Ob tej naši delovni akciji pa naj povem še nekaj besed o smiselnosti vala negodovanja, ki ga je po naši občini in tudi izven nje sprožil letošnji jesenski 'poračun* osebnih dohodkov v našem rudniku...
’Poračuni’ osebnih dohodkov so sploh kazen za delavce, ki so jih deležni. Boljše in bolj pravično bi bilo delavcem izplačati denar, ki jim gre, takrat, ko so si ga zaslužili, ne pa pet mesecev pozneje, ko ga v naših razmerah že precej izniči inflacija.
Žal pa je pri nas že tako, da vedno kritiziramo tisto delovno organizacijo, ki delavcem denar razdeli v obliki ‘poračuna’ osebnih dohodkov več mesecev prepozno, kot pa tistega, ki jim ga izplača takoj in za izplačilo morda najame celo kredit.
Sicer pa, zakaj smo pravzaprav izvedli ‘poračun’ osebnih dohodkov? Zato, ker nas zakonodaja omejuje pri izplačevanju osebnih dohodkov, nad tem, da smo pri izplačevanju res omejeni, pa vztrajno bedi služba družbenega knjigovodstva. Ko ta omejenost popusti, pa seveda opravimo izplačilo zaostalih osebnih dohodkov..."
Bojan ŠKARJA, predsednik konference osnovnih organizacij zveze komunistov v RLV:
"Slišal sem, kar je povedal predsednik poslovodnega odbora našega rudnika, 'in rad bi k njegovim besedam o jesenskem ‘poračunu’ osebnih dohodkov pri nas dodal še tole stališče o njem predsedstva konference osnovnih organizacij zveze komunistov v rudniku!
Takšen način nagrajevanja delavcev, kot ga moramo uporabljati v elektrogospodarstvu in premogovništvu Slovenije,
Martin JEZERNIK
Bojan ŠKARJA
predpisujejo pa ga posamezniki v pristojnih republiških in zveznih organih, v RLV odklanjamo. To ni nagrajevanje po delu, še manj pa po delovnih rezultatih.
Zavzemamo se za uveljavljanje nagrajevanja res po delu in na osnovi ocenjevanja osebne delovne uspešnosti delavcev. Tako bo lahko za polovico boljši delavec od drugega prejel tudi za polovico večji osebni dohodek.
In še nekaj o današnji udarniški soboti !
Ta akcija spada med tiste, ki jih skupaj orgnizirajo vodstva družbenopolitičnih organizacij in poslovodni delavci v rudniku. Zato imajo zasluge za uspešnost takšnih akcij z vidika organizacije vsi organizatorji skupaj.
Sicer pa se delavci ne udeležujejo takšnih akcij, kot je današnja, zaradi njihovih organizatorjev, temveč zato, ker čutijo pripadnost svojemu delovnemu kolektivu in delovni organizaciji - pa čeprav glede na proizvodne rezultate, ki jih dosegajo, ne dobivajo ravno ustreznih osebnih dohodkov!"
Pogovarjala se je Diana Janežič
Izza
zavihka
Nedavno sem se mudil v splitski tovarni Rade Končar, v kateri izdelujejo tudi elektro opremo za rudnike. Poleg vtisov in spoznanj, ki sem si jih nabral v tej tovarni, mi je ostala v spominu tudi misel enega izmed strokovnjakov v njej, češ da pozna opremljenost rudnikov po vsej Jugoslaviji in da je velenjski rudnik gotovo eden tistih, ki je po opremljenosti lahko drugim jugoslovanskim rudnikom za zgled. Potem je rekel še, da naš rudnik zdrži primerjavo tudi z rudniki v zahodni Evropi.
Tega, da se po opremljenosti naš rudnik lahko primerja z zahodnoevropskimi rudniki, se najbrž mi, ki delamo s sodobno rudarsko tehnologijo, premalo zavedamo ali pa smo se tega začeli zavedati šele sedaj, ko se je možnost za uvoz sodobne opreme za naš rudnik močno zmanjšala in moramo vse bolj prehajati na doma izdelano opremo za rudnike. Kljub temu, da doma izdelane opreme nihče - od njenih uporabnikov do vzdrževalcev - ne ceni najbolje. Saj uvajanje opreme domače izdelave pomeni za rudnik s tehničnega vidika stagnacijo, če ne celo nazadovanje, ker je pač pri obratovanju manj zanesljiva od uvožene sodobne opreme.
Najbrž je ni stvari na svetu, ki bi bila samo dobra ali samo slaba. Tako je tudi z doma izdelano rudarsko opremo.
Eden od pozitivnih učinkov uvajanja doma izdelane opreme je gotovo, da uporabniki elektrostrojne opreme v rudniku počasi dojemajo, da stroji niso vsemogočni in stoodstotno zanesljivi, ampak da sta njihova zanesljivost in življenjska doba odvisni pretežno od ravnanja z njimi. Skratka, naj bo stroj takšen ali drugačen, sam je nebogljen; šele človek mu da življenje, ga koristno uporabi in
izkoristi ali pa ga zaradi neumnosti ali neznanja pokvari ali uniči.
Od vzdrževalcev pa domača oprema ne terja vzdihov občudovanja ali razočaranja, ampak poglobljeno, s strokovnim znanjem in teorijo oplemeniteno delo.
Za slabšo kakovost rudarske opreme domače izdelave ni krivo le naše splošno tehnološko zaostajanje za razvitim svetom, ampak tudi spremenljiv odnos oblasti do premogovništva. Zaradi pomanjkanja dolgoročne razvojne strategije se namreč pri nas nagibamo zdaj k enim, zdaj k drugim energetskim virom; kakor pač pihljajo sapice tam v belem svetu. Sedaj se, denimo, zopet nahajamo v času, ki rudarstvu ni naklonjen. Temu primerna je investicijska politika. Zato tudi ni čudno, da v omenjeni splitski tovarni nimajo naročil za opremo, ki jo izdelujejo za rudnike, in zavoljo tega tudi zelo malo dela. Je pač tako, da pri nas še vedno držijo svetopisemske resnice; da je, recimo, še vedno primerna prilika o sedmih debelih in sedmih suhih kravah. ..
Ob teh naših tehnoloških zadregah je zanimivo opazovati procese, ki prav tako vplivajo na razvoj vsake delovne organizacije. V mislih imam samoupravijalske in druge odnose med delavci, ali bolje, med ljudmi! Zdi se mi namreč, da je tudi pri tem tako, kot pri "hladni" tehniki in tehnologiji. To je, da ni vidnega kakšnega inovacijskega gibanja. Saj bolj ko nas stiska kriza, bolj smo vsi zmedeni in opletamo okrog sebe, da bi odkrili pravo smer in rešili, kar se rešiti da. Torej zanesljive rešitve iz krize še nimamo na obzorju. In zaradi tega verjamem, da uspešno izvedena letošnja udarniška akcija v našem rudniku kot balzam na rane deluje na vse "politične strukture", ki so akcijo sprožile in jo pomagale organizirati. Vendar ob tem, da se je pri tej naši letošnji akciji spremenila parola udarniškega dela iz prejšnjih let, ni bilo nič novega. Morda je koga presenetilo le to, da je bila akcija tako množična - s tolikšno udeležbo v času, v katerem strah pred bodočnostjo ljudem opazno razjeda voljo do dela. A zakaj bi to koga presenetilo!? Negotova bodočnost vendar strnjuje človeške vrste in se niti malo ni treba bati, da gre pri tem za topoumno pod-vrženost kakšnemu vodstvu.
Meni se zdi, da so takšne manifestacije delavske enotnosti samo dokaz več, da delavstvo še vedno upa in verjame, da se je mogoče z delom, marljivostjo in z zmanjšanjem poslovnih stroškov, - kar je bila tudi parola naše letošnje udarniške delovne akcije -, izkopati iz velikanskega kupa težav, ki se niso same od sebe nagrmadile nad našo družbo. Toda to je upanje in vera delavstva s pogojem, da bo v naši družbi končno le uveljavljeno resnično nagrajevanje delavca po količini in kakovosti opravljenega dela!
Peter Rezman
OGLAS
Prodam, tudi na kredit, dobro ohranjeno masivno raztegljivo mizo rjave barve, velikosti 120 x 90, primerno za jedilnico, ter rabljen hladilnik OBOD IN.
INFORMACIJE: prek telefona (063) 858-016!
S programsko-volilne seje koordinacijskega sveta ZSMS delovne organizacije RLV
LE DRUŽNO BOMO KOS TEŽKIM
Časom in nalogam, ki nas Čakajo
V sredo popoldne, 14. decembra, je imelo predsedstvo koordinacijskega sveta Zveze socialistične mladine Slovenije delovne organizacije RLV svojo pro-gramsko-volilno sejo.
Po izvolitvi delovnega predsedstva -v sestavi Bojan Kontič, Jelka Bačovnik in Stojan Špegel - in še drugih organov konference je na njej o delu koordinacijskega sveta poročal njegov predsednik Bojan Voh.
Med drugim je dejal:
"Mislim, da v preteklih dveh letih v
delovni organizaciji RLV ni bilo niti ene akcije, pri kateri ne bi sodelovali tudi rudniški mladinci. Naj naštejem le nekaj takšnih akcij!
Sodelovali smo na udarniških akcijah, v razpravah o gospodarjenju, osebnih dohodkih, ekologiji, kandidatih za prevzem del in nalog v poslovodnih odborih RLV in REK in pri organizaciji poletnih iger delavcev elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije, ki so bile lani in letos izvedene pri nas, v Šaleški dolini.
Med se)o...
Veliko smo naredili tudi za boljšo informiranost in povezanost mladih v naši delovni organizaciji, saj smo oživili delo osnovnih organizacij ZSMS v temeljnih organizacijah Jamske gradnje, Kla-sirnica, Jamski transport, Jama Preloge in Jama Pesje ter začeli sodelovati z razglasno postajo RLV. Bili pa smo tudi pobudniki za razčiščevanje odnosov v vodstvu in razmer v samskih domovih našega kombinata sploh.
Dobro smo sodelovali tudi s sindikalno konferenco RLV in občinsko konferenco ZSMS Velenje.
Udeležili smo se mitinga za varstvo okolja v Titovem Velenju in sodelovali v razpravah o ekološki problematiki tudi drugače, pomagali pri izgradnji 7. osnovne šole v Titovem Velenju, sodelovali v političnih šolah in razpravah o ustavnih spremembah ter kandidatih za člane organov in nosilce raznih funkcij v republiki in občini.
Poskrbeli smo tudi, da se je nekaj mladih rudniških delavcev udeležilo mladinskih delovnih akcij."
Svoje poročilo je Bojan Voh sklenil s trditvijo, da so bile naloge koordinacijskega odbora uspešno realizirane predvsem po zaslugi nekaterih mladincev.
"Pomemben delež pri uresničevanju nalog pa je nedvomno treba pripisati tudi našemu dobremu sodelovanju z vsemi drugimi družbenopolitičnimi organizacijami pa s samoupravnimi organi in člani poslovodnega odbora RLV," je še dejal.
Po poročilu Bojana Voha je bilo najprej na vrsti sprejemanje finančnega poročila koordinacijskega sveta in poročila njegove komisije za šport in rekreacijo, potem pa razprava o poročilih.
Razpravljal je najprej predsednik aktiva ZSMS v samskih domovih našega kombinata. V svojem prispevku k razpravi je povedal, da je v samskih domovih bila izvedena zamenjava upravnika, avgusta letos pa nanovo organiziran aktiv ZSMS.
"Lahko bi rekel, da je organizirano delo članov ZSMS v samskih domovih sploh v fazi oživljanja. Za vse, ki živimo v samskih domovih, pa je še vedno velik problem kvaliteta družbene prehrane," je dejal ob koncu svojega prispevka k razpravi, v kateri so potem sodelovali še Franc Druks, vodja temeljne organizacije RLV HTZ, član poslovodnega odbora RLV Janko Lukner in sekretar občinske konference ZSMS Velenje Zdravko Golob.
Po končani razpravi - vanjo se ni vključil nobeden od prisotnih članov predsedstva koordinacijskega sveta ZSMS RLV - je bil z javnim glasovanjem za predsednika koordinacijskega sveta soglasno ponovno izvoljen Bojan Voh, za podpredsednika pa Boris Pelko in za sekretarko Romana Pečovnik.
V nadaljnjem delu seje je Bojan Voh najprej podelil priznanja koordinacijskega sveta vsem mladincem ter vodstvenim in vodilnim delavcem RLV, ki so kakorkoli prispevali k širšemu in kvalitetnejšemu delu tega mladinskega organa v RLV. Zatem pa je spregovoril še, v katerih smereh naj bi bil koordinacijski svet mladine v RLV najbolj aktiven v prihodnjih dveh letih. Med drugim je glede tega povedal, da naj bi koordinacijski svet poglobil sodelovanje s koordinacijskim svetom ZSMS v REK Edvard Kardelj v Trbovljah in mladinsko organizacijo v poljskem rudniku General Za-wadski. Poleg tega pa da naj bi imel na skrbi, da bi čimveč mladih delavcev v RLV postalo dejavnih v mladinski in tudi drugih družbenopolitičnih organizacijah.
Ena izmed glavnih nalog koordinacijskega sveta ZSMS v RLV - je dejal - pa bo še naprej tudi sodelovanje pri razreševanju problematike doseganja te-
Kdaj, kako in zakaj je bila delovna skupnost RLV Zračenje reorganizirana v temeljno organizacijo?
Marjan Hace: 24. marca letos smo se delavci Zračenja na referendumu prvič odločali o reorganizaciji delovne skupnosti Zračenje v temeljno organizacijo.
Kot je znano, pa se je na tem referendumu večina delavcev izrekla proti spremembi samoupravne organiziranosti Zračenja. Zakaj? Predvsem zato, ker smo pri pripravah na referendum premalo poudarjali zakonsko pravico in nalogo, da svojo delovno skupnost spremenimo v temeljno organizacijo. Preslabo smo delavce seznanili tudi z glavnim smislom reorganizacije; to je. da bi smeli svojo proizvodnjo prašnatih gradbenih materialov iz elektroflitrskega pepela plasirati tudi na tržišče.
Leta 1987 je namreč naša delovna skupnost kot glavni odjemalec teh gradbenih materialov od zdaj že bivše delovne organizacije REK EFE za naš rudnik proizvodnjo teh izdelkov - ki so učinkovito sredstvo za preventivno sanacijo jamskih prostorov premogovnikov pred ognjem endogenega izvora - od EFE prevzela. Vendar kot delovna skupnost jih po zakonu ni smela plasirati na tržišče. Zaradi tega pa je drugim premogovnikom s podzemnim pridobivanjem, v Sloveniji in tudi drugih delih Jugosla-
meljnih ciljev delovne organizacije RLV, kakor jih je opredelil sedanji poslovodni odbor RLV./Zajela T. H./
vije, usahnil vir oskrbovanja s temi materiali, nam pa je precejšnji del proizvodnih zmogljivosti zanje ostal neizkoriščen. Še bolj kot to pa je bilo nesmiselno, da je zavoljo tega bilo treba več elektroflitrskega pepela iz TE Šoštanj odlagati v Plevelovo ugrezninsko jezero in tako še dodatno onesnaževati vodo v njem.
Torej je bila reorganizacija Zračenja v temeljno organizacijo tudi z vidika varstva okolja nujna.
Analiziranje vzrokov propadlega referenduma za reorganizacijo je potem pokazalo, da je veliko delavcev glasovalo proti reorganizaciji tudi zato, ker so se bali, da se bo zaradi nje povečalo število administrativnih delavcev v Zračenju.
Glede na to, da je delovna organizacija EFE propadla zaradi upadanja zanimanja tržišča za njeno proizvodnjo gradbenih materialov iz elektroflitrskega pepela, pa so delavci Zračenja dvomili tudi, da bi se prevzeti del proizvodnje od EFE Zračenju kot temeljni organizaciji na tržišču obnesel. A ko smo jih prepričali, da je njihov dvom glede tega in bojazen, da bi si zaradi reorganizacije kakorkoli poslabšali socialno varnost, odveč, za ponovitev referenduma o reorganizaciji niso imeli več zadržkov.
V maju smo potem referendum ponovili
Delovna skupnost RLV Zračenje je letos postala temeljna organizacija
Pogovor o njej z njenim vodjem Marjanom Hacetom
Marjan HACE: "Brez kvalitetnega prezračevanja in ustrezne požarne varnosti jamskih prostorov odkopavanje premoga v rudniku ni mogoče.
in na njem sprejeli novo obliko organiziranosti Zračenja.
S spremembo organiziranosti se naša dejavnost ni spremenila, pridobili pa smo možnost pridobivanja dohodka s prodajo prašna-tih gradbenih materialov iz elektroflitrskega pepela ter opravljanjem protipožarnih storitev in meritev zračilnih parametrov drugim premogovnikom.
Izognili smo se tudi dvojnemu obdavčenju dohodka, do katerega je prihajalo, ko je bilo Zračenje še delovna skupnost, in tako zmanjšali obveznosti iz dohodka celi delovni organizaciji RLV.
Za opravljanje katerih dejavnosti je sedaj registrirana temeljna organizacija Zračenje in koliko delavcev zaposluje?
Marjan Hace: TOZD Zračenje je registrirana za prezračevanje, saniranje in zapiranje jamskih prostorov, proizvodnjo materialov iz elektroflitrskega pepela, skladiščenje jamskega orodja, opravljanje meritev zračilnih parametrov, za protipožarne storitve in izdelavo ter revizijo rudarskih projektov.
Prezračevanje jamskih prostorov obsega
Strojno ometavanje izolacijske obloge v jamski progi.
kontrolo kemičnih in fizikalnih parametrov jamskega ozračja, razpeljavo zraka z vgrajevanjem in vzdrževanjem prezračevalnih naprav in instalacij, zapornih in regulacijskih zračilnih objektov, določevanje zračilnih karakteristik ventilatorjev, zračilnih cevi, kontrolo ter umerjanje stacionarnih in prenosnih merilnikov jamskih plinov.
Saniranje jamskih prostorov obsega preventivno in kurativno borbo z jamskimi požari ter razvoj novih, učinkovitejših sredstev in metod za zatiranje jamskih požarov.
Zapiranje jamskih prostorov zajema izdelavo zapornih objektov in zaplav-ljanje opuščenih jamskih prostorov s pepelom iz TE Šoštanj in glinastim peščenjakom z dnevnega kopa ob Škalskem jezeru.
K proizvodnji materialov elektro-filtrskega pepela spada proizvodnja in embaliranje suhih malt za naše potrebe pri opravljanju sanacijskih del v RLV in za potrebe drugih premogovnikov v Sloveniji in tudi drugih delih Jugoslavije.
Potrebe drugih premogovnikov so naključne, zato jih zadovoljujemo s presežki naše proizvodnje.
Proizvodnja materialov iz elektro-filtrskega pepela obsega tudi proizvodnjo zmesi iz pepela in ustreznih dodatkov za injektiranje in zaplavljanje ter transport teh zmesi po ceveh v jamske prostore RLV.
Skladiščenje jamskega orodja zahteva tvorno sodelovanje z nabavno službo REK pri nabavi opreme, orodja in materialov za našo temeljno organizacijo in za druge jamske temeljne organizacije RLV, oskrbo jamskih skladišč z orodjem, opremo in materialom ter skladiščenje vsega tega.
Registracija meritev zračilnih parametrov in protipožarnih storitev pa nam skupaj z razpoložljivim znanjem in opremo omogoča ponudbo tovrstne pomoči drugim premogovnikom v Jugoslaviji.
Naše delo je v procesu pridobivanja premoga pomembno. Brez kvalitetnega prezračevanja in ustrezne požarne varnosti jamskih prostorov odkopavanje premoga v rudniku ni mogoče.
Temeljna organizacija Zračenje zaposluje 306 delavcev; od tega jih je 46 pri nadzorno-tehničnih delih, 260 pa pri proizvodnji, skladiščenju, vzdrževanju itn.
Od slednjih, 260 delavcev, jih dela 34 zunaj jame pri proizvodnji materialov iz elektrofiltrskega pepela, zaplavl jan ju, skladiščenju in vzdrževanju opreme, 226 pa je zaposlenih pri delu v jami, in sicer 16 pri skladiščenju materiala in opreme, 27 pri prezračevanju, 109 pri sanaciji, 16 pri zapiranju jamskih prostorov, 58 pa pri dejavnostih, kot so higiena, transport, pomoč na odkopih, montaže instalacij in naprav, pregledovanje in vzdrževanje naprav, razkladanje materialov, kontrola oksidacijskih žarišč, pomoč pri meritvah, urejanje deponije.
Za zračenje je značilna stalna rast produktivnosti, ki je rezultat nenehnega prepletanja znanja, izkušenj in inovacijskega dela delavcev Zračenja.
K povečevanju produktivnosti nas na eni strani sili omejeno število delavcev, na drugi strani pa vse večji obseg sanacijskih del zaradi stopnjevanja požarne ogroženosti jamskih prostorov RLV, kar je posledica montangeoloških razmer v njem.
Če bi imeli brezskrben odnos do razvoja tehnologije, bi ostali na tehnološki ravni iz leta 1978 in tako morali za dela, ki jih opravljamo sedaj, imeti letos zaposlenih že okrog 550 delavcev.
Med naše pomembnejše dosežke spadajo povečanje normativa izdelave izolacijskih oblog, uvedba jamskega daljinskega injiciranja, uvedba injiciranja s površine (iz obrata za proizvodnjo materialov iz elektrofiltrškega pepela), razvoj nadtlačnega sistema za proizvodnjo in uporabo težke mehanske pene za gašenje jamskih požarov in sistema za preprečevanje jamskih požarov, generatorja lahke mehanske pene za gašenje jamskih požarov, naprave za proizvodnjo in vgrajevanje izolacijske pene, pnevmatske membranske črpalke, nadomestitev zidanih zapornih objektov z lesenimi in polnilom iz elektrofiltrskega pepela ali malte in pepela te vrste, prilagoditev pnevmatske verižne žage za izsek opaža podgradnje, razvoj vrvnega mehanizma za pnevmatsko odpiranje zračilnih vrat, strojnega ometavanja izolacijskih oblog in uresničenje praktičnega dela uvajanja pepela v emulgatni obliki za zapolnjevanje jamskih prostorov, s čimer smo pridobili izkušnje in osnovo za izdelavo rudarskega projekta za uporabo emulgata v jami.
Verjetno imate v vaši temeljni organizaciji tudi probleme. Katere? In kakšni so vaši načrti?
Marjan Hace: Nimamo še vseh potrebnih prostorov za izvajanje vseh naših dejavnosti. Del skladišča imamo še na prostem, nimamo še urejenih prostorov za plinski laboratorij ter prostorov za vzdrževanje in hranjenje merilnih instrumentov.
Omejeno število zaposlenih delavcev nam onemogoča, da bi vplivali na našo kadrovsko sestavo. Po potrebi prihajajo delavci k nam na začasno delo iz drugih temeljnih organizacij RLV. Vendar nobena temeljna organizacija ne "posodi" rada dobrih delavcev... Na račun teh delavcev nam je letos narastlo število izgubljenih dnin zaradi bolniških dopustov.
Naši delavci morajo še zmeraj opraviti precej težaškega dela, saj večino materiala za injektiranje še vedno transportiramo v jamo v vrečah, ki jih je treba ročno razkladati. Ta problem že rešujemo; opravili smo že uspešne poskuse injiciranja materiala v jamo s površine.
Celo jamo RLV nameravamo pokriti z daljinskim injiciranjem materiala s površine. Tako bomo zelo zmanjšali obseg težaških del, razbremenili transportni sistem in izboljšali požarno varnost v jamskih prostorih. Nameravamo razviti tudi sistem za proizvodnjo in uporabo inertne težke pene. Zagotovili pa bi si radi tudi normalne prostore za izvajanje vseh naših dejavnosti.
S propadom delovne organizacije EFE smo pridobili možnost za uvajanje in jiciran ja materiala s površine v jamo. V obratu bivše delovne organizacije EFE že imamo eno injicirno postajo, v načrtu pa imamo ureditev še ene takšne postaje in mešalnice za emulgat.
V dveh mesecih poskusnega obratovanja naše prve injicirne postaje smo prihranili kar 18 milijard starih dinarjev.
Prek te postaje spustimo v jamo v treh urah okrog 800 vreč materiala.
Ena izmed nalog temeljne organizacije
PORTRETA
zadoščenja za vse, kar je moral nekoč v jami prestati?
Franc SlBANC, kvalificirani rudar Letos je praznoval 25-letnico dela v RLV
Vsak delavec. ki rudari pod zemljo že toliko časa kot Franc Šibanc, ima pravico, da spregovori za javnost nekaj besed o svojem delu, posebej pa še o tistem času, ko se je prvič popeljal delat v temačne podzemske globine.
Vem, da je težko spregovoriti o takšni delovni poti, kot jo ima za sabo Franc. A po dolgem prepričevanju je Franc le privolil, da za novo leto pove nekaj o sebi in svojem delu za naše glasilo.
Franc živi v hribovitem predelu tostran Mislinjske doline, ki se imenuje Kozjak. Ne sam, temveč s svojo družino - z ženo Zofijo, tremi otroki pa mamo.
Šibančevi si sedaj svoj dom dograjujejo, saj jim zaradi odraslih otrok postaja že pretesen.
Njihova hiša stoji v vznožju težavnega sveta, večinoma poraslega z gozdom. Le malo je krog nje zemlje, ki ne terja trdega dela, da kaj obrodi. Vendar Ši-
Nadaljevanje s prejšnje strani
Zračenje je tudi preprečevanje in saniranje požarov v jami. Koliko požarov je bilo v RLV letos in koliko lani?
Marjan Hace: Letos v obdobju januar-november je bilo v jamah RLV 44 požarov, kar je kar trideset požarov manj kot v enakem obdobju lani.
Število požarov nam je letos uspelo zmanjšati s povečanim obsegom del pri preprečevanju požarov, ki si ga lani nismo mogli privoščiti. Lani smo namreč že v začetku leta imeli v jami dva večja požara, ki sta nam povzročila veliko sanacijskega dela, jamo pa smo morali pripraviti tudi za vključitev ventilatorske postaje Šoštanj v zračilni sistem.
Obseg našega letošnjega dela pri preprečevanju požarov se dobro vidi tudi pri porabljeni količini materiala v jami. Saj smo letos do oktobra vgradili že 10 900 ton malte M 5, 1 361 ton malte D in 11 514 ton pepela v emulgatni obliki, lani v celem letu pa smo porabili le 19 214 ton malte in pepela.
Kaj pa bi rekli za leto 1989?
Marjan Hace: V mojem imenu in imenu vseh delavcev temeljne organizacije Zračenje želim vsem drugim delavcem RLV in delavcem drugih delov našega kombinata, da bi v prihodnjem letu imeli veliko uspehov pri delu in s svojim delom prispevali k prizadevanjem naše družbe za izhod iz gospodarske krize.
Draga Lipuš
CI5CA
Čas celi rane z novimi odrgninami. Dvomim, da prav verjamem!
Marjan Lipičnik
bančevi se ne dajo - nekaj ji z delom pridnih rok le iztrgajo zase.
Franc se vsak delovni dan vozi na delo v jamo Škale z delavskim avtobusom. Že dolgo. Saj vojaško obveznost je odslužil že leta 1964, in sicer v Vuči-trnu na Kosovem, in potlej vseskozi bil vprežen v delo. Leta 1970 se je tudi poročil in žena Zofija mu je potem v zakonu povila tri mlada življenja, ki so zrasla v otroke, na katere je Franc ponosen in jim poskuša pomagati, da bi jim življenje potekalo lepo.
Franc pripada prvi izšolani generaciji rudarjev v Velenju in rudnik lignita Velenje zato pozna do obisti. Veliko je že v njem odkopaval rudo. Skusil v njem vse - od klasike pri odkopavanju do sedanje moderne mehanizacije. Torej je veliko prestal - in se nagaral tako, da je od leta 1975 zaradi obolenja hrbtenice invalid tretje kategorije.
Koliko je pri klasičnem odkopavanju premoga v rudniku bilo treba dvigovati težkih bremen - od težkega jeklenega jamskega podporja do težkih kosov jamskega lesa!
Koliko vrtanja v strop in plenjenja podporja z ročno potezno napravo je terjalo svoj čas delo rudarja v jami!
Res, prodor mehanizacije v rudnik je bil pravi balzam za rudarje v njem in jez za neštete obremenitve, ki so jim poprej izpijale delovne zmožnosti in iz njih delale invalide.
Pa je zdaj Franc v svojem delovnem okolju kot invalid deležen primernega
Pri osebnem dohodku kot invalid bojda ne občuti kakšnega posebnega prikrajšanja, bolel pa da ga je v preteklosti nemalokrat brezčutni in celo podcenjevalni odnos zdravih delavcev v jami in vodstvenega o*Sebja do jamskih invalidov.
In tudi med kadrom v zdravstvu pri nas - pravi - se najdejo brezčutneži za tegobe ljudi, ki so postali pri delu invalidi. Kar nezaželjeni se invalidi včasih pri kom v ambulantah našega zdravstvenega doma počutijo - je dejal z grenkim nasmehom na licu.
"Za zdravnika ali medicinsko sestro priznavam le človeka, ki me lepo sprejme in mi pomaga v bolezni," je že malo ihtavo poudaril.
Še nekaj Francovih želj za novo leto!
"Svojim sodelavcem želim veliko zdravja in osebne sreče. Enako tudi svoji družini in sebi; posebno zdravja, saj če bom zdrav, bom tudi srečen in zadovoljen.
Želim pa si še tudi, da bi bil mir na svetu in čimmanj konfliktov med ljudmi v naši državi in med državami.
Skratka, ljudje naj bi se razumeli, si prizadevali za prijateljstvo med sabo in poprijeli za delo, kot smo znali nekoč mi pri izgradnji Velenja in našega rudnika... Kot še zdaj znamo včasih v krajevnih skupnostih, v katerih živimo. V naši, recimo, smo letos napeljali telefonsko omrežje in obnavljali ceste.
Pa tudi ob morju bi še kdaj rad letoval. Doslej sem z družino letoval ob morju le enkrat; v Rovinju smo bili in lepo smo se imeli. Mogoče pa se mi bo posrečilo, da bomo lahko šli letovat celo v kakšno zdravilišče, saj nekaj dni v kakšnem primernem zdravilišču ali pa na aktivnem oddihu bi mi zelo koristilo," je ob koncu najinega pomenka dejal Franc, eden od naših letošnjih delovnih jubilantov, ki so si prislužili zlato delovno jubilejno značko. /Ivan Jelen, RLV - Jama Škale/
Janko MEH, dolgoletni vodja elektro-strojnih služb našega rudnika
Janko Meh ni imel nič proti, da mi razkrije življenjsko pot, ki jo je prehodil. Vendar mi je že vnaprej povedal, da ne bom slišala nič posebnega, ker je pač takšno bilo tudi njegovo dosedanje življenje.
Nič nisem odgovorila na to, ob koncu najinega pogovora pa sem bila povsem prepričana, da so bile te njegove besede le izraz njegove osebne skromnosti.
Zgodbo o sebi mi je začel pripovedovati čisto od začetka. To je od leta 1933, ko je v Mozirju prišel na svet.
Rasel je v štiričlanski družini in spoznaval delo očeta elektrikarja.
A dajmo besedo raje kar njemu!
"Očetov oče, moj stari oče, je bil rudar in tudi moj oče si je po nekaj letih dela v krajevni elektrarni poiskal delo v rudniku. Prav gotovo je mene deloma tudi zato kasneje zamikalo delo v rudarstvu. A preden sem se odločil za poklic v rudarstvu, sem zdrgnil veliko šolskih klopi. Najprej v starojugoslovanski osnovni šoli, potem v nemški pa v partizanski na osvobojenem ozemlju in končno v novi Jugoslaviji.
Tudi kraje šolanja sem moral menjavati. Oče je namreč bil med vojno tri leta v taborišču, mati pa se je z mano in sestro selila iz kraja v kraj.
Moja prva šola je bila na Holmcu nad Prevaljami, naslednji dve v Velenju in na Ljubnem, zadnja pa v Grižah.
Po opravljeni nižji gimnaziji po vojni sem se za nekaj let preselil v Ljubljano, kjer sem leta 1953 končal srednjo tehnično šolo, nato odslužil vojaščino v šoli za rezervne oficirje v Požarevcu in se po vrnitvi od vojakov zaposlil v velenjskem rudniku. A s tem svojega šolanja nisem končal. Leta 1961 sem spet sedel v šolske klopi in si med prvo generacijo študentov ob delu v Višji tehniški šoli v Mariboru pridobil naziv inženirja elektrotehnike."
Toda takrat je imel za seboj že tudi bogate delovne izkušnje. Vse od leta
1954, ko se je prvič spustil v rudnik po jašku v Škalah, pa prav do teh dni, ko se mu delovna doba začenja iztekati in se odpravlja v pokoj - je namreč s svojim delom soustvarjal velike razvojne korake velenjskega rudnika.
"Skorajda neverjetno je, kako se je naš rudnik razvil v minulih tridesetih letih," je dejal."Saj pred tremi desetletji so rudarji v njem odkopavali premog večinoma še ročno.
Po letu dni dela v rudniku sem potem začel delati v rudniškem elektrostroj-nem obratu, in sicer kot obratni tehnik. Kmalu pa sem bil dodeljen montažni skupini, s katero smo opremljali jašek v tedaj novih sedanjih starih Prelogah in vanj montirali izvažalno napravo SGP. Nato sem vodil skupino za ureditev avtomatskega polnjenja skipa in tudi simbolično napolnil prvi skip.
Naslednja moja pomembnejša naloga je bila montaža nove izvažalne rudniške naprave v Škalah. V okviru te naloge smo demontirali staro izvažalno napravo, ki jo je poganjal še parni stroj...
V	začetku šestdesetih let pa sem v investicijski skupini sodeloval pri načrtovanju še ene razvojne prelomnice, povezane z rudnikom, ki pa to kasneje ni postala, in sicer pri oblikovanju elektro-kemijskega kombinata.
Zanimivo je na idejo o izgradnji tega kombinata gledati danes. Za njegovo obratovanje bi namreč bila potrebna letna proizvodnja 6(!) milijonov ton premoga, za zagotavljanje te količine premoga pa smo - že takrat - načrtovali odpiranje jame Šoštanj in razmišljali o površinskem kopu na vzhodnem delu premogovega ležišča.
Po propadu ideje o izgradnji elektro-kemi jskega kombinata sem bil iz investicijske skupine za njegovo izgradnjo premeščen v referat za elektrostro jne naprave v službi za varstvo pri delu, leta 1967 pa sem prevzel dela vodje jamske mehanizacije Jame vzhod. To je bil tedanji glavni rudniški proizvodni obrat.
Prevzem te naloge je zame pomenil precejšen izziv. Saj z njim je moje delo postalo bolj operativno, praktično, in kot takšno sem potem svoje delo opravljal celih dvajset let.
V	tem času je v rudniku poleg razvojnih sprememb - povečanja proizvodnje, postopne, a vedno večje mehanizi-ranosti jame in še mnogih drugih sprememb - prihajalo tudi do neprestanih organizacijskih sprememb. Oblikovali smo obrate, jih združevali in spet razdruževali, jih preimenovali v temeljne organizacije...
Kritične pripombe, da je rudnik ’toz-don* ; tako velika organizacija, da krni samoupravne pravice delavcev, so povzročile novo reorganizacijo - razdelili smo se v celo vrsto temeljnih organizacij in približno tako je RLV organiziran še danes.
Brez težav res nismo bili. Med drugim je v premogovništvu ob krizah primanjkovalo strokovnih delavcev in veliko delovnih obveznosti in odgovornosti je padlo na ramena peščice delavcev; tudi name."
Pa vendar je na moje vprašanje, ali je s tem, kar je v tridesetih letih delal in naredil, zadovoljen, odgovoril:
"Če bi se s svojim sedanjim znanjem in izkušnjami lahko česa lotil znova, kar pa seveda ni možno, bi gotovo kakšno stvar naredil drugače. Nasploh pa
mislim, da kakšnih večjih napak nisem storil. Elektrostrojna služba je dajala razvoju rudnika vedno polet in spodbude ter pripomogla, da se je rudnik razvil iz tehnološko zaostalega v najmodernejši jugoslovanski rudnik, ki v ključnih razvojnih delih ne zaostaja mnogo niti za evropskimi rudniki.
Ob upoštevanju vsega tega res ne morem in ne smem biti nezadovoljen s svojim sodelovanjem pri tem razvoju."
Množica odgovornih delovnih nalog je vplivala tudi na Jankovo družinsko življenje. Morda tudi zato še ne ve natančno, kaj bo najbolj zapolnjevalo njegove dneve od januarja prihodnjega leta naprej. Več časa in pozornosti bo nemara namenil sedaj že odraslima hčerama in dvema vnukoma. Tudi več stika z naravo si bo mogoče privoščil. Več bo imel časa - pa čeprav manjše materialne možnosti -tudi za potovanja, ki jih ima že dolgo v načrtu.
Ob izteku najinega pogovora sva se še enkrat pomudila pri rudniku. Tokrat pri njegovih perspektivah. In Janko je dejal:
"Naslednja razvojna faza rudnika na tehničnem, posebno na elektrostrojnem področju, bo gotovo avtomatizacija posameznih proizvodnih elementov. Utvara pa je, da bi sanjali o popolni avtomatizaciji proizvodnega procesa v rudniku.
Borba za čim manjše poslovne stroške bo zahtevala boljši nadzor nad delovnim procesom, koncentracijo upravljanja proizvodnega procesa in avtomatizacijo elementov za doseganje večje učinkovitosti in večje izrabe naprav ter vedno manjšega števila opravil, kjer je to mogoče.
Menim, da so to tudi možnosti, da bo velenjski rudnik še obstajal," je Janko končal pogovor in v meni utrdil prepričanje, da je življenjska pot, ki jo je prehodil, vendarle nekaj posebnega.
Diana Janežič
AVTOGENI TRENING,
POT DO SPROSTITVE
Vsakdanjik je včasih poln napetosti, ki slabo vplivajo na naše odnose do najbližjih, do sodelavcev in nam spodjedajo zdravje. Te napetosti ne smejo ostati v nas, moramo jih izživeti, moramo jih sprostiti.
Avtogeni trening je metoda, ki nam omogoča sproščanje napetosti in s tem premagovanje psihičnih pritiskov in sunkov, ki nas vsak dan pretresajo.
Ali se znate umiriti in sprostiti?
Poizkusite z avtogenim treningom in najdite svojo pot do sprostitve!
Tečaj avtogenega treninga, ki bo potekal v mirnem okolju naravnega zdravilišča Topolšica pod vodstvom dipl. psihologa Srdana Arzenška, se bo začel predvidoma ta mesec ali januarja.
Podrobnejše informacije in prijave: tel. (063) 855-421, od 13--15- ure!
Šport, kultura, rekreacija
Za zdravje se splača malo potruditi
Ta mesec je v Termah Topolšica in Kopališčih v Titovem Velenju za delavce iz našega kombinata potekala zdravstvena preventivna rekreacija. Njen program v Topolšici je bil prilagojen delavcem z zdravstvenimi težavami, obsegal pa je vaje v telovadnici in plavanje v bazenu. Te rekreacije se je udeležilo 134 naših delavcev.
Program zdravstvene preventivne rekreacije, ki je potekala v Kopališčih v Titovem Velenju, pa je bil primeren za zdrave delavce, ki so si želeli izboljšati svoje telesne sposobnosti.
Letos so prvič tudi člani jamske reševalne čete RLV bili vključeni v to rekreacijo. Od vseh članov čete se jih je vanjo vključilo 17 in zanje je bil na osnovi pregleda njihove zdravstvene dokumentacije v velenjskem zdravstvenem centru in testiranja njihovih motoričnih sposobnosti pripravljen poseben program zdravstveno preventivne vadbe.
Drugih udeležencev te rekreacije iz našega kombinata pa je bilo skupno 46, program njihovih aktivnosti pa je obsegal gimnastične vaje in vaje na aparaturah za krepitev mišic, savnanje in plavanje v bazenu.
Boštjan Aljaž, organizator vseh teh zdravstvenih preventivnih aktivnosti, in Jože Grubelnik, ki je spremljal potek zdravstvene preventivne rekreacije v Topolšici, sta povedala, da so se vsi prijavijenci za zdravstveno rekreacijo redno udeleževali programiranih aktivnosti in bili z njihovo organizacijo zelo zadovoljni. Delno pa smo to lahko ugotovili tudi mi ob našem obisku udeležencev rekreacije v Topolšici. Dva izmed njih smo zaprosili tudi, da o svojem rekreiranju za zboljšanje zdravja povesta kaj tudi za naše glasilo. In kaj sta povedala?
Rozika HRIBAR, rudarska inženirka« zaposlena v skupnih službah RLV:
"Zdravstvene preventivne rekreacije v Termah Topolšica sem se prvič udeležila pred štirimi leti in od takrat se je udeležim vsako leto. Tudi na zdravstvenem preventivnem aktivnem oddihu v Fiesi in Portorožu sem že bila dvakrat.
Imam težave s hrbtenico in tovrstna rekreacija mi jih za nekaj časa precej zmanjša. Sploh sem z organizacijo zdravstvene preventivne rekreacije za delavce našega kombinata zelo zadovolj-
Nekateri menijo, da so druga zdravilišča v Sloveniji, na primer zdravilišče v Čatežu, bolj primerna za zdravljenje obolenj hrbtenice, ki niso revmatičnega izvora, kot pa Terme Topolšica. Vendar se jaz z njimi ne strinjam."
Franc RAMŠAK, zaposlen kot
rudarski nadzornik v TOZD RLV Priprave:
"V RLV sem zaposlen že triindvajset let. Zdravstvene preventivne rekreacije v Topolšici sem se tokrat udeležil prvič, na tovrstni rekreaciji v Fiesi in Portorožu pa še nisem bil. Z zdravjem namreč nisem imel težav, dokler se nisem pred dvema letoma poškodoval pri delu doma in bil po poškodbi na bolniškem dopustu kar dve leti. To tudi ni čudno, saj sem imel zlomljeni obe goleni, nekaj reber in premaknjena vretenca v hrbtenici.
Po zdravljenju v bolnici sem preživel še tri tedne v zdravilišču v Laškem, potem pa še tri tedne v zdravilišču v Topolšici. Od julija letos pa spet opravljam delo nadzornika v jami, vendar se prav sedaj pripravljam na ponovni odhod v bolnico, da me bodo rešili kovinskih ploščic v desni nogi.
Franc RAMŠAK: "Težave imam z zdravjem, zato mi zdravstvena preventivna rekreacija veliko pomeni."
Glede na vse težave, ki jih imam s svojim zdravjem, mi zdravstvena preventivna rekreacija veliko pomeni. Najprej se razgibam v telovadnici, potem pa še malo zaplavam v bazenu. Res, zelo sem zadovoljen. Kljub temu, da se zaradi tega, ker sem doma v Florjanu pri Šoštanju, od koder ni organiziranega prevoza na rekreacijo v Topolšico, moram voziti nanjo s svojim avtom! A to mi ni nič težko. Saj za zdravje se pač splača potruditi." /Draga Lipuš/
Naše letošnje delavske športne igre
PLAVANJE
V petek zvečer, 16. decembra, je Zveza telesnokulturnih organizacij Velenje organizirala v Kopališčih v Titovem Velenju letošnje občinsko prvenstvo v plavanju, ki je vključevalo tudi letošnje sindikalno prvenstvo delavcev iz OZD v naši dolini v tej disciplini in torej tudi letošnje delavsko tekmovanje našega kombinata v plavanju.
Vseh udeležencev tega tekmovanja je bilo okrog šestdeset in od tega kar devetintrideset iz našega kombinata.
Rozika HRIBAR: "Zdravstvena preventivna rek-reacija mi precej olajša težave, ki jih imam s hrbtenico."
Od ženskega dela kolektiva našega kombinata je na tem tekmovanju sodelovala le Renata Zupančič, delavka v posebni finančni službi kombinata.
Z njo smo se zapletli tudi v pomenek za naše glasilo in v njem nam je povedala tole:
"S športom, predvsem z atletiko, sem se ukvarjala že v mladosti.
Sedaj se redno udeležujem nekaterih tekmovanj v okviru delavskih športnih iger našega kombinata. Pa tudi na zdravstveno preventivno rekreacijo v Topolšico letos hodim.
V okviru delavskih športnih iger našega kombinata najrajši sodelujem na tekmovanjih v kegljanju, atletskih disciplinah, streljanju in plavanju. Poleg tega pa tekmujem tudi na večini drugih tekmovanj, na katerih sodeluje naša ekipa - ekipa DSSS RLV in DSSS REK.
Z rekreacijo se, žal, ukvarja premalo žensk. Za slabo sodelovanje žensk pri naših delavskih športnih igrah pa je večkrat vzrok tudi slabo obveščanje.
Tudi za današnje tekmovanje je bilo obveščanje bolj slabo. Mene je o njem obvestil športni referent v DSSS REK, kakšnega plakata pa nisem nikjer videla. Pa bi bilo dobro, če bi bila povabila na naša delavska tekmovanja objavljena; recimo na oglasnih deskah znotraj kombinata ali pa v našem Informatorju."
Renata ZUPANClC: "Z rekreacijo se ukvarja premalo žensk."
Uvrščeni na delavskem tekmovanju
našega kombinata v plavanju na prvih 5 mest
Ženske: 1. Renata Zupančič (DSSS REK)
Moški, stari nad 40 let:	1. Iztok Holešek (APS), 2. Jože
Kralj (Jamska mehanizacija), 3- Anton Osolnik (Jamska mehanizacija), 4. Karli Koželj (DSSS REK), 5. Rudi Ževart (DSSS REK) Moški, stari od 30 do 40 let: 1. Stane Grudnik (Klasirnica), 2.-3. Boris Kovše (Jamska mehanizacija), 2.-3. Igor Ravnjak (Jamska mehanizacija), 4. Branko Pohar (Zračenje), 5. Borut Keršič (Jamska mehanizacija)
Moški, stari do 30 let:	1. Jani Gorjanc (Jama Preloge), 2.
Djordje Vejnovič (Jamska mehanizacija), 3- Iztok Govc (ESO),
4.	Hrvoje Bellian (Jama Pesje), 5. Borut Ograjenšek (Zračenje)
Ekipne uvrstitve - moški
1. Jamska mehanizacija, 2. Zračenje, 3- HTZ /Draga Lipuš/
Iz programa prireditev pri kulturnem centru IVAN NAPOTNIK-Titovo Velenje
Danes, 28. decembra, ob 16.uri
in 17. uri v knjižnici Titovo Velenje PRAVLJIČNE URE
Ob novoletni jelki bodo lahko ob 16. uri otroci do 7 leta starosti, ob 17. uri pa starejši otroci poslušali svoje priljubljene pravljice. Tudi staršem obisk ni prepovedan!
Vstop prost!
V	četrtek, 29. decembra, ob 17. uri
na ploščadi pred velenjskim domom kulture
lutkovna predstava igrice Svetlane Makarovič SAPRAMIŠKA Predstavo so pripravile in jo bodo tudi izvedle vzgojiteljice vzgojno varstvenega zavoda Titovo Velenje.
Ogled prost!
V	ponedeljek, 2. januarja, ob 18. uri
v cerkvi sv. Mihaela v Šoštanju in v sredo, 4. januarja, ob 18. uri v cerkvi sv. Martina v Titovem Velenju
NOVOLETNI KONCERT renesančnih, liturgičnih in božičnih pesmi v izvedbi mešanega pevskega zbora Svobode-Šoštanj pod vodstvom Anke Verdnik, ob orgelski spremljavi Eme Zapušek in komentarju Majde Završnik Vstopnice so po 10 000 dinarjev!
V	torek, 3. januarja, ob 10.30
v velenjskem domu kulture in ob 17. uri v domu kulture v Šmartnem ob Paki
Z VEDRIMI MELODIJAMI V NOVO LETO - koncert Rudarske godbe Titovo Velenje pod vodstvom Ivana Marina, povezan z nastopi igralcev Gledališča pod kozolcem, Šmartno ob Paki Vstopnine so po 10 000 dinarjev!
V	petek, 6. januarja,
ob 19. uri v velenjskem domu kulture
VEČER DUHOVNIH PESMI, GLASBE IN JOGIJSKE FILOZOFIJE v izvedbi Rajka Konca (instrumentalna glasba in petje), ansambla Albatros in Slavka Mahneta (predavanje o jogijski filozofiji, popestreno z diapozitivi)
V	četrtek, 12. januarja,
ob 19. uri v knjižnici Titovo Velenje
predavanje dr. Ljuba BAVCONA, mednarodno priznanega strokov-njaka za kazensko pravo, 0 ČLOVEKOVIH PRAVICAH IN SVOBOŠČINAH Vstopnine ni!
V	petek in soboto, 13» in 14. januarja, ob 19.30 v velenjskem domu kulture
satirična komedija Petra Turrinija TA NORI DAN v izvedbi Gledališča pod kozolcem, Šmartno ob Paki
Režija: Peter Militarov, scenografija: Saša Kump, glasba: Lado Jakša, koreografija: Janez Mejač
Petkova predstava je izvenabonmajska, sobotna pa abonmajska.
Nagrajeni reševalci objavljene križanke v Rudarju 5/1986
-	Marjana Zagode, Kardeljev trg 2, 63320 Titovo Velenje (1. nagrada - knjiga, vredna okrog 9 500 dinarjev)
-	Ivan Kaligaro, Prešernova 6, 63320 Titovo Velenje (2. nagrada - knjiga, vredna okrog 6 500 dinarjev)
-	Hajro Halilovič, Koroška 8 b, 63320 Titovo Velenje (3- nagrada - knjiga, vredna okrog 4 500 dinarjev)
REŠITEV KRIŽANKE - VODORAVNO: AVNOJ - borba - akant - Davo -oliva - boni, Am, B - Aladin, SB, zastave-lenuhi, TG, svarilo - epoha, nateg - G.I., I.Č., Dk, ČR - oda, Itaka - rokav, nasad - Idaho, Ita - zen, simca - Anton, JAT, Ig - CD, baldrijan, doga - Irka, utopija, aba - Jordan, Si, Clement -Ankica, A. N., eidetik
Nagrajenim reševalcem čestitamo, drugim pa želimo več sreče pri reševanju in žrebanju rešitev nagradnih križank, ki jih bomo še objavili v Rudarju. /Uredništvo/
Novoletna nagradna križanka
Č<tij
.. le zaljubljena incsejne pijana.. f
VRSTA
MAMILA
IZVIRI
IME MCAL' KE
SOMMER
SVETOZA
REVO
OPERA
OULESA
MASSENETA
SLAB
UČENEC
grška
ČRKA
[tja
Enoiburtj
VRSTA TV PROGRAMA
Avtor
Kriiante
LoM
biblijsko
PODZEMLJE
ZVEZNA
DRŽAVA
ZDA
TIRAN
ILOVICA
pijača m
RlH SLOVANOV
VELIKA SKUPINA OTOKOV MET SEV.IN joLAMEClKO
SLAVNO
MESTO
NJR
LETALO
OCET
DEL
TEDNA
Jože
Lacko
SKOPJE
MAJHNI
PUJSKI
BESEDNI
POUDAREK
. ‘izvedljiv 1« - s pomočjo čarovnice..!
O


IME DVEH ČEŠKIH KRALJEV (1x15. ital.)
DEL
STAVKA
NIZEK
ŽENSKI
GLAS
DELAVSKA
ENOTNOST
GOROVJE V SEV. IRSKI ttoo-1
MESTO V MAROKU
ZAPOREDNI CRK! S KONCA ABECEDE			ALEKSANDRA	KRATICA PAVEUČEVE DRŽAVE
NOTRANJI DEL ZAPESTJA				
lil				
VRAN V CIRILICI				
			PEL VTIKALA	CHAPLINOVA VDOVA
				
				
				
NEVARNA PADAVINA				
VEČANJE,
ŠIRJENJE
UNIČEVA-
LEC
OBADOV
VOLOVSKA
VPREGA
KONICA
Albert
Čebulj
nekdanji
TURSKO
VELIKAS
Kurt
Elsner
VIHOD.MCM.
POROČ.EVAL
A6ENCHA
Udk&arukr
r.... m
POČASI,
UHNO
(v gletlbi)
Pihati, ne pihati ali jo raje kar ^ popihati?-to je zdaj vprašanje...
-	kaj pa pas
-	qa ne rabim -nosim naramnice
SLOVARČEK ZA POMOČ PRI REŠEVANJU e AGADIR - mesto v Maroku, ki ga je leta 1960 prizadel katastrofalen potres • ANTILI - velika skupina otokov med Severno in Južno Ameriko; največji med njimi so Kuba. Jamajka, Haiti in Portoriko e	SPERRIN -
gorovje v severni Irski
Rešitve s svojim točnim naslovom pošljite v uredništvo Rudarja-lnformatorja do 20. januarja 1989. Izmed pravilnih rešitev bomo tri izžrebali in njihove reševalce nagradili s knjigami. /Uredniški odbor/
Prijetno praznujte!
Srečno!