Podnčno berilo za mladost. XIV. 2. Zrak. Kako različni in mnogi so božji darovi, ki jih človek in vse stvari na svetu vživajo ! Človek dobiva vsakdanji kruh , živini raste travica, ptički imajo za jed zernica in červičke, cebelicam duliti med v cvetji, da ga nabirajo. Vsaka stvar dobiva svoj živež, ki ji ga daje dobrotljivi stvarnik. Ena reč pa je, brez ktere bi ne uiogla živeti nobena stvar na zemlji, toje zrak, ki pa ga nobena stvar ne isče, ker ta navdaja vse prostore, in je povsod, kjer koli ga je treba. Zrak neprenehoma sili v človeške in živalske pljuča, in še celd spanje ga ne vstavi, tpr spreminja povžiti živež v kri in en del kervi zopet v zrak, ki jo človek izdiha. Izdihani zrak pa ni za življenje. Učeni inaenujejo zrak, ki ga dihamo, navadni, čisti ali za življenje potrebni zrak, — izdihanemu zraku pa pravijo zadušljivi ali dušivni zrak. Čistega zraka potrpbujejo vse stvari, da morejo živeti. Zrak oživlja ljudi, živali in rastline, in še celo ogenj. Xe les, ne oglje, ne luč ne more goreti brez čistega zraka. Akoravno pa zrak vse stvari oživlja, ima pa tudi to lastnost, da stvari razdeva in jih npkako v zrak spreminja. Tudi mertvo človeško truplo zrak razdene, če se ne mazili t. j. če se ne prevleče z nekako smolo, skozi ktero zrak ne more. Zavoljo tega barvajo tudi lesene strehe z oljnato barvo in zlate reč/, da jih zrak ne razje tako kmali. Zrak tedaj stvari oliranuje, in jih ob enem tudi pokončuje. Rastline serkajo zrak v se, in dajejo tako po zraku živež steblu, perju in cvetju. Perje ali listiki dajejo zopet živež gosenci, ki se spreminjajo v gosenčino meso. Tiček prileti na drevo, pobere gosenco, jo požre, in ta se mu v želodcu zoppt spremeni v meso. Pod drevesom preži mačka in željno cedi sline po tičku. Mladi tiček komaj priskaklja nekoliko po tleh, ga že vjame mačka, in kmali ga ima v želodcu. Pa tudi mačka pred ali potlej pogine, in zrak spremeni nj% truplo zopet v pervinske zračne dele. Tako zrak vedno dela v naravi, akoravno človek na to ne misli. Zrak je tanjši od vode, pa ima vendar svojo težo; kolikor teži čeber vode, ravno toliko teži 800 čebrov zraka. Ako bi zrak ne bil težek, bi ne ruval in ne lomil dreves, ne odkrival hiš, bi čolna ne gnal po vodi i. t. d. Kakor plava riba s plavutami po vodi opiraje se na vodo, tako opira se tudi tič s perutami na zrak, kedar leta. V pretankem zraku, ali ako bi celo zraka ne bilo, bi tudi tič ne mogel letati. Zrak tisči na vse reči, in je tudi stegljiv in skerčljiv, da se da stisniti v ozek prostor, pa se naglo zopet stegne, če stis odjenja. Ako potegneš sapo ali zrak iz kake votle reči, pritiska vnanji zrak s silo v njo; zato se votel ključ, iz kterega se zrak potegne, lahko obesi na ustnice. Ako vtakneš cev v vodo, in zrak iz njo sprkaš, vstaja voda v prasno cev, ker jo vnanji zrak v njo tisči. Ravno tako se godi tudi pri brizgljah, ognjenih škropivnicali i. t. d. Kako je zrak težek, nam kaže zrakomer. To je neka steklenasta, blizo 3 čevlje dolga cpv, na enem koncu zalita, na drugpni pa nekoliko zavita in odpprta; vanjo se dpne živega srebra, pa tako, da ni v nji celd nič zraka; potem se pokonci postavi, da je odperti konec spodej. Kedar se srebro vstavi, ne izteče spodej srebro pri odpprti luknji. Ko bi se zaliti konček cevi odbil, bi zrak berž vanjo planil, in bi srebro doli potlačil, da bi spodej izteklo. Zrakomer kaže tpdaj splob, kako težek je zrak, in po tem se tudi niore nekoliko spoznati vreme. Kedar srebro vstaja, kaže to, da bo lepo vreme, ker težji zrak nima v sebi deževnih soparjev, in se tedaj ni bati dežja. Kedar pa v cevki srebro pada, je znamenje to, da bode kmali dež ali veter, ker je zrak ložeji, in ima tedaj več vodenih soparjev v sebi. Vendar pa se ne naore vselej terdno zanašati na zrakomer, zakaj vreme je in tudi zrak večkrat po devet misel na dan. Podnebni zrak ni nikjer popolnoma čist, ampak več ali manj so raztopljpne v njem mnoge reči. Xaj čistejši je po gorah; tedaj je ondi tečniši, kakor v mnogih dolinah ali celd v mestih, kjer puhti v zrak innogo drugih reči, ki ga onečistujejo. Xaj več skaženega zraka je pa po stanisčah, kjer stanuje veliko Ijudi, ali kjer je veliko živali, tako tudi v stanicah, ki so dolgo zaperte, in ki so nizke in mokre, novo zidane i. t. d. Sprideni zrak pa se nikakor ne popravi s kakim kadenjem, kakor imajo tu pa tam navado; če hočemo sprideni zrak z dobrim čisKm nadomestiti, moramo večkrat odpirati vrata in okna, in to ne samo po letu, ampak tudi po zimi, akoravno bi se nam kurjava smilila. Človek v čistem zraku ložeje diha in se veliko bolje počuti, kakor v nečistem in spridenem; ta skušnja tedaj nas mora prepričati , kako zdrava je in kako dobro tekne čista sapa ne le ljudem, ampak tudi živalim. Glejmo tedaj, da bomo v stanicah imeli čisti, zdrav zrak, in ognili se bomo veliko betegam in boleznim.