62
Srbsko gospodarstvo. Srbi imajo mnogo smisla za gospodarska vprašanja, katera obdelujejo tudi v književnosti. Od novejših publikacij sta zanimivi Ko-stičeva knjiga »Stara srpska trgovina i industrija", katera zasleduje srbsko delavnost na obrtnem in finančnem polju v prošlih stoletjih, ter Iskričeva doktorska disertacija „Das serbische Geldwesen", nedavno izišla v Lipskem.1
Tridesetletnica po smrti Vitezslava Halka.
Dne 8. oktobra 1874. je umrl v Pragi poljuden pisatelj in sloveč pesnik Vitezslav Halek, ki ga nekateri češki kritiki imenujejo „slavčka češke lirike". A Halek ni bil samo pesnik, ampak tudi narodni buditelj, zakaj polnih 20 let je stal na čelu češkega javnega življenja kot oznanovalec novih misli, svobode in novega gibanja; Halek je bil takrat pesnik, časnikar, urednik, vzgojitelj češkega dijaštva, vodilni duh gledališča, kritik in ustanovitelj središča češke umetnosti. — Halek se je rodil 1. 1835. in že 1.1858. je izdal daljšo dramatično pesen »Alfred", za katero so hitro sledile „Mejrima in Hu-sejn", „Goar", „Črna zastava", »Dediči Bela Gore" i. dr. Za najboljšo se smatra „Mejrima in Husejn". V epičnih pesnih Halkovih se opazuje večkrat nedostatek objektivnosti in enotne misli. Zato pa v njih vlada fantastična vsebina in subjektivno premišljevanje. Najboljše so njegove lirične pesni; njegove erotične »Večerni pisne" so pojav najbolj nežnega liričnega pesništva. Za svoje povesti je Halek zajemal gradivo iz življenja čeških vaških prebivavcev; za dramo pa iz zgodovine sploh, ali pa samo iz slovanske zgodovine. Halek je urejeval liste „Lumir", (1865), »Zlata Praha" (1864) in »Kvety« (1865—1872).
František Bily, pisatelj, slovstveni zgodovinar in ravnatelj realke v Žižkovu pri Pragi, je obhajal letos petdesetletnico svojega rojstva. Rodil se je 8. novembra 1854. v Brnu. Fr. Bily je marljiv delavec na polju češke književne zgodovine. S svojimi spisi je veliko pripomogel k poznanju češkega narodnega prebujenja. Izvrstne so zlasti njegove študije o Douchi, Šafafiku, Kollaru. Razen tega je izdal »Patery knihy plodu basnickych" iz novejšega češkega pesništva z zgodovinsko-slovstvenimi podatki, ter življenjepisa Čelakovskega in Komenskega. Kritični članki ravna-
telja Bilega se nahajajo v vseh znanstvenih in strokovnih časopisih na Češkem in na Moravskem. Gospod Bily urejuje »Vestnik českych professoru" in »Českou knihovnu zabavy a poučeni". Ravnatelj Bily je tudi član „Češke akademie cis. Františka Josefa".
Vaclav Vlček, urednik lista »Osveta" v Pragi, je obhajal pred nedavnim petinšestdesetletnico po rojstvu. V. Vlček je že od 1. 1860. književno delaven; spada k najmarljivejšim in najbolj nadarjenim češkim romanopiscem. Spisal je celo vrsto zgodovinskih romanov, kakor: »Jan Pasek z Vratu", »Ondfej Puklice" (oba iz življenja čeških mest, oni iz 16., le-ta iz 15. stol.), »Pani Lichnicka", »Dalibor", in dr.; razun tega je izdal veliko povesti iz sedanjega družabnega življenja; omenjamo samo »Venec vavfinovy", v katerem riše življenje pisatelja, „Zlato v ohni", »Setnik Hala-burd" in dr. Za roman „Samohrady" je dobil pohvalen dopis od f škofa Brynycha, ker v njem riše plemenito delovanje usmiljene sestre. Vlčkove drame »Pfemysl
KUROPATKIN UKAZUJE ČASTNIKOM.
Otakar", „Milada", „Vlasta", „Eliška Pfemvslovna" so imele velik uspeh na »Narodnem gledališču" v Pragi. L. 1871. je ustanovil mesečnik »Osveta", ki ga urejuje Še zdaj in ki spada k najboljšim češkim revijam. V zadnjem času piše za »Osveto" spomine iz svojih mladih let; le-ti spomini so krasno zrcalo prejšnjega češkega družabnega in političnega življenja.
Fr. Št.
Lužilki Srbi, ta najbolj zapuščena veja slovanskega drevesa, so praznovali lani dne 26. septembra vesel dan, ko so v Budišinu ob Sprevi otvorili svoj »Serbski dom". Na njem se blišči pomenljivi napis: „Bohu k česci, Serbam k wužitku." Lužiški Srbi so politično razdeljeni med Saksonsko in Prusko