Štev.12 ILETO X GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE Volitve so mimo, čaka nas delo Vsem članom kolektiva so že znani izidi volitev. Izidi so bili objavljeni na oglasnih deskah in po ozvočenju. Preštevanje glasov, ki jih je dobil posamezni delegat pa ni tako pomembno, da bi spregledali veliko bolj razveseljivo ugotovitev. Vsi predlagani kandidati so izvoljeni. Zaprta llista kandidatov, ki je verjetno katerega volilca vznevolji-ia je postala pomembna preizkušnja. Zakoreninjen občutek, da volimo demokratično samo takrat, kadar lahko na glasovnici obkrožimo imena kandidatov ali pa ne, smo kot kažejo volilni izidi — premagali. Rad pa bi vsem onim volilcem, ki menijo, da bi morali imeti možnost izbire na sami glasovnici, povedal naslednje: Na kandidacijski konferenci, ki je bila izpeljana po organizacijskih VSEM SODELAVCEM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1975 SAMOUPRAVNI ORGANI UREDNIŠKI ODBOR ** 7* SE#### enotah smo lahko zamenjali evidentirane delegate iz svoje enote, če smo menili, da predlagani kandidati niso najbolj ustrezni. Dejstvo, da ni bil noben kandidat za delegata zamenjan na teh zborih, potrjuje, da so bili evidentirani kandidati na predhodnem sestanku vseh članov družbeno političnih organizacij res dobro izbrani. Prav verjetno pa je, da se niso nekateri člani kolektiva, ki bi želeli predlagati nekatere druge kandidate oglasili na teh zborih. Tem lahko rečem le — korajža velja, pa čeprav šele pri naslednjih voiliitvah. Ze dalj časa, posebno pa pri teh volitvah so vsa sredstva javnega obveščanja poudarjala, da mora biti sestav delegacij usklajen glede na sestav zaposlenih v posameznih OZD, glede na spol, mesto v proizvodnji, število ter starost oziroma mladost. Vseh teh zahtev pa ni moč izpolniti, če je kandidatna lista odprta Poleg tega pa sam kandidacijski postopek, ki zahteva pismeno izjavo od kandidata, da bo resno opravljal svojo nalogo, odprti listi jemlje blišč edino demokratična volitev. Potek voditev je bil kljub nekoliko nižji udeležbi (85 °/0) zaradi opravičenih odsotnosti organiziran in izpeljan vzorno. Opravljene volitve pa pred same delegate in tudi vse nas voldlce postavljajo nove naloge povezovanja delegatov z samoupravnimi tar družbeno-političnimi organizacijami v naši OZD. Prav tako pa bo treba čimprej izpeljati in sproti dograjevati organizacijo dela delegacij. Menim, da prav povezanost delegacije s svojimi volilci zasluži, da ji posvetimo največjo pozornost. Ne sme se več zgoditi, kot se je dogajalo pred sprejemom nove ustave, da bi naš delegat potem ko je bil izvoljen, Itakorekoč opravil s V minulem letu je bil v Uradnem listu iSFRJ št. 22/73 objavljen Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki na novih ustavnih temeljih ureja področje delovnih odnosov. Temeljne značilnosti smaoupravnih odnosov na področju združenega dela se zlasti uveljavljajo v tem-le: 1. delovni človek je osnovni nosilec v združenem delu na sredstvih družbene reprodukcije; 2. medsebojne odnose urejujejo delovni ljudje na osnovi lastne volje v medsebojni vzajemnosti, soodvisnosti. 3. delovni ljudje sami vsklajujejo na samoupravni 'osnovi svoje posamezne in skupne interese s splošnimi družbenimi interesi. Ta načela so delno že določena, bolje rečeno uzakonjena v našem sedanjem samoupravnem sporazumu, ki je bil januarja tega leta sprejet v naši OZD. Vseh vprašanj pa omenjeni samoupravmi sporazum ni uzakonil, ker za .to še ni imel osnove. Zvezni zakon je namreč določil, da bo vsaka republika s svojim zakonom po svoje uredila določena poglavja iz medsebojnih delovnih razmerij v združenem delu, kar je bilo napravljeno letos, ko je naša skupščina sprejela Zakon o medsebojnih razmerjih in je bil objavljen v Uradnem listu SRS št. 18/74. Glede na novo ureditev je bilo nujno v skladu z omenjenim zakonom urediti in vskladiti naš samoupravni sporazum z navedenim zakonom. Strokovna služba je pripravila in predložila osnutek predloga sprememb lin dopolnil sedanjega samoupravnega sporazuma DS. Le-ta je na svoji zadnji redni seji obravna- svojdmi volilci, da ti niso vedeli kaj počne. Našim delegatom bomo morali dodeliti pomoč v obliki tajnice, ki bo — med drugim — z zapisniki iz sej in sestankov obveščala volilce o dejavnosti delegatov. Delegati pa bodo morali dobivati mnenja svojih volilcev kratko in jasno napisana. Naloge samoupravnih interesnih skupnosti namreč zadevajo ob naše vseakodnevno življenje tako močno, da bi nezanimanje nas samih za delo teh skupnosti dn naših delegatov v njej v končni posledici nepripravljeno in preveč udarilo prav tja, kjer smo vsi najbolj občutljivi — v naše žepe. Predsednik IO OOS Viljem Dolenc val in soglašal, da se predloženi akt da v javno obravnavo članom delovne organizacije in potrditev. Sporazum je obravnavan na zborih organizacijskih enot. Sklenjena pa bo, ko bo 2/3 delavcev pismeno izjavilo, da se strinja s pravicami in obveznostmi, določenimi v predlogu sporazuma. Najprej velja omeniti, da novi republiški zakon že upošteva novost, ki jo vnaša v položaj (status) delavca delegatski sistem. Zakon predvideva, da se s samoupravnim sporazumom uvedejo tudi pravice in obveznosti za delavce, ki kot člani delegacije opravljajo funkcijo delegata ali člane delegacije. Zakon in samoupravni sporazum določata, da ima delavec - delegat vse pravice in obveznosti iz dela in so upravičeni do OD za čas, ko so kot delegati odsotni. , Novi zakon tudi podrobneje določa kdaj se delavec, ki sicer že dela poln delovni čas delati v drugi delovni organizaciji. V drugi delovni organizaciji lahko dela le polovico delovnega časa in še to le v primeru, če sta se delovni organizaciji o tem sporazumeli. Med najpomembnejšimi novostmi novega zakona pa je ureditev vprašanja, če je treba ukiniti delovno mesto v delovni organizaciji iz ekonomskih ali tehnoloških razlogov. V takem primeru ne preneha delavcu, ki je delal na tem delovnem mestu lastnost delavca, ampak mu mora organizacija preskrbeti drugo delovno mesto v tej ali drugi delovni organizaciji, ki ustreza njegovim lastnostim. Pomembno novost prinaša novi samoupravni sporazum glede uzakonitve porodniškega dopusta. Tudi poglavje odgovornosti je doživelo važne spremembe. Uvedena sta dva nova ukrepa zaradi kršitve delovnih obveznosti in to začasno razporeditev delavca na drugo delovno mesto, za katero se zahteva enaka ali neposredno nižja strokovna izobrazba in odstranitev delavca z vodilnega delovnega mesta. Poleg tega novi zakon tudi dopušča možnost, da se disciplinski ukrep prenehanja lastnosti delavca (odpust iz podjetja) pogojno odloži za dobo enega leta s pogojem, da se ukrep ne bo .izvršil, če delavec v tem času ne stori nove kršitve delovne obveznosti. Tukaj smo navedli le nekatere najpomembnejše spremembe, ki so poleg ostalih narekovale, da je bilo potrebno izdelati nov samoupravni sporazum. Ta sporazum, ki je v bistvu dopolnitev do sedaj veljavnega, bo sprejet po enakem postopku kol prejšnji. Predvidevamo, da bodo o samoupravnem sporazumu odločali zbori v prvi polovici decembra tega leta. V tem sestavku želimo seznaniti člane kolektiva, da se ravnokar dokončno oblikuje tudi samoupravni sporazum o sistemizaciji delovnih mest. Le-tega želimo vsebinsko in oblikovno urediti tako, da bo razumljiv za vse člane naše delovne organizacije in da bo seveda tudi u-sklajen z našo notranjo in zunanjo zakonodajo. Poleg tega pa tudi mora biti tako urejen, da bo čimbolj odgovarjal našim specifičnim razmeram in da bo zlasti pregleden in pravičen ter spodbuden. Ta samoupravni sporazum bo namreč osnova tudi za izdelavo naslednjega samoupravnega sporazuma, to je o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Ta področja bomo dokler ne bosta sprejeta omenjena samoupravna sporazuma, utrjevali z začasnim splošnim aktom. Cilj na novo izdelanih samoupravnih sporazumov je zlasti odpraviti vse hibe in napake dosedanjih tu in tam uzakonjenih pravic delavcev iz združenega dela. Vsak samoupravni sporazum dn drugi splošni akti niso večna listina temveč živ organizem, ki potrebuje vsako toliko časa modernizacijo, obnovo, obogatitev, vskladitev z doseženimi nivoji razvoja naše družbe tako na tehnološkem, organizatorskem^ zakonodajnem in drugimi področji. Le taki samoupravni sporazumi in drugi splošni .akti so za nas ustrezni in v praksi sprejemljivi in sta nujno potrebni za normalno in uspešno poslovanje. Vsi samoupravni sporazumi in splošni akti bodo po potrditvi razmnoženi v takem številu, da se bo sleherni seznanil s svojimi obveznostmi in pravicami, ki izhajajo iz druženega dela in po njem. Mirko Požek SAMOUPRAVNI SPORAZUM Samoupravno sporazumevanje o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke Zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke, ki je izšed v Uradnem listu SR Slovenije sredi julija 1973 nam je prinesel precej novega na tem področju urejanja medsebojnih razmerij. Najprej zakon določa da: »Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela usklajujejo medsebojna razmerja in svoje posebne interese s skupnimi interesi na področju razmerja in svoje posebne interese s skupnimi interesi na področju razporejanja dohodka s tem, da določijo s samoupravnimi sporazumi osnove in merila za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke. Z njimi morajo zagotavljati takšno delitev, ki uresničuje enakopravnost delavcev pri u-porabi načela delitve po delu in načelo, da pripada za enaiko delo in za enak delovni prispevek sorazmerno enak osebni dohodek.« Kot Posebni interesi so tu mišljeni interesi posameznikov, da osebnega dohodka in zadovoljitev posebnih potreb, iki se financirajo iz osebnih dohodkov. Kot skupen interes delavcev v TOZD pa je mišljen interes za obstoj in razvoj TOZD oziroma OZD. Nadalje zakon določa: »S samoupravnimi sporazumi določajo delavci osnove lin merila za razporejanje dohodka na sredstva za razširitev materialne osnove združenega dela (nova delovna mesta, novi stroji, boljši pogoji za ustvarjanje še večjega dohodka), za rezerve, za dvig delovne storilnosti ter za svojo osebno in skupno porabo, tako da se z razporejanjem zlasti: — omogoča doseganje dogovorjene stopnje akumulacije; '— krepi akumulativnost in reproduktivna sposobnost dela, razširja materialna osnova združenega dela lin dvig delovne sposobno: sti: '— ustvarjajo ekonomski in drugi pogoji, ki spodbujajo interes za dobro gospodarjenje, za racionalna vlaganja, za povečanje produktivnosti dela; uresničujejo materialni pogoji za socialno varnost in stabilnost delavcev. To in še druga določila kot so, da se morajo delavci sporazumeti o značilnih poklicih (tipični poklici ' tipična delovna mesta) in to da morajo najkasneje v 120 dneh po uveljavitvi zakona začeti postopek za uskladitev samoupravnih sporazumov določa zakon. Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma skupine predilnice, tkalnice in oplemenitilnice v Sloveniji katere član sem z nalogo, da zastopam naše interese v navedenih medsebojnih razmerjih, je že lani začela postopek za vsklaje-vanje. Sedaj pa je pripravila popolnoma nov osnutek samoupravnega no razpravo. Ta novi sporazum se od prejšnjega popolnoma razlikuje — je popolnoma drugačen. V novem samoupravnem sporazumu ni več kalkulativndh osebnih dohodkov ni več skupin, ki so temeljile izključno na formalni izobrazbi, ni faktorja stimulacije. Namesto tega imamo MDBOD = je masa dovoljenega bruto osebnega dohodka ,imamo tipična delovna mesta razporejena v sporazuma, ki bo te dni dan v jav- deset skupin. Vrednostna skupina Definicija Tipična delovna mesta Relativno razmerje I. Najožje usmerjeni Poklic za delovna mesta za katero so potrebna krajša navodila in spoznavanje opravil — Zunanji transportni delavec — Čistilec prpptorov — Sortirec odpadkov — Delavec v skladišču — Prebiralec cevk II. Ozko usmerjeni Poklic za delovna mesta za katero delo je potrebna krajša arganiizii rana priučitev — Čistilec strojev — Notranji transportni delavec — Medfazni likalec — Posluževal ec strojev v čistilnici predilnice — Rezalec in sortirec izdelkov 1,37 * — Vlagalectsnemalec — Prevzemalec v skladišču — Pomožna tkalka — Delavec na stiskalnici — Izdelovalec kolekcij — Vratar-čuvaj III. Specializirani Poklic za delovna mesta za katera je potrebna daljša in organizirana priučitev za delovno mesto — Predica — Pletilja — Tkalka — Snovalka — Krojil j a — Barvar — Apreter — Strojna šivilja — Sukalka-previjalka — Likalec — Polagalec tkanin — Izšivalec napak — Prisukovalec osnov — Pomočnik skladiščnika 1,78 IV. Široko usmerjeni Poklic za delovna mesta za katera se zahteva strokovna izobrazba v poklicni Solili, praksa najmanj 1 leto — ključavničar — Popravljalec napak v konfekciji — Zidar — Šofer — Kuharica — Medfazni kontrolor — Nižji administrator — Strojepiska 2,03 V. Specia- Poklic za delovna — Varilec 2,90 lazi rani mesta za katera — Mehanik specialist je potrebno poleg — Prebijal ec programskih kart Vrednostna skupina Definicija Tipična delovna mesta Relativno razmerje strokovne poklicne šole še dodatna specializacija za delovno mesto v delovni organizaciji — Dispečer — Pregledovalec tkanin VI. Delovodje Poklic za delovna mesta za strokovno vodenje — Vodja proizvodne linije — Mojstri delavnic — Vodja skladišč 3,00 delovnih skupin — Vodja transportnih delavcev — Vodje vzdrževalnih skupin — Vodja kuhinje — Vodja pisarne — Vodja inventuristov VII. Tehniki Poklic za delavno mesto tehnika s srednješolsko izobrazbo — Srednje ladministrativni del avci-ref erent i — Vodje izmen — mojster — Operativni kontrolor — Modelar — Inštruktor — Vodje vzdrževanja — Lanser 3,20 VIII. Inženirji Poklic za delovna mesta obratnih inženirjev-eko-nomistov itd. — Modni kreator-oblikovalec 3,71 — Obratovodja — Anali tik-planer — Vodja nabave — Vodja prodaje — Tehnolog — Vodje delavnic — Vodja priprave dela — Samostojni referenti IX. Diplomi- Poklici za delovna — Vodje referatov _ 4,78 rani in- mesta z visoko- — Vodje sektorjev in Služb ženiirji šolsko izobrazbo — Direktorji TOZD X. Diplomi- Individualni — Direktorji OZD-TOZD-SOZD 5,50 rani in- poslovodni — Direktorji sektorjev ženirjli organ — Strokovni svetovalec Delovna mesta, ki niso posebej našteta v tem členu, se razvrščajo v ustrezne vrednostne skupine. Relativna razmerja med vrednostmi skupinami delavnih mest so srednje vrednosti, od katerih lahko podpisnice odstopajo največ za minus 15 % ali plus 15 %. Po prejšnjem samoupravnem sporazumu smo lahko formirali maso KOD (kalkulativnih osebnih dohodkov) gilede na zahteve delovnega mesta samo v neposredni proizvodnji, za režijsko delovna mesta oziroma delavce, pa smo morali jemati dejansko izobrazbo delavcev. Skupine po prejšnjem samoupravnem sporazumu podpisnic v interni delitvi niso nič obvezovale. Od sedanjih relativnih razmerij, kot je določeno v osnutku, pa je možno odstopanje samo H------15 %. Kar pomeni, da je razlika med dejanskimi izplačili oz. osebnimi dohodki delavcev na delovnih mestih iste skupine največ lahko 30 °/o. To je uresničenje na začetku navedenega načela, da za enako delo in za enak delovni prispevek pripada sorazmerno enak osebni dohodek. Delovna mesta, ki so v osnutku samoupravnega sporazuma navedena kot tipična delovna mesta so o-vrednotena po metodi. Vrednotenja zahtevnosti dala (VZD), ki ima toč-kovanih preko sto zahtev za posamezno delovno mesto, ki pa seveda vse na vseh delovnih mestih ne nastopajo. S to metodo imajo urejena delitvena razmerja oziroma jih urejajo mnoge delovne organizacije tekstilne industrije: Novoteks, Svilanit, Rašica, uvajajo MTT in drugi. Priporočamo, da tudi mi pristopimo o-ziroma začnemo ocenjevati delovna mesta po tej metodi. Povečanje osebnih dohodkov je bilo do sedaj odvisno od faktorja stimulacije, kar se tiče povečavanja realnih osebnih dohodkov, drugo je dalla inflacija. Faktor stimulacije smo ugotavljali z ugotavljanjem dohodka. Bodoče povečevanje pa bo odvisno od povečanja dohodka in predstavlja, da ga skupno s povečanimi osebnimi dohodki načrtujemo. Povečanje osebnih dohodkov oziroma načrtovanje osebnih dohodkov za eno leto naprej bo treba izračunati po naslednjem obrazcu. DBOD = PD/nph x 0,30 + 6,60 xhp MDBD = DBOD/ph x nph x KD pri tem pomeni: — D = celotni dohodek zmanjšan za materialne poslovne stroške in amortizacijo. — PD = povečani dohodek, dohodek povečan za razliko med obračunano amortizacijo in amortizacijo po predpisanih stopnjah. — h = ure, predstavlja število realiziranih ur dela in nadomestila za delo, ki se nanašajo na doseženi celotni dohodek. — ,ph = pogojne ure, so »h« po vrednostnih skupinah tipičnih delovnih mest pomnožene s faktorji relativnega razmerja med vrednostnimi skupinami. — hp = količnik povečanja, je količnik s katerim se poveča konstanta v din, ki pomeni najnižji dogovorjeni bruto osebni dohodek na »ph« s procentom, ki ga na osnovi povečanja cen življenjskih potrebščin objavi komisija za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov. — DBOD/nph = dogovrjeni bruto osebni dohodek na uro pogojnega dela. — DBOD = sredstva za osebno porabo. — VS = vložena sredstva, so povprečno vložena osnovna in obratna sredstva s tem, da se upoštevajo tista sredstva, ki so bila u-porabljena za dosežem celotni dohodek. — SD = stopnja donosnosti vloženih sredstev, je razmerje med ustvarjenim povečanim dohodkom PD in vloženimi sredstva »VS«. — KD = količnik donosnosti, je valorizacijski količnik stopnje donosnosti po tabeli (tabela je v samoupravnem sporazumu). Toliko, kot uvod v javno razpravo o samoupravnem sporazumu o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke. Takoj ko bomo dobili osnutek bomo organizirali javno obravnavo in po potrebi še bolj podrobno obrazložili. ANTON DOLENC Osnove v tkalnici gaze s strojčkom • B • Lahko izračunamo, da se letni strošek povzpne na okoli 43.000,00 din za deHvica. Kot primer omenimo tudi, da delavec s 25 kategorijo letno stane tovarno okoli 107,000,00 din. Ob teo primerjavi lahko zaključimo dvoje: Stroj na določenih mestih lahko zamenja delavca. Z na/videz drago investicijo v nov stroj ob istočasnem zmanjšanju šte- vila delavcev lahko podjetju znižamo stroške. Vsak zaposleni stane podjetje dz leta v leto več, zato se ob tej priliki vprašajmo, če smo res vsi polno zaposleni in izkoriščeni in, če res na svojem delovnem mestu delamo s polno odgovornostjo. dipl. ing. Jože Podpeskar Trakotkalnica Pogoji dela tudi del investicijskeg Vsi skupaj stremimo za tem, da si svoje delo čim bolj olajšamo, da delamo pod boljšimi pogoji dn, da je naše delo uspešno. Prizadevamo si, da bi čim več ročnega dela, M je včasih tudi drago zamenjali s strojem. Kot primer naj navedem Bamenjavo ročnega privezovanja osnov v tkalnici gaze s strojnim. ■Strojček za privezovanje osnov je sestavljen iz stojala preko katerega namestimo privezov,alni aparat, ki poveže posamezne niti stare in nove osnove. Seveda morajo biti niti obeh osnov primerno pripravljene in vzporejene, strojček sam pa mora biti primerno nastavljen. Kaj bi z nabavo le tega pridobili? Ugotovili smo, da moramo dnevno privezati povprečno 4 osnove za kar potrebuje ena delavka, ki ročno privezuje osnovo povprečno 9 ur neprekinjenega dela. Ker se vča-sth zgodi, da je istočasno izpraznjenih več osnovnih valjev, stroji stojijo in čakajo na privezovanje. Računamo, da skupno stojimo zaradi di čakanja na privezovanje dn zaradi privezovanj a 19 ur dnevno. Z drugimi besedami: 1,3 statve stoji vsalk delovni dan. Seveda lahko takoj pripomnimo, da med tem časom stroj temeljito očistijo in namažejo. Trenutno imamo za ročno privezovanje namenjene štiri delavke, ki poleg tega dela opravljajo še vdevanje osnov, ob konicah pa zamenjujejo tudi tkalke. Privezovanje osnov s strojčkom nam skupni čas privezovanja zmanjša za skoraj 4-)krat, saj lahko privezuje niti s hitrostjo 60 — 600 vozlov na minuto, tako da bo le ta s pomočjo spretne privezovalke privezoval povprečno dnevno .le 2,5 — 3 ure. Če še upoštevamo, da bo zaradi hitrejšega privezovanja skrajšano čakanje na privezovanje lahko z gotovostjo rečemo, da bo zaradi tega dnevno dodatno loibratovala še ena statev. Za strojno privezovanje bosta potrebni le dve delavki in ena v oni in ena v drugi izmeni. Preostali čas bosta koristili za vdevanje osnov oz. bosta inadomeščaH tkalke. Ob tej priliki lahko izračunamo, koliko stane Tosamo letno en delavec: Vzemimo za primer delavca, ki je zaposlen na delovnem mestu s 5. kategorijo. Njegov bruto osebni dohodek znaša letno 33.879,00 din. Temu znesku prišteti še različne dodatne prispevke, stimulacijo in delovni staž, kar znese skupno nekaj nad 27 %• programa V tem sestavku bi izhajala iz tega, da je pri hitrejšem odpravljanju težavnih in zdravju škodljivih delovnih mest, poleg uvedbe novih tehnolloških postopkov, organizacije dela itd. nujno zagotoviti pogoje, da delavci postanejo nosilci varstva pri delu. Zato bi ob sprejemanju predloga investicijskega programa proizvodno — skladiščne dvorane, ki je po mojem mnenju dokaj jasno predstavil problematiko zastarelosti tehnologije in proizvodnega parka v tkalnici ovojev, opozorila na določeno vprašanje. V kolikor se ne motim, bomo verjetno v tkalnici ovojev s čimprejšnjo realizacijo tega programa pridobili še nekaj, kar ni omenjeno ob naštevanju »nujnosti investicije« v tkalnici ovojev, in sicer: mnogo boljše pogoje dela. Kajti pričakujem, da bodo novi moderni stroji, s katerimi bomo dosegali večjo produktivnost, sočasno zagotavljali večjo varnost pri delu. Tako bodo odpravljeni do največje možne mere tudi vzroki in posledice, ki so zdravju škodljive. Najbrž so boljši pogoji dela umljivi že sami po sebi (kot posledica nove investicije), vendar ni odveč, če ob sprejemanju takega pomembnega dokumenta, toi dolgoročno nakazuje našo orientaaijio, opredelimo Sredstva za varstvo pri delu, osebna varstvena oprema in osebna zaščitna sredstva Zakonsko določilo pravi, da mora biti deflovnii proces organiziran tako, da morebitne škodljivosti ali nevarnosti ne morejo nastajati in vplivati na zaposleno osebje. Praktično je to seveda težko dosegljivo in ostaja kot cilj h kateremu mora stremeti tehnika varstva pri delu. Dodatno je zato predpisano še, da se v primerih, ko se drugače ne da zagotoviti zadostna stopnja varstva pri delu, uporabijo sredstva za osebno varstvo in osebna varstvena o-prema. V pogovoru se za ta sredstva običajno uporablja izraz osebna zaščitna sredstva. No, v pravnem smislu osebna zaščitna sredstva pomenijo nekaj drugega; so namreč lahko samo dopolnilo k sicer predpisanim sredstvom za osebno varstvo in o-sebno varstveno opremo. Pred petimi leti je bil sprejet pravilnik, ki govori o osebnem zavarovanju pri delu. S pravilnikom se predpisujejo sredstva ali oprema za posamezne nevarnosti in njih potrebna kvaliteta. Pripomniti velja, da morajo biti vsa sredstva in oprema zaradi lUstailjene kvalitete in uporabnosti 'atestirana, oziroma morajo biti izdelana v skladu z Jusom. 1. Sredstva in oprema Sredstva za osebno varstvo pri delu so sredstva, ki jih delavci za dosego potrebne stopnje varnosti u-porabljajo stalno. Sem bi lahko prišteli varstvene obleke, varstvena pokrivala, varstveno obutev in slično. Oprema za osebno varstvo so varstvena sredstva, ki se kot zavarovanje pred škodljivostmi uporabljajo občasno, torej tedaj, ko se take specifične nevarnosti javljajo pri delu. Kot primer bi sem lahko prišteli različne varstvene rokavice, očala, raspiratorje itd. Zaposleni imajo pravico do sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu, imajo pa jih tudi dolžnost pri delu uporabljati. Neupoirablja-nje predpisanih sredstev ali opreme ne pomeni potemtakem samo nepotrebno izpostavljanje pretečim nevarnostim ali škodljivostim, ampak v njem, tudi boljše pogoje dela, ki si jih nedvomno že dolgo želimo tisti, ki še delajo na zastarelih strojih in v slabih pogojih dela. Štefka Design tudi kršitev delovne dolžnosti (člen 109. Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu TOSAME). Vsakdo je dolžan sredstva ali o-premo, ki mu je dana na razpolago paziti in ustrezno vzdrževati. Sredstva to oprema se morajo uporabljati namensko, torej za dela pri kateriih nastajajo tiste nevarnosti o-ziroma škodljivosti zoper katere so namenjena. Oprema in sredstva za osebno varstvo se ne smejo odnašati iz podjetja. Prepoved ne velja za varstveno obleko zaradi pranja in potrebnega manjšega vzdrževanja. 2. Zamenjava sredstev in opreme V obstoječem seznamu za sredstva in opremo varstva pri delu so označeni tudi časi An trajanje le teh. Ti časi so izkustveni in predvidevajo v določenem času obrabo določenega sredstva ali opreme pri normalnih pogojih dela; služijo pa predvsem planiranju tovrstnih sredstev in opreme za posamezna obdobja. Po kolikem času se določeno sredstvo (oprema) za varstvo pri delu zamenja, zavisi od njegove sposobnosti, da zadosti zahtevam, za katere je bil namenjen. Ker velja, da dotrajanih in poškodovanih sredstev (opreme) ni dovoljeno uporabljati in jih je treba takoj izločiti iz uporabe, potem je logično, da je treba vsako tako 'izločeno sredstvo takoj nadomestiti z novim. Uporabnik mora o poškodovanju sredstva (ali o-preme) obvestiti vodjo dela, zamenjavo pa je treba izvesti neglede na vzrok poškodovanja. V kolikor je tako poškodovanje predčasno (pred-no poteče rok trajanja po pravilniku) potem se mora ugotoviti ali ne gre v danem primeru za malomarno ali celo nemarno ravnanje uporabnika. Po ugotovitvi takega ravnanja se mora določiti tudi stopnja uporabnikove materialne odgovornosti. Uporabniki imajo torej pravico stalno do brezplačnih sredstev in o-preme za osebno varstvo, so jih pa dolžni čim bolj smotrno uporabljati in vestno vzdrževati, ker zanje odgovarjajo tudi materialno. 3. Osebna zaščitna sredstva Zaradi določenih posebnih nevarnosti ali škodljivosti se lahko za posamezna dela določijo osebna varstvena sredstva, ki jih veljavni predpisi ne predvidevajo. V tako samo interno izbrano An predpisano osebno zavarovanje spadajo že omenjena osebna zaščitna sredstva. Tovrstna zaščitna sredstva izbirajo podjetja samo, če se na kakem delovnem mestu pokaže potreba zato. Čeprav morajo osebna zaščitna sredstva izpolnjevati vse zahteve glede kvalitete, uporabnosti in zavarovanja pa ne zaležejo JUS-u ali potrebnosti atestiranja. Med tovrstna zaščitna sredstva spada pri nas npr. zaščitna krema za roke in pijača, ki jo na nekaterih delavnih mestih dobivajo zaposleni. Dolžnosti An pravice v zvezi z uporabo interno predpisanih oziroma dogovorjenih osebnih zaščitnih sredstev, so slične kot pri sredstvih in opremi. F. V. Konfekcija VARSTVO PRI DELU II Nekaj o delu na računalniku Preteklo bo že skoraj leto dni odkar limamo n/ tovarni mali računalnik, pa vendair večina delavcev še do danes ne ve čemu nam služi, oziroma ikaj se sploh na njem dela. Zato čutim dolžnost, da kot ena izmed uslužbenk v tako imenovanem računskem oanitru spregovorim nekaj besed o našem delu, o naših uspehih dn težavah. Nabava računailnika je bila dokaj velika naložba, zato smo se izbrani sodelavci po najboljših močeh trudili, da bi ga kar se da hitro spravili v tek. Z mnogo volje in optimizmom smo se lotili dela. Razumljivo, da smo naleteli včasih na objektivne itn tudi subjektivne zapreke, katere pa smo ob svetovanju strokovnih sodelavcev vseskozi dokaj uspešno reševali. Torej, moramo te težave vzeti kot nujne in neizogibne, saj spremljajo vsakega porabnika, oziroma koristnika računalnika ob prvih korakih. Ob vsem tem pa naj ne pozabim omeniti težave, ki nam jih povzročajo neprimerni prostori. Le- l&lg* Dam tki Kožuh. ovralnlk Sar za prid kovin Odti vanj« »Veobču- lljivotf Ztfora\ 3 V Ha-lijansu-hi Popust Okraj.za elektriko 5.»- baarno Mestece v Srbiji Me^fo v Ulorolo Soglasnik. Samo- glasnik Samo -glasnik Mesto v Nebraski gorovje ■Irčrka abecede — _ Stari nska Ztfradba Um izolr. Skupnost Žaljivka Samo -glasnik Le lov i it e v Palnac. ni lev Dva rez liCha Samo-tfloih.ka Samo- tflainik Ekstrakt, izvleček Sneino vozi lo Rena,- $anta Mesto ob rujUo-pclt SKi meji i!|i Sodlas- tnk MoČi Naslov Junak h 1oo i 'noči — — ^ridtv- hik Ojokar Rudi 5amp-Ulomik Vi«to v najem Kober! Urh Meja£ Sklepna beseda Maža K (nemsUd — Novi dmar Spletka Novejša noša musli- mank — i'sssl!‘ 2 rculičha Somo- glatniU. OUiobjftmed dvema vojn. — Wti iq vrela snov Meslo v Iraku Karlovec Po slava Tol rdi- - Sklenitve Zakona. Liabljan Skl park GrJka črka Škod obzidje Navlaka 'Mn ' I itKv Zver Slov. m. ime Sanje IM. irnc Hrib, vzpetina VclikaS il’ In/or M Žarela tnaUrija Nočno zaba- višče e O^bnl zOjmik Prva kotnja Plosk. mera bodo Orlovič Topima 0020 : GUcri avjomaJ Nebeška pijača 7t pdr. drulka ko ril ra .Divji kopnar ! ZAHVALA Vsem, bi ste mi izrekli sožalje, darovali cvetje in denarno pomoč ob izgubi moijega dragega očeta, prav prisrčna hvala. BRECELJNIK NUŠA ZAHVALA Vsem sodelarvcem in sodelavkam se iskreno zahvaljujem za poklonjeno cvetje in izrečeno sožalje ob smrti mojega dragega očeta. Hvala vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. FRANCJC4. MESTEK ZAHVALA Izrekam vam iskreno zahvalo za denarni prispevek, ki ste mi ga poklonili ob smrti mojega moža. Še enkrat iskrena hvala in lep pozdrav! KEKEC TONČKA