24. številka. V Trstu, v sredo 25. marca 1891. Tečaj „E D I N O S T" da se ne — potem se pa nam zopet oživć glasoviti konventikli v ljubljanski kazini izza dobe nemškutarskega gospodstva. Ne pride nam na misel, da bi tratili besede svoje do najnovejših in tudi po letih mladih kranjskih prorokov, ampak obračamo ae še enkrat do onih pravih konservativcev, ki so se udeležili silnih bojev naroda slovonskega proti nemšku- — On jo strica ubil, zadušil . . . Tudi meno je hotel zadušiti . . . Toda Zaher!.. On jo tudi zagonetka. Saj vender ne objokuje strica po hinavski . . . Morda je udeleženec uboja P — Nikakor ! vzkliknil je Praksin. — Delo izvršilo se je po mojem mnenji tako. Ta dvojnik živel je davno v Čamboru in ni se pokazal nikomu. Po vsej verojetno-sti tri ga je velik, strašen zločin. Samo Zaher znal je o njegovem bivanju v gradu in mu tudi dajal osobno jedij. katere je pošiljal grof ali nosil Bogdan. Ko je našel potem Zaher grofa zndušenega, sumil je na vas, a ne na onega . . , dvojnika . . . Vi, razburjeni radi sumnje, ravnali ste z njim strogo, ukazali mu nemudoma ostaviti grad . . . Zah er vam je odgovoril z maščevanjem, skrivši telo grofa in pri-znavši grofom tega dvojnika . . . — Kako so je pa pomiril radi uboja Btrica, ker ga je ljubil iskreno in silno?.. To je neverojetno ! — Morda misli še zdaj, pristavil je Prak sin, — da ste vi ubijalec radi nasledstva. 8o mu neste razodeli . . . ponižno, laskavo . . . odkritosrčno . . . — No, z njim nesem govoril v vsem skoraj ni besede. — To je bila velika napaka; treba je bilo zakleti se Zaherju, da vi neste ubijalec. — Jutri storim to , . . — Prepozno . . . Zaherju pristuje priznati, da se je telo skrilo in zaararao* valo se obrede. Boji se odgovornosti pred zakonom. — Vender poskusim . . . jutri zjutraj pojdem k njemu, mu obljubim mnogo denarja in ga poprosim, naj mi razkrije vso to Btrašno skrivnost. Nadojem se uspeha. — Bog daj, sklenil je Praksin. — A zdaj je čas počitka . . . Zjutraj zgodaj bil jo ves grad na nogah in baron Ohotskij prebudil se je od šuma, hoje in glasov. Prva misel barona je bila, pogledati na uro, ker zdelo se mu je, da so se vzdignili vsi prej kakor nuvadno. V resnici bilo je šele sedem ura zjutraj . . . Baron hotel je iznova leči in zaspati, a potem je pomislil in dejal glasno : — Ne sme se tratiti časa. Naravnost k Zaherju pojdem in ko Praksin vstane bode morda kaj novega in dobrega. Baron oblekel se je naglo in šel iz svoje sobe. Prav nenavadni šum in tekanje v vsem gradu zdela sta se mu čudua. Jedva tarsbemu nasilstvu in katerim je še v ftivem spominu, koliko ao oni sami trpeli po<} železno peatjo Schafferja in njegove klike: glejte, kaj delate! Mi ob mejah slovenskih dežela imamo pravico od ▼as zahtevati, da ste nam v središči slovenskem vzgled odločnosti ; za to pa zah-tevMmo, da v kalu zatrete osat narodne breibrižnosti. Pomislite vender, da kuga ta, ako je takoj ne udušite, izvestno ne obtiči ob mejah kronovine vaše, ampak da se bude širila tudi po obmejnih pokrajinah — kjer nam je boj vsled skrajnoneugodnih odnošajev itak silno težaven — in to bi provzročilo, da bi marsikdo izmed natt obupno odložil orožje svoje. Razsodni možje ste in lahko sami pogodite posledice za narodnost našu, ako se pokvarimo tudi ob mejah vsled slabih vzgledov, prihajajočih nam iz središča. Še enkrat torej : glejte, kaj delate! —t—. Volilceiu in volilnim možem političnih okrajev voloskega, pazinskega in lošinjskega. Odkar svet obstoji so se ljudje — ako se je napadalo njih narodnost, ako niso smeli svobodno pripoznavati vere svoje, ako so se jim kratile ljudske in državne pravice — borili za to, da goje in ohranijo narodnost svojo, da smejo svobodno pripoznavati vero svojo in da si rešijo ljudska in pridobe državna prava. Nepristranska zgodovina je debelimi črkami zabilježila te njih napore in gotovo ni nepokvarjenega sroa, koje bi jih radi tega grajalo, ampak hvaliti jih mora. Tudi narod hrvatski in slovenski po Istri, bivajoč že tisuče in stotine let na tej svoji pravni lasti in kojemu so, vsaj deloma, vzkračili vse pravice, začel se je zavzemati za ta svoja prava, odkar so tudi pri nas zavladali nazori, da nijeden narod ne sme biti podložen drugemu in odkar ao bili proglašeni zakoni, vsled katerih so vsi narodi jednakopravni. Narod ta zahteva, da zakoni ti ne smejo ostati mrtve črke na papirju, ampak da se morajo tudi zanj povsem uvesti v življenje ; narod ta je pokazal, da je ni sile, koja bi mu mogla zabraniti, da ne bi tega zahteval in da provzročajo oni, koji se temu protivijo, nepotrebne borbe in le zavlačujejo izvršenja tega, kar se mora izvršiti. Od leta 1873 sem označil je narod to svojo voljo in svoje zahteve pri vsaki priliki, ko so se volili njega zastopniki za državni zbor ; osobito pa zastopniki kmečkih občin, kjer ljudstvo naSe skoro je naredil nekoliko korakov, kar mu je pribežal na vso moč nasproti prismojeni Bogdan. — Kaj je P Kam P začudil se je baron. — Kak nemir je povsod P — Ničesa ne pomaga! . . vzkliknil je Bogdan. — Kaj P — Ničesa ne pomaga. Vse so že opustili P . . . — Kaj so opustili P — Da, vse »o opustili. Vse so poskušali . . . Popolnoma je konec! Mrtev je popolnoma. — Kdo je mrtev P vzkliknil je Lorenc. — On . . . — Kdo on P — Kako on P On . . . — Je grof umrl . . . Ali Praksin P — Je li umrl tudi grof P zakričal je Bogdan. Lorenc je zagrabil neumenga slugo za grlo in silno zakričal:. — Govori, malopridnež, kdo je umrl P Komu ste pomagali P . . — Gospodu Zaherju. — ZaherP Je Zaher umrl ! P — Obesil se je . . . Sem mislil, da veste . . . (Daljo prih.) izključljivo prebiva ; vzlasti pa je to pokazal pri nedavno vršivšimi se volitvami, ko je dokazal vsakemu, ako le ni po strasti zaslepljen, da živi, da obatoji kot del naroda, zahtevajočega svoja prava. Volilci, tudi zapadnih okrajev, došli so v tolikem številu na volišče, kakor še nikdar ne. Volilci in volilni možje bili ao nepristopni, stali so kot nepremakljive skale, in niso se dali odmakniti od tega. kar so hoteli in namerovali, da izvolijo svojim zastopnikom moža svoje krvi in svojega jezika. Ako tudi v bodoče tako postopajo, čemur se nadejam; ako se jim pridružijo tudi prebivalci drugih občin, kar smemo pričakovati: tedaj prispejo tudi volilci in volilni možje zapadnih okrajev v isto ugodno poloienje, v katerem Bte bili letos, Vi volilci vstočnih okrajev. Vi ste ob mnogih prilikah in mnogo-krati pokazali svojo narodno zavest; ob Vasi stalnosti razbila se je mnogokatera skušnjava; značaj Vaš je tako trden, da si protivnici niso upali niti poškusati sreče svoje, ampak da ste mogli mirno, kakor svojci v hiši svoji, izvršiti izvolitev državno-zborskega svojega zastopnika. Vi volilci izbrali ste izmed sebe volilne može, o katerih ste vedeli, da bodo glasovali po Vaši želji. Vi volilni možje pa ste ostali zvesti svojim volilcem ter izvolili onega, kejega sta priporočala politično društvo „Edinost" in list »Naša Sloga" — izvolili ste mene. 8 tem ste skazali čast in zaupanje temu društvu in temu listu in zajedno tudi meni. Zahvaljujem se Vam najiskrenejše na skazani mi časti in Vas zagotovljam, da mi je resna volja, — dokler mi bode dano — kolikor le mogoče delovati in se potu-zati za pravice naroda slovenskega in hrvatskega in za njega dušno in telesno blagostanje. Ob prvi priliki priti hočem med Vas, da natančno poizvem razmere Vaše. Za sedaj Bog Vam dal milo zdravje, od mene pa sprejmite bratsko pozdrav-Ijenje! V Poreču, dne 11. marca 1891. Vekosiav Spln&ić. Občni zbor molke podružnice sv. Cirila in Metoda dne 22. februvarja 1891. (Konec.) 27. aprila lanskega leta napravili sti obe podružnici s pomočjo opernega pevca g. Josipa Nolli-ja, slavnega tamburaškega in pevskega zbora in dramatičnega odseka „Tržaškega Sokola* velik koncert v gledališči „Armonia*. Pripravljalo se je z velikim navdušenjem za ta koncert in to tembolj, ker nam je slavni naš rojak, operni pevec, g. Josip Nolli radovoljno obljubil svojo pomoč. Tamburaši, pevoi in igralci prizadevali ao si po svojih najboljših silah pripomoči k dobremu moralnemu vspehu koncerta. In reB njihov napor in njihova vstrajnost nista bila zastonj. Moralni in materijalni vspeh veselice bil je nad vse pričakovanje sijajen. Gledališče bilo je popolnoma razprodano, mesto in okolica bila sta zastopana po svojih naj-odličnejših sinovih. Tudi lista „Adria" in „Trieater Zcitung" sta pohvalno omenila ta koncert. Celo „Piccolo" nam je na dan veselice posvetil celo kolono v svojem listu. Tožil je namreč, da gledališče „Aruio-nia", nekdaj tako izključljivo italijansko, sedaj vkljub svojoj elegantnosti propada tako, da v njem igrajo še samo Nemci, da si celo sv. Ciril in Metod upata svoje glave povzdigniti v njem ter od tod naveš-čati boj domačemu svetcu hv. Justu ! Italijanski list hotel nas je omrziti svetu in menda tudi Bumničiti nas, da hočemo delati zdražbo. No , noben trezno misleč človek mu ne bode tega verjel. Družba sv. Cirila in Metoda je kulturna družba ter nima druge svrhe nego to, da otroke slovenskih roditeljev, kater« nam hočejo potujčiti, ohrani zveste rodu in veri svojih očetov, druzega nič! Da tako hujskanje sovražnega nam lista ni mnogo škodilo, pokazal je mater-jalni vspeh koncerta, ki je dal družbi čistega dobička 510 for. To je za naše razmere rea prav velika svota. Obojni: moralni in materijalni vspeh koncerta bode nam pa bodrilo za bodočnost, kajti kaže nam jasno, da tudi mi nekaj premoremo, ako se zložimo ter vzajemno delamo za kako stvar. Vsem onim gospodom, imenoma g. I. Nolliju, tamburaškemu kapelniku g. Jos. Abramu, pevovodji g. S. Bartelju in režiserju dramaričnega odseka g. V. Gre-bencu, ki so nam pripomogli do dvojega sijajnega vspeha, bodi tu hvala izrečena na njih trudu in požrtvovalnosti. O Božiču napravila je ženska podruž-uica tudi letos otrokom iz zabavišča in osnovne šole božičnico, za katero je nje načelništvo že dolgo prej nabiralo darove. Četudi je bilo letos mnogo več otrok, katerim je bilo treba podeliti obleke in dru-zih stvari, nego lani, nabralo je vender vrlo žensko načelništvo denarja in obleke, kolikor mu je treba, da je vaak otrok dobil, česar je najbolj potreboval. Da, ostal je precejšen prebitek, kateri je uložen v poseben zaklad za božičnico. S tem bi bil zaključen opis delovanja obeh podružnic v preteklem letu. Konči naj še omenim dveh bridkih izgub, ki sta zadeli to leto našo podružnico. Dnf* 5. januvarija t. 1. preminol je g. Hinko Viličič v 30 letu svoje dobe. Blagi pokojnik bil je, to lahko rečemo brez pretiravanja, največji prijatelj našo družbe. O vsakej veselej in žalostnej priliki spominjal se je družbe sv. Cirila in Metoda in ako je bilo kje treba kake podpore, nisi pač nikdar zastonj potrkal na njegova vrata. Pokojni Hinko bil je enako velik kot rodoljub in Človek. Ni ga bilo Slovana v Trstu, ki bi bil vaem tako priljubljen kakor on. To ae je najbolje pokazalo o njegovem pogrebu, h kateremu je vkljub neugodnemu vremenu privrelo na stotine in stotine ljudi iz vseh slojev in krogov ! Dal nam Bog mnogo takih prijateljev in rodoljubov. Slava njegovemu Bpominu! Druga bridka izguba zadela nad je dne 21. januvarija t. I. s smrtjo g. Jakoba Gorupa. Vi vsi, častiti člani, veste, da naša podružnica ni še imela tako delavnega skrbnega in za prospeh naše družbe vnetega blagajnika kakor je bil blagi pokojnik. A ne samo naša podružnica in nje načelništvo, tudi druga društva, odnosno njih edbori izgubili so zvestega podpornika in delavnega člana, katerega bode pač teško nadomestiti. Slava njegovemu spominu ! A če prav smo začeli novo leto s tako bridkimi izgubami ne klonimo duhom, nego v bodočnost uprimo svoj pogled ta: je naša. mora biti naša, samo na delo P Poročilo tajnikovo odobri se jednoglasno. Poročevalca računov gg. Vekosiav Kalister in Makso Cotič poročata, da sta natanjčno pregledala račune ter našla vse v popolnemu redu. Iz računov za dobo od 1. januvarja do 31. decembra 1890 posnamemo, da je imela podružnica 2919 gld. 26i/a kr. dohodkov in 2580 gld. 54 kr, stroškov; ostanek v poravnavo znaša torej 388 gld. 721/> kr. Darila znašala so v tej dobi 932 gld. I5K kriz računa o dohodkih in stroških „Božićnice* posnamemo, da je bilo dohodkov 605 gld. 37 kr., stroškov pa 312 gld. 63 kr.; ostane torej 292 gld. 74 kr. Od te svote uloženih je 275 gld. v tržaški hranilnici, v blagajni pa je ostalo 17 gld. 74 kr. Proračun za leto 1891 kaže potrebščino 2980 gld. Gosp. V. Kalister predlaga, da se občni zbor skliče takoj po preteku društvenega leta. Sprejeto. G. K a m u š Č i č predlaga, da bodoči odbor začasa preskrbi stanovanje za IV. razred ter se zahvaljuje načelništvu in vodstvu v Ljubljani, koje je dopoBlalo raznih knjig in učil. G. Anton Truden izreka zahvalo odstopajočemu odboru na njega trudu in požrtvovalnosti. Zahvali tej pritrdi soglasno občni zbor. V novi odbor se izvolijo gg. Mate Mandič, L u d. F u r 1 a n i, Srečko Bartelj, Fran Žitko, dr. profesor Glaserin Gregor Bartol. Pregle-dovalcema računov gg. Maks Cotič in Vekosiav Kalister. Po izvolitvi novega odbora zaključit je predsednik zborovanje. —t—. Politični pregled. Notranja dežele. Najva/niši dogodek v notranji naš? politiki je to, da se je dne 21. t. m. na povabilo dr. V. Fuchsa na Dunaju zbralo več članov bivšega Hohenwartowe ga in Lichtensteinowega kluba. Zborovanju predsedoval je poslanec dr. V. Fuchs, udeležili ao se pa: dr. Kathreim Gasser in P. Salvatori za Tirolsko, Zehet-mayer, Wenger, Doblhammer in dr. Gben-hoch za Gorenje-Avstrijsko, Hagendorfer, Kaltenegger, Vošnjak in Morsey za Štajersko, Oberndorfer za Nižje-Avstrijsko, Kohler in Thurnherr za Predarlsko, grof Alfred Coronini za Goriško, Klun in Hohenwart za Kranjsko. Navzoč je bil tudi poslanec Jax, ki je izvoljen za St. Polten na podlagi antiseinitskcga programa. O zborovanju tem priobčili so sledeče: „Več konservativnih poslancev sešlo ae je danes v pred-posvetovanje, pri katerem se jo pojavilo popolno soglaaje v nazorih, tako, da je smeti za trdno pričakovati zložnega delovanja v državnem zboru.* Posvetovanje trajalo je tri ure. Vai sklepi storili so se jednoglasno in so bili udeležniki oduševljeni; osobito pa je bil grof Hohenwart vidno zadovoljen. Vspeh tega zborovanja — tako piše Politik* — nam priča, da hoče tudi desnica — v oči-gled napadom levice — tesno združiti vrste svoje ter nekdanji opoziciji postaviti močno stranko nasproti. V bodočem Ho-henvrartovem klubu združita ae nekdanja IIohenwartov in Lichteosteinov klub in se jima najbrže pridružijo „krščansko-socijalni* poslanci. Tako tedaj poročila. Mi gotovo nismo načelni nasprotniki namerovane te nove parlamentarne skupine in ne bi imeli nič proti temu, da se poslanci naši združijo a konservativnimi elementi druzih narodnosti. Naravno pa je — in nikdo nam ne ame tega šteti v zlo —, da pri tem sta* vimo svoje pogoje, kakoršne nam strogo narekuje rodoljubje naše in ljubezen do rodnega nam jezika ; zahtevati moramo namreč od te parlamentarne skupine garancijo, da se bode pri vsaki priliki potezala za to, da se do zadnje pičice vresniči ravnopravnost poaamičnih narodnosti. Brez take garancije ne smemo sklepati nikakib zvez. Ker pa nas je mnogoletna skušnja poučila, da se Hohenwartov klub po svoji večini ne ogreva za narodne našo zahteve in se bode še manje zanje potezal, ako mu pristopijo Lichtensteinovci in nemški anti semitje, ostanemo pri svojem menenju, da bi bilo za avsrijske Slovane najumest-neje, ako so osnuje poseben slovan-ski klub, v kojem naj bi sedeli tudi Poljaki, ako jih je volja; Če jih pa ni volja, pa tudi brez Poljakov. Ker je velike važnosti za sestavo bodočo državnozborske večine, na katero stran se vržejo Poljaki, dovoljeno nam bodi, da tu navedemo unkatere izjave poljskih listov. „Gazzeta Narodowatt piše; „Poslanca Plener in Chlumeoky zahtevala sta, da v prihodnji večini sede Poljaki, levičarji in Coroninijev klub; zajedno pa sta zahtevala, da ae preneha s koncesijami na narodnem polju in da se Nemcem prizna „primerno jim mesto v državi". Kako bi neki izgledala narodna in avto-nomistiška politika Poljakov v družbi s tako nasilnimi zavezniki? Na te limanice ae Poljaki ne dajo vjeti. To ve tako dobro pl. Plener, kakor grof Taaffe. Ne preostaje torej druzega, nego politika od slučaja do slučaja, kateri je grof Taaffe pravi mojster, Ta je tudi istinito gospodar situvaciji in ostane tako dolgo, dokler no zamr6 taka centralistička poželjenja, ali pa da se doseže 8porazumljenje s takozvanimi „nezmernimi elementi*, osobito z Mlado-č e h i, koji bi se potem združili se Staro-£ehi in postali „zmerni" v veliko iznenad-jenje gosp. Plenerja in njega drugov. Liberalni „Dziennik Pohki" piše: „Za zvezo z Nemci govori le to, da jo žele Nemci, vse drugo nam veleva, da se jej izogibljemo.* Tudi ta list se nadeja, da ae Mladočehi spametujejo. Nemška „Neue Preussische (Kreuz-) Zeitung" piše : „Ministarstvu Taaffejevemu vsaj za sedaj ne kaže drugače, nego da ae poprime politike od slučaja do slučaja. Nemško-liberalna stranka je razlučena, ker jej je veslo menda zopet zdrsnilo iz rok; v svoji jezi očita grofu Taaffeju, da svojim postopanjem poapešuje akrajne stranke in meni pri tem v prvi vrsti Mla-dočehe, antisemite in nemške konservativce. Ne verjamemo, da bi taka očitanja pekla vest grofa Taaffeja, kajti g. mini-ateraki predsednik lahko opozori nemške-liberalce na one čaae, ko ao ae oni sami družili z narodno-skrajnimi elementi, ko ao 86 indentifikovali z nopatrijotiškimi ljudmi, kakoršen je dr. Knotz, samo v ta namen, da bi strmoglavili grofa Taaffeja in ugaaili žejo svojo po*|gospodstvu. Grof Taaffe vladal bode tudi nadalje „od slučaja do slučaja. Će je tudi obžalovati potrebo tacega zistema, vender je še stokrat boljši, nego gospodstvo liberalizma, ob katerem bi nearamno iaaeaovanje praznovalo avoje orgije" Vnanje države. Italijanska kolonijalna politika kaže so nam v jako žalostnem svitu, kajti prišle so grozne stvari na dan, pričujoče nam, k&ko kulturo prenašajo gospodje Italijani v Afriko. Italijanski vladni zistem v Masavi poslužuje se terorizma, umorov in poneverjanja državnega denarja. Celo vrsto zavratnih umorov imajo ti kulturtrageri in kolonizatorji na vesti. Kar nam v svoji spomenici pripoveduje italijanski poročnik Livraghi, to je grozno, tem groznejši, ako pomislimo, da je bil uačelnik tamošnje italijanske policije sam sporazumljen a temi zlodej-stvi. Potem takem se ne smemo čuditi, ako italijanska kolonijalna politika napravi kolosalen fiasko, kajti povsem naravno je, ako so ljudstvo brani takih „osrečeva-teljev". V očigled tem dogodkom raešel se je italijanski parlament jako žalostnimi čutatvi. R a z k r a I j Milan ruje neprestano in ruje tako drzno, da utegnejo njega rovanja postati nevarna cel6 prestolu Obre-novičev. Ko ae je ta brezsrainen človek odpovedal prestolu in odpotoval v inozemstvo, oddahnila ae je vsa Srbija v nadi, da je zaključena doba intrig iu kovaratva. Žal, da je bila nada ta prazna, kajti kadarkoli se povrne Milan v domovino svojo, je kak nov škandal gotov. Nedavno pisal je Milan nekdanjemu mu intimnemu prijatelju Garašaitinu gorastasno pismo, v katerem poslednjega dolži navadnih umorov. Ali Garašanin, ne bodi len, mu ni ostal odgovora dolžan, v katerem na vsa usta pove, da ne, on Garašanin, ampak Milan je morilec. A, niso lepe te stvari P ! Mi meoiuio namreč, da sta oba junaka govorila resnico: povedala sta jeden drugemu resnico v obra/. Odkritja ta so grozno vzburila vse javno meuenje po Srbiji. In tak človek sedel je na prestolu srbskem! Naravno je, da bi se v Srbiji radi za vedno iznebili slavnega Milana. Najnovejše vesti javljajo nam namreč, da sta regent Ristič in ministerski predsednik Pasič Milanu predložila neko pogodbo v podpis, koja naj bi ostala veljavna do polnoletnosti kralja Aleksandra. Glavne točke te pogodbe bo naslednje : Milan ne sme priti v Srbijo, dokler ni kralj Aleksander polnoleten ; istotako ne sme priti kraljica Natalija. Milauu dovoli se letna apanaža 30.000 frankov. Kralj Aleksander preživi vsako leto 4 tedne pri očetu in isto dobo pri materi. Vlada si bode prizadevala, da metropolit dela na to, da konzistorij in sinoda konečno izrečeta, da sta Milan in Natalija ločena. Ako bi kralj resno obolel, sme ga oče obiskati. Vso dosedanje osobje, pridodeljeno kralju Aleksandru, ostane na svojem mestu do polnoletnosti kralja. Pogodbo to podpišejo vlada, kralj Milan in kraljica Natalija in pride potem pred skupštino, da jo odobri. Različne vesti. Občni zbor polit, dru&tva .Edinost" bode dne 5. p. m., to je prvo nedeljo po Velikinoči. Dnevni red priobčimo prihodnjič. duestioni eerie. Pod tem naslovom razpravlja „II C i 11 a d i n o* vprašanje industrijalnih podjetij, koje bi trebalo osnovati v Trstu in po njega okolici ter pride do zaključka, da bi trebalo taka podjetja na vso moč podpirati in bi bila tržaškega municipija v prvi vrsti dolžuoat, aktivno vmes poseči. Mi navadni ljudje bi menili, da do takega zaključka more Človeka privesti le želja po povzdigi materijalnega blagostanja dežele. Toda znanemu kameleonu roje drugi načrti in drugi nameni po glavi: induatrijalna podjetja naj bi poapeševala p o i t a 1 i j a n* čevanje. V ta namen nasvetuje „U Cittadino1*, da ae pri teh podjetjih namesti na vsakih 100 delavcev italijanake narodnosti 50 Slovencev in meni, da — po logiki, da se manjšina mora pokoriti večini — bi tako razmerje najbolj pospeševalo poitalijančevanje slovenskih delavcev. Ako bi ae pri teh podjetjih upotrebljeval izključljivo italijanski jezik, doseglo bi se konečno — če tudi počasi — da bi občevanje z italijanskimi sodrugi in moč italijanske kulturo slovenske delavce moralno prisilila sklopiti se z italijanskim elementom. Dosedanja taktika Italijanov da ni bila prava, ker je namene svoje preočitno kazala; to ni bilo na svojem mestu, ker so Slovani strogo konservativen narod, ki se krčevito drži svojih običajev. S tako taktiko pa, kakoršno priporoča „Cittadino*, bi ae laglje dosezalo zaŽeljeni cilj, ker bi slovensko ljudstvo, ne da bi samo to slutilo, privela do tja, kjer je hočejo oni imeti — Tako „II Cittadino*. Mi pa vnetemu italijanizaterju odgovorimo jednostavno, da je najbrže prepozno za izvršenje njega zares krasnih želja, uko le alovanska inteligencija razume imenitno avojo nalogo. Zato pa inteligencija ta ne prepuščaj slovenskega delavskega stanu aamernu sebi, ampak bddi mu mentor in voditelj v teh rosnih časih. Kar se pa tiče hvalisane „kulture" italijanskih delavcev, moramo pa že očitno reči, da slovenski delavec v tem pogledu nadkriljuje italijanskega, kajti to, kur italijansko ljudstvo zajema iz predalov velike večine tržaških listov, ni kultura, ampak strast, surovost, podloat in — ignoranca. Sicer pa tudi ti nasveti „Cittadinovi" pričajo, da je Italijanom blagostanje našega ljudstva deveta briga in da pri vsaki umestni in neumestni priliki težč le po tem, kuko bi je preparirali za vratolomno svoje ideje in — da govorimo z dr. Dom-piorijem — „idejale" Takć je tudi! „Sijajno" zmago g. dra. Vergottinija slavili so seveda tudi v Vod-iijanu : kdo bi neki zaostajal v takem hi-storiško-imenitnem trenutku. Po „slavni" zmagi priredili so v Vodnjanu slovesen obhod z godbo. Godbi na čelo postavil se jo neki doktor po imenu Agostini. To naj bi že bilo, kajti prepuščamo njemu samemu v presojo, je-li tako postopanje — po našem menenji prikladno boaopetim pouličnim paglavcem — pristojno doktorskemu dostojanstvu P 1 Za tak sport gosp. doktorja ne bi ae tudi živ krst brigal in c. kr. kraljeve oblasti celo ne, da ni g. doktor ob tej priliki preočito pokazal, kdo da je zmagal v zapadni Istri in kdo da se v prvi vrBti veseli te zmage: pred godbo kakor triumfator korakajoči doktor vihtel je namreč rudefie-belo-zeleno za stavo, katere barve so — kakor znano — barve italijanskega kraljestva. Zastave te bo zbčle v oči c. kr. žandarmerijo, katera je dogodek ta prijavila o. kr. okrajnemu glavarstvu v Pulji. Iu glej čudo : tudi tej oblasti ni ugajalo junaško postopanje junaškega doktorja ter ga je obsodilo na 50 gld. kazni. Za nas je ta dogodek v toliko zanimiv, ker nam priča, da si italijanska stranka istotako tolmači svoje zmage, kakor jih tolmačimo mi. In kako da jih tolmačijo, povč nam jasno rudeče-belo-zelena zastava g. dr. Agostinija. In takč je tudi ! Nikakor pa nismo tako sangvinični, da bi se nadejal), da pride vlada naša do onega zaključka, do katerega nas sili slovesni ta obhod s rudeče-belo-zeleno zastavo. Mnogo tacih dogodkov se je že milostno prezrlo, in prezrlo ae bode tudi tega I Iz Treta se nam piše: Dne 22. t. m. dobil sem poziv tukajšnjega magistrata, da moram takaj se tam predstaviti. Radoveden setu bil, kaj je neki to. Ko so predstavim dotičnemu uradniku, mi pove, da sem klican radi ljudskega štetja in sicer je jako oaorno z menoj govoril, ker sem izpolnil rubrike slovenski, češ, d a oni tega ne razumejo. Na to ga vprašam: „Kako pa je to, da ste prav napisali pozivnico, ako mojega imena, kakor je vpisano v popisni poli, ne priznavate" P Na to se je zvijal in name pritiskal, dokler mu nisem italijanski raztolmačil, kar je v popisni poli. Osobito pa me je s posebnim naglasom vprašal, koji jezik govorimo v družini. Konečno je vee prečrtal, kar sem jaz napisal ter potem načečkal v italijanskem jeziku. Sedaj pa vprašam: a kako pravico črtajo gg. magistratni uradniki po popisnih polah, ko vender v teh — ne sme biti nikakih korektur P ! Kdo mi jamči, da je vse natanko tako napisal, kakor aem jaz raztolmačil P Rojakom našim svetujem, — ako bi jih klicali — da se ne dajo zvo-diti na led, kakor sem jaz dal in da odločno zahtevajo, da pola ostane taka, kakoršno so jo oni sami napisali. Slavno vlado pa opozarjam na to čudno postopanje pri magistrutu. V Trstu 23. marca 1891. Fran Žitko. Koncert „Tržaškega So Kola* v soboto na večer ni bit tako dobro obiskan, kakor bi bil gotovo zaslužil z ozirom na mnogovrstni in zares krasni program: tako iz-bornega programa morda še ni imel ni-jeden dosedanjih „Sokolovih" koncertov. Najprvo nam je omeniti, da dični naš tamburaški zbor še nikoli ni nastopil v tako mnogobrojnem številu, kakor ta večer in se je posebno odlikoval glede precizije v proizvajanju. Najkrasniša točka pa je bil samospev za bariton s spremljevanjem tamburaškega zbora : „D o m o v i n i i ljubavi*, kojo točko so seveda morali ponavljati. G. Srečku Bartelju Čestitamo im lepem vspehu. Istotako moramo čestitati g. Borovščaku na njega umotvoru za tamburaški zbor „Raziviju". In da bo poslušalci umeli primerno ceniti dolo njegovo, pričala mu je burna pohvala po zvršenemu prednašanji. Mehikansko pesen za melodij „L a P a 1 o m a* proizvajal je g. G.; občinstvo tnu je bilo jako hvaležno na temu umetniškemu užitku. — Tudi ženski čve-teroapev ugajal je občinstvu in ne je moral ponavljati. Obilo smeha vzbudil je „Mizar"* koji prizor našel je vrlega interpreta v oaobi poznanega našega komika, gosp. Bo-rovščakova. „Mizar* nas je kar obsipal z bodečimi kupleti, primernimi duhu časa in njega — slabostim. Po izvršenju oficijel-nega programa razvila se je animirana domača zabava. Vabilo. Občno zborovanje ,učiteljskega društva za Gorici okraj" bode dne 2. aprila ob 9. uri prodpoludnc v Gorici na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole. Dnevni red : 1. Volitev delegatov v „Zavezo", 2. Poročilo o ohrtnijskem tečaji na Dunaji 3. Peticija o učiteljskih plačah. 6. Posamezni predlogi. — K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. Iz Trsta s« nam piše i Dan sv. Jožefa popoludne napotili smo so v mali družbi k navadnemu romanju v Ricmanje, kamor kar v trumah zahaja občinstvo nafte, da počasti velikega svetnika, katerega slav-nost. ae je tudi letos v Ricmanjih prav impozantno vršila. Ljudstva je v mali a prijazni vasici kar mrgolelo. Po komaj uri hoda dospeli smo v Iticmaiije ravno ko je popoldanska služba božja začela. Napotili srno se naravnost v prav lepo ozalj-šano in dosti prostorno cerkev, katera je bila kar natlačena ljudstva. Ugajalo nam jo posebno, da se tamošnje ženstvo trdno drži stare uoše in da se odlučno brani modčrnih nestvorov, koji se — žal — preveč širijo po tržaški okolici. Prav je tako, da vzdržujete stare tradicije in atare običaje, koji so vam v ponoa, žepom Valim pa v korist. Med službo božjo pel je litanije in „Tantura ergo* kakih 15 mož močan zbor pevskega društva „Slaveo* toli precizno, da smo bili prav prijetno iznenadjeui. Pozneje amo se sešli z vrlimi pevci v krčmi g. Jožefa Kurcta, kjer smo pri kozarcu dobrega vina imeli priliko ali-šati več narodnih slovenskih pesmi, katere so omenjeni vrli pevci prav dobro proizvajali. Žal, da nima pevski zbor društva „Slavec* nikogar, ki bi ga redno poučeval ▼ lepem petju. Pevoi izražali so željo, da bi se v ta nauien kdo iz Trsta včasih tja potrudil. V Trstu je gotovo kateri, ki bi si lahko kako nedeljo kako urico vtrgal in našel bi tam prav voljnih ljudi, koji bi mu bili od srca hvaležni. Škoda velika bi bila, ko bi ae petje v Ricmanjih, kjer je toliko veselja, zanemarilo. Vekosiav. Z Goriškega se nam piše: Daniti seje začelo tudi tukaj pri nas; dvigati se je začela megla, ki je toliko Časa zakrivalu blagodejne solnčue žarke. Začela soje izgubljati, in ako Bog da, prisvetilo bode tukajšnjim Slovenoem aolnce zavednosti. Ali daneB ni moj namen opisovati tukajšne razmere. Te dni bila mi je čaat, da je posetil g. skladatelj Volarič mojo obitelj. Tega moža čislamo vai radi njegove ljubezni do mile domovine in njegove delavnosti na glasbenem polju. Tožil je g. akladatelj radi stroškov, koje mu pro-vzroča tisk skladeb in da mu jih ostaja veliko nerazprodanih. Na obrazi sem mu čitala, kako to žali mladega umetnika in inilo se mi je storilo. Kako bi tudi ne P! Gosp. skladatelj ljubi Bvojo domovino is vsega srca: a ljubi tudi svojo družiuo, za katero je dolžan skrbeti in zato uiu je tembolj hudo, ako ima poteg truda šo škodo. Slovenci, vzdramimo se vendar in podpirajmo domače umetnike, kateri so uain v ponos ! Koliko družili kupuje morda skladbe vseh tujih skladateljev ; a Vola-ričevih skladeb nima. Vsaka bolj premožna družina bi si lahko omislila po en snopič vsake izdaje. S kakim veseljem bi se mladi mož poprijel dela, videč, da njegov trud ni zaman. Slovenci smo zares čuden narod : kadar umre kdo naSih slavnih mož, hvalimo ga iu postavimo mu spomenik ; dokler je živel, se pa niti brigali nismo zanj. Alije potem čudne, da se jo veliko naših slavnih mož vrglo v naročje tujcev, kateri znajo bolj coniti take može. Hvala in podpora na avojem mestu ter o pravem ča»u ne škoduje, marveč dotičnika iapodbuja k delavnosti. Gospod skladatelj 4 naj mi oprosti, ako sem o njemu pisala, saj me pozna, da imam čuteče srce in da me boli, ako vidim, da ae komu krivica godi. Slovenci, ako rea ljubite domovino svojo, podpirajte one, ki so nam v čast! Ž a 1 o m i 1 a. Morilec svoje lastne matere. V Vod-njanu izvršil je 28 letni Fran Demarin grozen zločin : umoril je lastno svojo mater. Dne 20. »pri se jo se svojimi stariši, ker mu niso hoteli dati denarja. Ob 10. uri pr. p. srečal je svojo mater na ulici ter zopet zahteval: „Daj mi moje stvari!" ter jo mahnil se sekiro po glavi. Starka zgrudila se je na tla vsa okrvavljena. Po-živinjeni sin mahnil je potem še dvakrat po nji in je revica na lici meato izdihnila dušo svojo. Zločinec izočil se je sam sodišču. Samomor. Pred pokopališčem grško-vetočne cerkve "našli so dne 22. marca truplo nekega človeka, kojemu je bilo sence prestreljeno. Poizvedovanja so dognala samomor in da je mrtvec identičen s trgovcem Ivanom Panegiatopulo. Vzrok samomoru je nekda slaba kupčija. Pri mrtvecu našli so samokres in nekolike denarja. Toaleta. Nova učna metoda o pr i k r o je v a n j i oblačil za dame. Tako se zove knjiga, kojo nam je zopet napisal marljivi strokovni pisatelj, g. Matija Kune, krojaški mojster v Ljubljani. Knjigi pridejano je 6 tabel, 40 izvirnih vzorcev in merilna tabela. Ker nismo sami strokovnjaki, res ne moremo sumi napisati primerne ocene, ali sodeči po kaj laskavih oeenah o „Knjigi krojaštva" istega pisatelja, doilih od prvih avstrijskih in inozemskih avtoritet na tem polju, smemo pač z gotovostjo računati, da bode tudi „Toaleta" v polni meri služila svojemu namenu, radi česar knjigo to toplo priporočamo našemu slovenskemu ženstvu. Naročuje se pri M. Kuncu, krojaškemu mojstru v Ljubljani. Kmetovalec prinaša v 5. štev. naslednjo vsebino. Valjenje jajec. — Ugovor k članku: „Kako obdelovati domače trto, da se jih ne loti trtna uš". — Onejidn krompir. 4. Zoper drisko telet. 5. Vprašanja in odgovori. 6. Gospodarske novice. 7. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. 8. Tržne cene. Dunnjaka boraa 25 marca. Enotni drž dolg v bankovcih — — gld 92.95 „ v srebru — — — „ 92.95 Zlata renta— -----— — „ 111.25 avstrijska renta — — — — — „ 101.95 Delnice narodne banko — — — — „ 988.— Kreditne delnice — — — — — — „ 310 60 London 10 lir sterlin--— — — „ 115.55 Francoski napoleondori — — — — „ 9.16^ C. kr. cokini — — — „ fi.44 Nemško marke — — — — — — — 56 70 Javna zahvala. Podpisano predsedništvo šteje si v dolžnost nnjtopliše se zahvaliti blag. gosp. Ivanu vitezu Nabergoju, kateri je blagovolil podariti našemu društvu svoto petnajstih gld. Bog plati ! V Barkovljab, 22. marca 1891. Predsedništvo pevskega društva „Adrija". Drag. Martelanc, Fr. Godnig, predsednik. tajnik. Sreča ponuja se vsakemu, kdor dopošlje na-tanjČno svojo adreso pori st. 50 000 na Annoncen-Bureau von Hermann Roder in Dessau. Odgovor gratis in franko. 1-8 KMETIJSKO BERILO za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjem v pouk, dobiva se v tiskarni Ulica Carintia broj 28. po 40 kr , t r d o v e z a n 60 kr. zrna 5000 do 10.000 kil kupijo se. Ponudbe invzoni pošiljajo naj ae naime Ivan VVakonigg 9-2 v sv. Martinu pri Litiji, Kranj*ko. Vsprejme se več potovalnih in stalnih zastopnikov za posredovanja zavarovani) proti telesnim nezgodam. Ponudbe naj se izvoli pošiljati pod šifro „Noz^oda". upravništvu tega lista. 6 — 7 Grlena bol kaialj, hreputavica, promuklost, nazeb, zadavica, rora. zapala vstijuh itd. mogu se u kratko vrieme izliečiti rahljenjem NADARENIH 20-flo Prendinijevih sladkišah (PASTIGL1E PRENDIN1) sta jih gotovi Prendlni. lučbar i Ijekarnar u Trstu Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjtnih kaAljnć norih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao za čudo nzimanjem ovih sladki&ah. Opazka. Vulja se paziti od varalienh. koji je ponačinjnju. Zato treba uvjek znhtjevnti Pren-dinijeve sladkise (PsHtiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (Akatule) moj podpia. Sraki komad tih sladkiAah ima ntinnuto na jednoj Strani „Paatiglie", na drugoj „Prendini- Cisna 30 nć. kutijici zajedno sa naputkom. Prodaji« «e u Prendinijevoj ljekarni u Trstu (Farinurcia Prendini in Trieste) i u glavnijili ijekarnah svieta. 42 -48 Proti Dimu ! Izdelujem dimnike proti dimu, s katerimi jamčim za dober vspeh tudi pri najslabših dimnikih, za najnižjo ceno petnajst gold. Dimniki ti se postavljajo v rabo prikladno položaju. Za administratorje in posestnike hiš izdelujem nove ključe po dvajset nvč. — Poprave kjučavnio stanejo tudi 20 kr. — Katero-koli drugo delo po pogodbi. Zastop tovarn za poljedelske stroje in aparate za slično, kakor tudi za tehtnice in cimentirano uteži. Izdelujem naprave za uravnanje toplote po tovarnah za testo, po stanovanjih, tovarnah za kutiserve, za sušilnico in druge različne potrebe industrije. 25—26 Ključavničarska delavnica J osipa ZolicL Ulica Via Rossetti številka 6, — (uhod v ulici Chiozza.) Lekarna Razumnim možem v Btarosti od 25— 10 let, neož^njenim, zdravim in krepkim, ki ho nemškega in tndi slovenskega jezika v besedi in pisavi popolnoma zmožni, in morejo dokazati, da je bilo njihovo doaednjno življenje neninsd ževsim. ter da je njilmvogmotno stanje vredjeno, ponuja ho z oddajo tdu7.be potovalnega zastopnika, kateri tdužbi hi ne morali zavsem posvet ti, in n kstoro je združena stolne plača z stranskimi dohodki, prilika ni, ako se njih HpOHobnost dokaže, zagotoviti sigurno in *hiina bodočnost. Za to službo se pa naj le take osobe potegujejo, katere vsem tem zahtevam vstrezsjo Inki imajo veselje do potovalnega posla in ho vajene svoje dolžnosti z resnostjo, pridnostjo in iilavo vstrajnoatjo izpolnovati, ^ri čemur se pa tudi brezmadežno obnašanje 7,abteva Lastnoročne, nemško in tdovennko pisano prošnje, katerim ne morejo priložiti prepisi spričeval. ae naj pošljejo pod „11.471" v Gradci. poate restante. 10—4 Trnk6czy zraven rolovža v Lj ULk>lj ani 5 Marij a celjske kapljic velikem mestnem trgu* priporoSu tukaj popisana najboljia iti svela zdravila Ni (TR dneva, da »>i n e prlinll pl menih zahval o tiu$ih izborno skuinnih domaČih zdravilih-Lekarn Trnk6*zy-jeve t.vrd«' i« pet. In flc-r: Na Dnnajl Viktor pl. Trnk6czy, V., Hn>idsfcniirmst,r„«i«c i »8 (Midi k-fMi'na tovarna); dr. Oton pl. jrnk6czy. III. RadeHtjrnl tz 7 in Juliu« pl. Trnkoezy, VIII , .IosetVtA.I'.Tst.r,lsso a) V G r n d o i fna štajerskem) Vendelln pl. Trn4oczy V Ljubljani Ubald pl. Trnkdczi. P. n. občinstvo se nrosi, ako mu j« na leni ležeč"*, dti spodil navedena z-iraviln s prvo poAto doM, da nnsl v tako le napravi : Lekarna Trnk6ozy poleg rotoviav Izubijani. Cvet proti trganju (Olohl^elal), povsem najboljše zdravilo, lajša In preganja bolefine pri ukrnini (revmatizmu), pri trganje po udih. pri bolestih v križi in živcih, pri oteklinah, otrpnjonih udih, in in kiti itd. Zahteva naj se „dr. Ma-ličevega cvetu eoper trganje" s tikstoječim znamenjem. Steklenic« 5U kr.. tucat 4 gl. SO kr. trgu v Ljubljani. Planinski zeliščni sirup kranjski. je najboljSi zoper kašelj, hripavost, vratobol, jetiko, prsne in jfiine J za želodec so izvrstno uspešne, kot žolodoc krepilo«, žlezo ločilno, odvajalno, bolečine olajšatno in slast do jedi oživljajoče zdravilo. — Sklenica stane 20 kr., lucat 2 gl., 5 tu-catov samo 8 gl. U0T Mvarllo! "^C Opozarjamo, da take istinite Marijaceljske kapljice dobivajo se v lekarni Trnkoczl-ja zraven rotov-ža na velikem mestnem Krasne nzorke na privatne narnčitelje 20—11 badava i franco. Jošte naridjeno knjige uzoraka zu krojače nefranklrnno i uz uložak od 20 for., koji <5e se nakon evršeno naručbe uračunati. Tvari za odjela. Periivieit i Donking za viHoko svećenstvo; propisane tvari za c. kr. činovničke uniforme, to za veterane, vatrogasce, sokolače, livrfe; sukno za biljard i igranje stolove, loden i nepromočne lovačke kapute, tvari kn je s - pore Plaid za pntnike od 4 14 i:d. Tko želi kupiti jeftine, pogtene, trajne, čisto vunene suknene tvari nipošto jeftine cunje, štono ih posvud muljaju, te jedva podnose krojačke troškove, neka se obrati na Iv. StikaroMy-a u Brnu. Voliko skladište sukna Austro-Ugarske. U mojem stalnom skladištu u vriednosti od V, milijuna for. a. v. te n mojoj svjetskoj poslovnici jest pojmljivo, da preostane mnogo odrezaka; svaki razumno misleći Čovjek mora sam uviditi. da se od tako malenih osta-naka i odrezaka neniože poslati uzorke jer nebi uz koju stotinu naručala uzorkah u kratko ništa preostalo, te ju ono usljed toga prava slieparija, kad tvrdke sa suknom objelodanjuju uzorke odrezaka i ostanaka, te su u takovih slučajevih odrezei uzmaka od komada, nipošto od ostanaka; nnknne takovog postupanja jesu bjolodnne. — Odrezei, koji no nedopadaju, zamjenjuju ho 11 h p povrati novac. Kod uartičbe treba naveati Iiojn. dnUfnu i cienn. Pošiljke jedino uz poštarsko poitzctje preko 10 for. frmko. « 24 Dopisiijo u njemačkom, madjarakom, češkom, poljskom, itali.fanskom i truimezkom jeziku. zu odrsala ln otroke, je na pljučne bolu I steklenii'a 58 kr , 1 tu -ut C» «1. KriČistilne krog^ ice, ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so su uže tisočkrat sijajnu osv^i-d<>fiile pri zabasanji človeškega teles:., glavo 6lu, otrpnel'h udi li, fckaženeni zelod.-n, etrnih in oblstnih boleznih, v škatljuh A 21 kr. ; j*d«n zavoj s G Skatijami 1 gld. f> kr Trnk6ezy-ieva hmeljeva slndna kava (zdravilna kava). lehko prebavljajo5e, želodeo krepilno, redilno sredstvo, je važna za vsacega in neobhodno potrebna v ohranenje in dosego zdravja. '/« kil zamotek 30 kr, ANGLEŠKI ČUDOTVORNI BALZAM, I steklenica 10 kr., 1 tucat I gld., 5 tucatuv nanio 4 gld. ZDRAVILA ZA ŽIVINO. Štupa za živin«. 2jrySu*.",T.K uolr/.nih knv, konj in praSISov Konji' varuju ttt Itupa triranja po frevlh , b-f a-k, ▼seli nilezljivlh kutnih boleziiij, kaltlja. p lisnih i'i vratn.h boleziiij. trr ndpraTlJa vse g istu. ml vzdr-fuje konje debe.e, okrogle i mkreua. Cvi.« »M lf,t,,i|, N»jbolJfle mazilo sa kn-jo l'¥l/l IfcUIIJC. pon.afirn pri pr.'lćgu «il, ote- kanil kolen, kopitnih bolul'n. (it.rp-nenji v boku, krit itd otekanji n >«■ r nviiurjih na no [f~ irah. isvijenfi t.S -1 fanji Hrt ilii.op a v« li -■ ii nlci itrl.,8 kratka rl vsuh viinnjih boleznin lri lilh ih. Stekle iiea /. riliil-nim niLvndiiiii vr-'d *tau« I a 1 Riđ., S steki z rabil ilm navodom vred samo 4 'jld Krave dajo mnoifo dobrega mlekn. gv Zamotek z rahUnim navodom T-tl v.'ljn le 50 kr., 5 zamotkov nanio * gl. V9a ta na5te».a zdravilu se sumo prava dobijo v lekarni TRNKOGZY-ja v Ljvifc>lj«ni zraven rotovi« in VBiik duu a pošlo razpošiljajo 11 — 12 časi; nain jo preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolica, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskiii g rad ovali I mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providjenu JEl)INIT SLAVENSKU TISKARU U TRSTU [sta prima i obavlja svaku iiamčbu bilo koje vrsti knjiffotisktirskoga poala te preporuča se osobito za ovo vrsti tiskan io kao n. pr.: za Župne urede, okružnice, račune, list. artlju I zavitke s napisom, preporuene karte, posjetnioe, zaručne I vjenčane objave, pozive, razporede, ula-znloe, oglase, pravila, Izvješće, zaključne račune, ročlštnlke, punomoći, cienike, lestvenike, svako-vratne skrlialjke, izpovjedne cedulje, knjige itd. Uvjerava so p. n. občinstvo, du će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom I ukusnom izradbom. Drži u zalihi (fklodišću) hvo potrebne tiskanice i knjigu za er.'iven • urede. Onda ima na prodaj Hliodeće knjigo : Kmelijako burilo zn nadaljevalne teŠaje ljudskih Sol in gospodarjev v pouk e ona prije iiO nvč. sada IO tvrdo vezana......n. 0O Sodnijski obrazni sastaril 11. Trnovee . . n. Vilim Tel, prevod Cegnera......«• 40 Ljudmila prevod I Lebana.....n. tO Filip prevod Križraana.......n. SO Antigona prevod Krizmana......n. SO Pjesma o zvonu preveo A, K. Istranin . n. SO Intrn pjesma „ A. K „ . . n, SO Ove su knjigu jako prikladne za darove o praznieih zato ili si. obdinstvu^preporufiumo. lCod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naruobu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu nuručbu preporuča so Tiskara Dolenc Via Carintia br. 28 u Trstu. Lastnik pol. dnizt*-o ,,£dlnost". Izdajatelj in odgovorni tirodnik Maks CotiČ. Tiskarna Doieno v Trstu