p Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 315759 Redaccion y Administracion: Calle Victor Martinez 50 (Suc. 6) Buenos Aires, Argentina “E8LOVEJVIA LIBRE” Ano (Leto) IX (4) BUENOS AIRES, 4. JANUARJA (ENERC) 1951 No. (Štev.) 1 O- fe. S S o o h g 2iW g BS O o Victor Martinez 50 - Buenos Aires FRANQUEO A P AGAR TARIFA REDUCIDA Concesion N? 3824 Svobodni slovenski tisk V našem Kolendarju beremo med sto I drugimi zanimivostmi tudi zgodovinsko I in kulturno važen sestavek o sloven- 1 skem begunskem tisku. Ta sestavek, ki j e pi 0( j velike pridnosti, nam odpre po¬ gled na polje, kjer se svobodni Sloven- - ci lahko najbolj uveljavimo in kjer lah¬ ko zel 0 veliko storimo zase in za cel n aš narod. Tisku po pravici pravijo velesila. Kdor ima v oblasti tisk, ustvarja in obvladuje javno mnenje, kdor ga nima, s svojimi še tako lepimi in zdravimi idejami ne more prodreti. Ne smemo se čuditi, če zlasti gospodarsko in poli¬ tično močna gibanja cenijo tisk bolj, kakor katerokoli drugo sredstvo za ši¬ rjenje svojih idej, in da jim zlepa ni kaka stvar bolj neprijetna, kakor tisk, ki razgalja njihove nepoštene namene. Veliki narodi si lahko privoščijo še raz¬ košje, da imajo tudi takoimenovani “ne¬ odvisen tisk’’. Ta tisk je navadno last¬ nina ljudi, ki to velesilo presojajo z zgolj trgovskega stališča ter nudijo bravcu to, kar mu prija, ne oziraje se na mor’alno in umetniško vrednost tis¬ kane besede. Kdor pozna življenje z ne¬ pretrgano verigo zapletljajev, ki sega¬ jo do sleherne duše, in ki zahtevajo jasne rešitve, mi bo dal prav, če trdin, da je ‘neodvisen tisk” ali nemogoč ali pa absurden. Kakšen naj bo svoboden slovenski tisk? Neodvisen? Zgolj suhoparen registra- tor tega, kar se v svetu dogaja, pre¬ puščajoč bralcu, da si sam ustvarja pravilno sodbo? Tisk, ki ugaja našim nižjim nagonom, ali ki nasičuje le na¬ šo radovednost? Škoda vsake pole pa¬ pirja in vsakega vinarja za tak tisk. Naš tisk nora služiti naši skupni ide¬ ji. To idejo vsi predobro poznamo: je fanatična borba za svobodo našega na¬ roda in trud, da se vsakdo izmed nas vzgoji za polnovrednega borca v tej ve¬ liki borbi. Teoretično smo si o tem vsi na jasnem. Ni je večje slovenske skrbi, kakor ta, kako bi pomagali zrušiti straš¬ no ječo, v kateri hira in umira naš na¬ rod, strahovan po rdečih rabljih. Pri raznolikosti človeških mnenj in na pod¬ lagi načel prave demokracije, čije pri¬ staši smo in moramo biti, je prav, da vsaki skupini in celo posameznikom da¬ mo svobodo, da s svojega vidika obrav¬ navajo to naše glavno in skupno vpra¬ šanje. Vsakdo lahko vsaj nekaj poma¬ ga: da se bo čim prej zadovoljivo re¬ šilo. Obsojanja vredna napaka bi bila, če bi kdo tisk pod oznako dela za osvo- bojenje naroda zlorabljal v svoje oseb¬ ne ali sektaške namene. Tiskaj v bo¬ žjem imenu vse, kar misliš, da bo na¬ rodu koristilo: roman, poezije, koledar, revijo, časopis, stanovsko glasilo, a nik¬ dar ne bodi užaljen, če tvoje tiskane be¬ sede ne naroče prav vsi Slovenci. Ni¬ kar jih ne proglašaj za nazadnjake, za suhe veje na narodnem telesu, ali celo za osebne sovražnike. Saj niso tako slabi. Ista ideja jih vodi kot tebe, samo pot so si morda izbrali malo drugačno, ki pa gre vštric ob tvoji, ne pa proti tebi in narodu. Tisk je javen, zato ga smemo kriti¬ zirati. Včasih celo moramo! Vsak av¬ tor in vsak založnik ali izdajatelj je poštene kritike vesel.. Kje najdete člo¬ veško delo, ki bi ne imelo napak? Tisk jih ima lahko več kot katerokoli drugo delo. Pamogajmo vsi, da se bodo te na¬ pake zmanjšale. Poštena kritika upoš¬ teva razmere, v katerih živimo. Poglej¬ mo nekatere stvari, ki imajo velik vpliv na naš tisk. Deset tisoč nas je za¬ pustilo domovino. Za dobro slovensko faro. Razkropljeni smo po celem svetu. Borimo se z začetnimi gospodarskimi težavami, že v domovini je bilo vpra¬ šanje tiska za cel narod boleče gospo¬ darsko vprašanje. Zaradi naše najhno- sti so se revije vzdrževale le s podporami in naši literati so za svoje ustvarjanje prejemali beraške honorarje. Usoda ma¬ lega naroda! Vsa ta grenkoba se še bolj čuti v naši “fari”, ki sega preko celega sveta. Pravična kritika s« mora vprašati, kdo so sedanji oblikovalci svobodne slo¬ venske besede. Ljudje, ki po trudapol- nem dnevnem delu primejo za pero in ki odrajtajo na ta način svoj davek na¬ rodu, ne da bi pričakovali za svoje de¬ lo pravičen honorar. Ali znamo ceniti ta ogromni trud ustvarjalcev slovenske besede? Dalje moramo vedeti, da so nizke naklade knjig, revij in časopisov silno drage in da njihovih cen ,ne sme¬ mo primejati s knjigami, ki izidejo v desettisočih in s časopisi ter revijami, ki izhajajo v stotisočih izvodov. Dalje, da mora biti zunanja oblika naših pu¬ blikacij čim skromnejša, dasi ne ne¬ okusna, da se s tem zniža kupna cena, ki je poleg prostovoljnih darov edini vir dohodkov za vzdrževanje tiska. Glav¬ no vprašanje pa, ki si ga mora zasta¬ viti kritik predno izgovori ali zapiše svoje mnenje pa bodi: Čemu kritizi-; ram? Ali zato, da dam dtiška svojemu nerazpoloženju napram kaki osebi, sku¬ pini, gibanju, ali pa zato, da s svojo mislijo pomagam, da bi tisk bolje ko¬ ristil naši skupni sveti stvari. Svobodni slovenski tisk nastopa novo leto dela in boja za narod. Bog daj, da bi dosegel višek tega, kar je doseči mogoče in da bi odpadle vse ovire, ki ga pri tem delu hrome. Po vsej verjet¬ nosti čakajo naš tisk v letu 1951 velike in odgovorne naloge. Nele tisk, tudi sleherni svobodni Slo¬ venec se mora zavedati nalog napram svojemu tisku: naročiti ga, zagovarjati ga, pazljivo ga prebirati, kritizirati ga pošteno in na pravem mestu, — to so stvari, ki čakajo slehernika izmed nas in kjer lahko prav vsakdo prispeva, da bo slovenska svobodna beseda čim prej prinesla svobodo tudi narodu onstran morja! Pred zasedanjem ameriškega kongresa V prvih dneh januarja 1951 začne zasedati ameriški kongres in v obeh zbornicah bodo po letošnjih volitvah ime¬ li demokrati zelo šibkoi večino; v senatu bodo imeli samo 2 glasa večine. Ker pa se v obeh ameriških zbornicah pogosto zgodi, da tudi člani vladne večine gla¬ sujejo v nekaterih, vprašanjih z opozi¬ cijo, bo vlada predsednika Trumana po¬ gosto morala trošiti svoje moči za dol¬ gotrajne parlamentarne debate. Oslablje¬ na vladna večina in ovire, ki bodo za¬ radi tega hromile vse delo vlado, pa se v ameriško politiko vrivajo v čar«, ko je mednarodni položaj tako težak, kakor je bil redkokdaj v zgodovini; v trenot- ku, ko bi bilo treba sovjetskemu bloku pokazati toajvečjo strnjenost in učinko¬ vitost, se neurejenosti evropskega bloka priključuje še notranje politična šibkost ameriške vlade. In take razmere bodo v ameriškem kongresu trajale do jeseni 1952, ko bodo poleg novega kongresa volili tudi novega predsednika države. OMAJAN ACHESONOV POLOŽAJ Kot uvod v zasedanje kongresa se Ve- pablikanska opozicija v povečani meri zbira za končni napad na državnega -tajnika Deana Achesona. Nanj vale vso krivdo za vse neuspehe ameriške zuna¬ nje in obrambne politike v preteklem letu. Predsednik Truman pa ga prav tako vztrajno brani, ko ponavlja časni¬ karjem, da Achesona ne bo odpustil iz vlade. Pri tem dodaja pogosto, da vodi ameriško zunanjo politiko predsednik države in je vsakokratni državni taj¬ nik samo njegov pomočnik in izvrševa¬ lec njegovih naročil. Ta gonja proti Achesonu se sedaj razteza tudi na mi¬ nistra državne obrambe generala Mar¬ shalla dasi so pred nekaj meseci Mar¬ shallovo imenovanje vsi navdušeno po- zdrovili, vežejo sedaj Achesonove ne¬ Naročnina za Svobodno Slovenijo za leto 1951. Vsi časopisi, veliki in mali, te dni zvišujejo ceno svoji naročni¬ ni. Konzorcij Svobodne Slovenije bo skušal vse storiti, da bi list izhajal za najnižjo ceno, ki bo mogoča. Zato bo naročnina zaen¬ krat sledeča: Pri enkratnem plačilu naročnine za celo leto $ 50.—, pri pla¬ čilu naročnine za pol leta $ 25.— in pri plačilu naročnine za četrt leta $ 13.—. Če med letom ne bo bistvenega zvišanja tiskarniških stroškov in cene papirju in če bodo vsi naročniki naročnino za list plačali, bo ta cena ostala nespremenjena. Lepo prosimo vse naročnike, da v čim večjem številu poravna¬ jo naročnino za leto 1951 že takoj v prvih tednih novega leta. UPRAVA SVOBODNE SLOVENIJE uspehe v Aziji tudi na Marshalovo ime, ker da je bil en po 1. 1945 tisti, ki je odsvetoval hrambo Kitajske pred ko- munizmo. Pod tem valom nezadovolj¬ stva grozi tako Marshallu tak konec ka¬ riere, kakor ga nikdar ne bi smel za¬ služiti general, ki je med drugo sve¬ tovno vojno načeloval ameriškemu ge¬ neralnemu štab« in dejansko organizi¬ ral ameriško zmago v Evropi in v Azi¬ ji. Aeheson je star sedaj 58 let in še lahko računa na povratek v prve vrste, Marshall pa je pravkar dosegel' visoko življenjsko mejo starosti 70 let. V svojih komentarjih o tej krizi pi¬ še Lippman o Achesonovem odhodu kot o gotovem dejstvu. Ameriško javno mne¬ nje je nad vso zunanjo politiko zadnjih mesecev tako razočarano, da se lahko zgodi, da pride do hujše ustavne krize, ako se vodstvo državnega tajništva ne preda rokam, ki bodo sposobne s pri¬ mernimi ukrepi dvigniti zaupanje v de¬ lo ameriške vlade. Trumanove izjave, s katerimi podpira Achesona, spravljajo njega samega v veliko nevarnost, ki bo nastala takrat, kadar bodo morali ljud¬ je vse neuspehe od Achesona prenesti na predsednika države. V Aziji je Ache- son tisti, ki je odrekel Čankajšku pra¬ vico govoriti v imen« Kitajske, ameriš¬ ke vojne sile pa morajo ščititi njegov režim na Formozi. Komunist Maocetung je zasedel celo Kitajsko, toda Aeheson ga ne prizna, pač pa je dopustil, da so prišli kit. komunisti sedet v Varnostni svet UNO in tam obtoževat ameriško delegacijo. Na evropskih konferencah je Aeheson pristal na pospešeno ameriš¬ ko oboroženo podporo evropskim drža¬ vam, ni pa dosegel, da bi. se proces ze- dinjevanja Evrope pospešil. Novi kongres ho moral urejati pospeše¬ no politiko oborožitve USA in članic At¬ lantske pogodbe. Celo vrsto kreditov so v kongresu že odobrili, mnogo jih bo pa sledile. In vse to bo obravnaval kon¬ gres, ki je dejansko nerazpoložen proti vladi in očita glavnemu predstavniku vlade — Deanu Achesonu celo vrsto na- 1 pak. Celoletna borba proti njemu je v veliki meri oslabila Achesonov položaj na mednarodnih konferencah. Redko kdaj je stal v ameriškem kongresu član vlade, ki, bi bil tako praznih rok, ka¬ kor je on. — Ker je tako politična-^kriza vlade popolna, a nevarnost za USA vsak dan večja, bodo morali biti samo vojaš¬ ki elementi tisti, ki bodo v kongresu pospeševali odobravanje ukrepov, ki naj povečajo obrambo USA in njenih za¬ veznikov. In vojaški dogodki zadnjih tednov so v veliki meri olajšali sprejemanje kre¬ CON SOLEMNES ACTOS EN MENDOZA CLAUSUROSE EL ANO SANMARTINIANO Con solemnes aetos, que tuvieron extraordinario relieve, y que fue- ron presididos por el Presidente de la Nacion y su Senora esposa, se clausuraron las ceremonias del aiio Sanmartiniano. El Presidente de la Nacion General Juan D. Peron y su esposa dona Eva Peron llegaron a Mendoza el sdbado 30 de Diciembre para asistir a las manifestacic- nes populares, al Congreso Nacional del Libertador General San Mar¬ tin y a los aetos conmemorativos en el Cerro de la Gloria. En el discurso a la clausura del Congreso Nacional de Historia del Libertador General San Martin subrayo el General Peron que viven pa¬ ra los demas los verdaderos conductores. General San Martin fue un, Genio del Arte militar y un hombre de su pueblo. Todos los Argenti- nos tienen que emular las virtudes del Gran Capitan, teniendo las. mi- radas fijas en los supremos intereses de la Patria, en la felicidad de todos sus habitantes y la realizacion de su grandeza. La Sra Eva Peron subrayo en su discurso que la causa del pueblo esta en la lucha por su libertad. En las postremias de este aiio Sanmar¬ tiniano quiso rendir su homenaje de mujer peronista y descamisada. Para eso invito a todos los peronistas y descamisados de la Patria para que unidos ante el recuerdo del Gran Capitan siguen luchando con Peron por la causa inmortal de San Martin. Despues de esos dias de intensa actividad se trasladaron a Uspa- liata el Presidente de la Nacion v su Senora esposa para tomar un breve descanso. Todos aetos de clausura del Ano Sanmartiniano fue- ron acojidos con un intenso fervor por toda la poblacion de Mendoza y por todo el pueblo argentino- SLOVESNOSTI V MENDOZI SO ZAKLJUČILE i SANMARTINSKO LETO S posebno slovesnimi prireditvami v Mendozi se je zaključilo san- martinsko leto. Slovesnostim sta predsedovala predsednik republike ge¬ neral Juan D. Per6n in njegova soproga ga. Eva Peron. General Peron in ga. Eva Peron sta prišla v Mendozo v soboto 30. decembra in sta se najprej udeležila velikih narodnih manifestacij, nato sta pa bila na državnem kongresu zgodovinarjev Osvoboditelja generala San Marti¬ na in nazadnje sta bila na slovesnosti na Cerro de la Gloria. Na kongresu zgodovinarjev je general Peron podčrtal, da živi za dobro vseh drugih pravi voditelj naroda. General San Martin je bil ge¬ nij vojaških umetnosti in pet mož iz svojega naroda. Vsi Argentinci mo¬ rajo posnemati njegove čednosti, ]bri tem pa vedno zreti na najvišje ko¬ risti domovine, za srečo vseh prebivalcev in za uresničitev prave veli¬ čine. Ga. Eva Peron je v svojem govoru podčrtala, da je bistvo naroda v njegovi borbi za svobodo. Ob koncu tega leta je povdarila, da želi izraziti svoje spoštovanje junaku kot žena — peronistka. Povabila je vse peroniste, da se zbero v skupni počastitvi Velikega Kapitana in da se bojujejo pod vodstvom generala Perona za pravico in to je borba za dostojanstvo in za svobodo. Tako se bomo bojevali resnično za nesmrtno delo San Martina. Po slovesnosti sta se predsednik republike general Peron in njego¬ va soproga ga. Eva Peron podala v Uspallato, kjer bosta prebila nekaj dni počitka. Vse slovesnosti v Mendozi je ljudstvo spremljalo z veliko zbranostjo, sledil pa jim je ves argentinski narod. ditov za narodno obrambo. .Junijska kriza na Koreji je sprožila prvi val; umiki ameriških vojska proti jugu Ko¬ reje so v tem oziru pozitivno vplivali na glasovanja v kongresu. Toda še vedno se napovedujejo novi izdatki za oboro¬ žitev. V to debato o ameriški zunanji poli¬ tiki in o pripravah za obrambo USA so republikanci vpletli sedaj še ime gene¬ rala Marshalla. Ker še niso dosegli od¬ stopa Achesona, razširjajo sedaj napa¬ de še na tiste, ki pripadajo vojaškim vrstam; veliki uspehi Marshallovi v or¬ ganizaciji zmage v letu 1945 so bili že zadosten porok za delo moža, ki je v Evropi gradil vse na generalu Eisen- howerju, v Aziji pa na generalu Mac- Arturju. v Bližnji tedni bodo prinesli mnogo za¬ nimivih dogodkov v tej smeri. Ako bo¬ do zaključki v debati o zunanji in obrambni politiki preveč omledni, tedaj je nevarnost, da bodo v USA začeli zmagovati nazori bivšega predsednika USA Herberta Hoowerja, ki je predla¬ gal prehod ameriške politike v popolno izolacijo: USA naj prepuste Evropo svo¬ ji usodi in ker je vojna na Koreji iz¬ gubljena, se naj od tam umaknejo in posvete samo svoji lastni obrambi. To bi pa pomenilo konec vere tistih, ki‘še verujejo, da se zamore Evropa obvaro¬ vati ,pred zasužnjenjem z vzhoda. OFENZIVA KITAJSKIH KOMUNISTOV NA KOREJI V ponedeljek, 1. januarja 1951 je nad 300.000 rdečih Kitajcev pičelo s ploš- nim napadom vzdolž cele bojne črte. Najhujši sunek so izvedli na reki Im- jin, edini naravni obrambni črti prestol¬ nice Seul. Zaradi silnega pritiska so se Amerikanci na tem sektorju umaknili prvi dan ok. 10 km, tako da so stale rdeče horde samo 30 km od Seula. Se«l je že v veliki nevarnosti. Amerikanci ob umiku uničujejo vse, kar bi komu¬ nistom moglo služiti za borbo, Čangkajšek je ponovno ponudil svo¬ je čete s Formoze za borbo na Koreji, vendar USA ni dala nobenega odgovora na ponudbo. Prav tako Truman ni hotel dati nobene izjave glede čangkajškovih priprav za invazijo južne Kitajske, kjer deluje največ kitajskih protikomunistič¬ nih gverilcev. Amerikanci so ugotovili, da so v vsa¬ kem kitajskem divizijskem glavnem sta¬ nu severno od 38. vzporednika po štirje sovjetski višji častniki. Koledar Svobodna Slovenija za leto 1951 lahko kupite na sledečih krajih: 1. Pisarna Društva Slovencev, c. Victor Martinez 50; 2. Časa Boyu, Olazabal 2336; 3. Santeria y Papeleria "Santa Julija", Victor Martinez 39; 4. Foto atelje Lojze Erjavec, Al- varado 350, Ramos Mejia; 5. Slovenska hiša na Blanco En- calada 149, Villa Martelli; 6. Ivan Žnidar, brivski mojster, "Los Alpes" - Drysdale 5614, Carapachay. 7. Janez Lužovec, Brown 423, Quilmes. 8- Homan Pavle, Temple 2147, Munro, FCNGB. CENA KOLEDARJU 32 PESOV. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 4. I. 1951 FREE EUROPE “Z BOGOM NAJ SE NA NOVO RODI SVOBODA SVETU” Abraham Lincoln 1. julija 1949 je skupina odlič¬ nih Amerikancev organizirala Na¬ rodni odbor za svobodno Evropo ter takrat med drugim izjavila v svojem proglasu: ‘‘Za nas Amerikance je svoboda največja politična vrednota. Ker se zavedamo, da se svoboda more ohraniti le, če je svoboden ves svet, smo se bojevali zanjo v dveh sve¬ tovnih vojnah. Ko se je leta 194.5. bližal konec druge svetovne vojne, smo v Jalti, skupno v Veliko Bri¬ tanijo in Sovjetsko Zvezo dali po¬ sebno slovesno obljubo narodom v Vzhodni Evropi, ki so takrat pri¬ čakovali osvobojenje izpod naci¬ stičnega jarma, da bodo mogli ‘‘re¬ šiti z demokratskimi sredstvi vsa svoja politična in gospodarska vprašanja”. Ker te obljube zahodni svet še ni izpolnil — 80 milijonov prebival¬ cev vzhodne in srednje Evrope je izpod nacističnega jarma prišlo v komunistično suženjstvo — se je Narodni odbor za svobodno Evro¬ po zavzel, da v okviru velike akci¬ je pomaga zahodnim silam pri njih uresničevanju prinaša n j a svobode zasužnjeni Evropi. Narodni odbor za svobodno Ev¬ ropo (NOSE) je in hoče bfti ma¬ nifestacija volje in sposobnosti svobodnih ameriških državljanov, da obravnavajo politična vpraša¬ nja in pomagajo k rešitvi vseh vprašanj; NOSE izrečno pouda¬ rja, da vse njene publikacije in iz¬ jave niso nikake uradne izjave vlade USA, ampak dela svobodne ameriške ustanove, ki se bori za uveljavljanje demokratičnih svo¬ boščin v smislu svetih izročil ame¬ riškega naroda in svobodoljubnih in miroljubnih narodov sveta. Veliko upanje, ki ga NOSE go¬ ji, je najlepše poudaril predsednik odbora g. Joseph Grew, bivši po¬ slanik v Tokio, ko je dejal: “Ko¬ munistični sistem, ki je osnovan na laži, terorju, krutosti, na zani¬ kanju svoboščin in osnovnih pra¬ vic, mora prenehati. Železna zave¬ sa se bo nekega dne zrušila”. To upanje še bolj potrdijo pozdravne besede USA zun. ministra g. Achesona: “Drž. tajništvo z ve¬ seljem pozdravlja to ustanovo. Smatra, da je njen namen odličen. Pozdravlja jo in se veseli, da je nastopila na tem polju javnega de¬ la. Priporočamo jo najtopleje.” še odkrite je je ustanovitev Narodne¬ ga odbora pozdravil predsednik Truman, ko je zapisal: “Upam, da sa vam. bodo pridružili vsi Ame- rikanci. Upam, da se bodo vsi po¬ prijeli tega dela in boja za res¬ nico, ki mora osvojiti mišljenje vseh in vsakogar. Vesel in srečen sem, da ste se tako hitro odzvali mojemu pozivu, naj se zasebne skupine in organizacije poprime¬ jo tega velikega dela.” NOSE je pričel svoje delo v šti¬ rih različnih oddelkih: za umstve¬ no delovanje, za ameriške zveze, za radio in za poedine narodne od¬ bore. Veliki izsledki protikomuni¬ stičnih beguncev, njih predstavni¬ kov in njih organizacij o delova¬ nju komunizma naj postanejo splošna last vsega zahodnega sve¬ ta, da si bodo tako vsi na jasnem, kakšen sovražnik človeštva je ko¬ munizem. Oddelke za ameriške zveze naj torej posreduje izsledke proti komunističnih beg u n c e v ameriški javnosti, radijski odde¬ lek naj posreduje novice iz svo¬ bodnega sveta zasužnjenim naro¬ dom onstran železne zavese, in v okviru oddelka za poedine narod¬ ne odbore naj bo dana prilika na¬ rodnim predstavnikom v emigra¬ ciji, da govore svojim narodom v zasužnjenih domovinah. Kot simbol svobode in borbe za¬ njo, kot glasnik novih lepših dni pa se bo iz Berlina oglašal vsak dan veliki zvon svobode, katerega je prvič pognal v don general Lu- cius D. Clay, junak zračnega mo¬ stu nad Berlinom in eden izmed velikih zagovornikov in poborni- kov Narodnega odbora za Svobod¬ no Evropo. Jzjave c 2 » ucvem ležic “Nobena želja tisočev in tisočev sve- toletnih romarjev ni bila tako močna, kakor želja po resničnem miru, osno¬ vanem na temelju pravice, svobode in brez slehernih pogojev ali obremenitev.” Sv. Oče. * * * “Naš cilj je v letu 1951 isti kot 1950.: demokratična in zedinjena Nemčija. Mi pa tudi ne moremo pozabiti, da Čehi, Slovenci, Poljaki, Madžari, Bolgari, Ro¬ muni in številni drugi narodi, srčno že¬ lijo, združiti se spet v evropskem miru evropskega svobodnega sveta.” — McCloy, amer. visoki kom. na Nemčijo. * * * “Leto 1951 mora bitj leto naše čim večje storitve v smeri povečane oboro¬ žitve in silnega utrjenja naše armade v svrho ohranitve miru. Velike žrtve nas čakajo, vendar naj se vsi Francozi, ki so v letih 1939—45 toliko pretrpeli za¬ radi vojne in njenih grozot, spomnijo, da je vojna še vedno hujša kot pa pove¬ čani davki za povečano oboroževanje.” Pleven, predsednik franc, vlade. * * ¥ “Ako bi prišlo do nove vojne, bo njen izid katastrofalen tako za premaganca, kakor za zmagovalca. Vemo namreč, kako je vojno priočeti, nihče pa ne ve, kako se bo končala.” Franc, visoki komisar za Nemčijo Francois-Poncet. * * * ‘Ni je sile, ki bi mogla preprečiti po¬ novno združenje romunskega ljudstva s svojim kraljem.” Bivši kralj Mihael v Parizu. * * * “V zvezi z delom za enakopravnost zah. Nemčije s svetom je naša vlada pripraljena storiti vse za vstop v Ev¬ ropski svet in za sodelovanje pri ures¬ ničenju Schumanovega načrta.’’ Adenauer. * * * “Ponovna vzpostavitev diplomatskih stikov z našo državo predstavlja tiho zmago pravilne linije naše diplomacije, čeprav še dolgo ne bodo poravnane kri¬ vice, ki so nam bile storjene. Vendar bomo tudi to z vztrajnostjo v prihod¬ njih letih dosegli.” — Franco. * * * "Kitajska je bila v preteklem letu po¬ maknjena za železni zastor in ne bo prej miru na Daljnem vzhodu, dokler naš narod, danes pod oblastjo Moskvi zvestih kit. komunistov, ne bo svobo¬ den.” — Čankajšek. * * * “Bodite v tem letu oprezni pred delo¬ vanjem severnoameriških imperialistov, Vatikana, titovcev in njih saboterjev, kajti ves svet je razdeljen v dva tabora: tabor prijateljev miru in tabor vojnih hujskačev.” — Gottwald, predsednik česko-slovaške kom. vlade. * * * “Predrli smo obroč izolacije in si do¬ bili novih prijateljev. Ker pa petletni plan ni bil izpolnjen in ker nočemo preveč obremeniti naših državljanov, bomo mejo izpolnitve plana podaljšali za eno leto.” — Tito. * * * “V teku svoje dosedanje zgodovine ni človeštvo videlo tako sijajnega obdobja, kakor je prav zadnjih 25 let. Posebna značilnost tega obdobja je velika sve- tovnopomenbna zmaga revolucionarne doktrine Engelsa, Lenina in Stalina.” — Moskovska ‘Pravda” IZ TEDNA V TEDEN Iz svobodnega sveta USA: Republikanski svetnik ameriš¬ kega zun. ministra Achesona John Fos- ter Dulles je imel pred novim letom ve¬ lik govor o svetovnem položaju in je poudaril, da “USA, ki bi prekrižanih rok gledala invazijo in uničenje krščan¬ ske civilizacije po barbarskih tolpah, ne bi bila USA.” Izjavil je tudi, da USA ne bo nikdar več zašla v izolacionizem, ker gre tudi njej za življenje in smrt v gigantski borbi dveh Idej. V USA so izvedli do skrajnosti pri¬ pravljenost za nenadne zračne napade z vzhoda ali zahoda. V obrambo velikih industrijskih mest in industrijskih pod¬ ročij so ustanovili posebno letalske oddelke najmodernijših retroaktivnih letal z brzino nad 800 km na uro, ki imajo nalogo preprečiti vsakemu tuje¬ mu letalu polet nad ameriškim ozem¬ ljem. Ameriška zračna sila bo početvorila svojo obrambo in napadalno silo ter so v ta namen mobilizirali že nad pol mi¬ lijona letalskega obsebja. USA je po¬ novno odprla 25 letalskih oporišč iz pretekle vojne ter povečala mesečno pro¬ dukcijo v preteklem letu na 150 vojnih letal mesečno. Do konca tega leta bo mesečna produkcija znašala 300 letal. * š BRAZILIJA: Getulio Vargas, novo¬ izvoljeni predsednik, je izjavil dekanu ameriške kolumbijske univerze dr. Ac- kermanu, da “pomenijo dobri odnosi med Brazilijo in Argentino tudi dobre odnose med Brazilijo in USA.” Izjavil je tudi, da je “Eisenhower pravi mož za pravo mesto”, ko je bil imenovan za vrhovnega poveljnika v Evropi. Brazilski kongres razpravlja o novih protikomunističnih zakonih, po katerih bodo brazilski komunisti proglašeni za ‘narodne sovražnike” z vsemi posledi¬ cami, ki iz te oznake izvirajo. * ANGLIJA: Vlada je zaprosila špan¬ sko vlado za odobritev imenovanja no¬ vega poslanika pri španski vladi v ose¬ bi Sir Johna Balfourja, dosedanjega angl. poslanika v Buenos Airesu. Svetovna zavarovalna družba Lloyd’s je mnenja, da se svetovna vojna ne bo pričela pred 1. septembrom 1951. * FRANCIJA: Francija bo v svrho no¬ tranjega odpora proti sovražniku v kratkem pričela z organizacijo 'civilne obrambe’. Z 21:20 glasovom je zun. pol. komisi¬ ja franc, parlamenta odklonila vzposta¬ vitev stikov s Francovo Španijo. Obrambni min. Moch (socialist) je parlamentu prikazal ogromno moč sovj. oborožitve ter pri tem zlasti poudaril dejstvo, da ta voj. moč sega preko 1|6 zem. površja. Proti taki sili se mora tu¬ di Francija postaviti v bran, kar bo pa uspešno le tedaj, ako bo vsak Francoz povprečno en mesec dela na leto sodelo¬ val pri obrambi Francije bodisi v tovar¬ nah, bodisi na poljih, bodisi v rudnikih. V zanimivi razpravi proti ‘Let- tres Frangaises’ je odločno obtožil ZSSR in njene KZ bivši rdeči general iz špan¬ ske drž. vojne Valentin Gonzalez ‘El Campesino’, češ da je od vseh španskih beguncev ostalo v ZSSR pri življenju samo še okrog 1000. Kom. priča Marcel Villar pa je izjavil, da je proces proti listu ‘zloben in nevaren ter delo amer. špijonaže,’ na kar so mu sodniki zasta¬ vili vprašanje, ali pozna KZ v Sibiriji, ki, jih omenja “El Campesino”; Villar je odvrnil, da ne ve, kje se KZ nahaja¬ jo, vendar pa mu je znano, da ZSSR v smislu ustave pošlje vse za družbe ne¬ varne tipe za pet let na delo v Sibirijo. Po končanem prerekanju med proce¬ som se je na ulici razvil pretep med španskimi rdečimi emigranti, pristaši od komunistov odpadlega ‘El Campesi¬ no ’ter Moskvi zvestimi komunisti špan¬ skega in francoskega rodu. V svrho preprečenja zmage de Gaulea pri volitvah snujejo glavne franc, stran¬ ke koalicije; tako je v Sev. Franciji prišlo do dogovora med Ljudsko stran¬ ko, radikalnimi socialisti ter socialisti; ta začasna združitev je toliko bolj po¬ membna, ker predstavlja zadnji poizkus preprečenja prihoda de Gaulla na ob¬ last; javljajo tudi, da bi v primeru kandidiranja de Gaulla v njegovem roj¬ stnem kraju Lille bil protikandidat združenih strank sedanji zun. minister Schumafn, eden bivših glavnih poborni- kov de Gaullove akcije (od 1940—1944). * POSARJE: Posarje je s posebnim za¬ konom postalo te dni samostojna drža¬ va, ki se ima za svoj postanek zahva¬ liti le ogromnim ležiščem premoga, od katerega je letni izkop 15,300.000 t. A tudi v bodoče bo Posarje v bistvu odvis¬ no od Francije, ki ima pravico izkopa¬ vanja pramoga do leta 2000. ¥ BELGIJA: Vlada je vpoklicala pod orožje 150.000 rekrutov; glasovanja v parlamentu so se vzdržali liberalci, pro¬ ti pa so glasovali socialisti. * NEMČIJA: General Guderian, znani tankovski specialist II. svet. vojne, je odpotoval na počitnice v Egipt. V Berlinu je umrl kardinal Konrad von Preysing, duh. vodja vsega katolicizma v sovj. zoni Nemčije. V zav. krogih izjavljajo, da bo do res¬ nične samostojnosti zah. Nemčije pri¬ šlo še pred jesenjo 1951. “Nikdar nismo mislili na to, da bi zah. Nemčijo prisili k njenemu doprinosu v obrambi Evrope. Nikdar tudi nismo sta¬ vili predloga “zagrabi ali pa pusti!”, ‘je dejal amer. kom. McCloy. Dodal pa je tudi, da bi Nemci napravili precejš¬ njo napako, ako bi samo gledali na to, kako bodo čim manj storili in doprines¬ li pri evropski obrambi. Preko 1500 zaklonišč iz II. svet. voj¬ ne bodo obdržali še nadalje v uporab¬ nem stanju v Westfaliji. * AVSTRIJA: Umrl je predsednik repu¬ blike dr. Karl Renner, čigar sposobnos¬ ti in razgledanosti v svetu se mora Av¬ strija zahvaliti, da je tako kmalu preš¬ la iz pozicije strogo okupirane države v ‘osvobojeno’. ¥ Ponovni razgovori namestnikov zun. min. štirih velikih, sklicanih pred dne¬ vi po sovj. delegatu, so bili preloženi na marec 1951 (259. zasedanje!), ker so pri zadnjem zasedanju vsi trije ta¬ koj prekinili razgovor, ko je sovj. dele¬ gat zahteval umik zav. čet iz — Trsta. ITALIJA: Po pisanju ital. kom listov in po izjavah Togliattijeve ‘‘desne ro¬ ke” Luigi Longa bi bila ZSSR priprav¬ ljena podpreti ital. težnje za vstop v UNO; ako sedanja vlada sprejme neka¬ tere blagohotne nasvete in predloge ZSSR, med temi sklicanje konference štirih in sprejetje sovj. predlogov, skli¬ canje konference petorice, vštevši ko¬ munistično Kitajsko, ki naj jo Italija tudi takoj prizna, podpiranje akcije za mir, kakor si to zamišlja Moskva. * VIETNAM: Te dni so v Saigonu pro¬ glasili Vietnam za samostojno državo v okviru francoskega kolonialnega imperi¬ ja pod vlado cesarja Bao-Daja. Komunistični uporniki so pričeli v več- čjimi akcijami, gen. štrajk pa, ki so ga oklicali po vsej deželi, tudi pod Dao- Bajovo oblastjo, ni uspel. * TIBET: Dalaj-Lama še ni zapustil Tibeta, pač pa se je napotil v 3000 m visoko ležeče naselje, odkoder upa vodi¬ ti uspešno borbo proti kom. vdiralcem. Zun. min. tibetske vlade je izjavil, da se bodo v deželi pojavili številni nacio¬ nalni partizani za borbo proti kit. ko¬ munistom, čeprav (in ker) je veliki svet prepustil Tibet usodi komunistične oku¬ pacije. Za železno zaveso TITOVA JUGOSLAVIJA: V Frank¬ furtu vodi predstavnik FLRJ dr. Stane Pavlič nova pogajanja o izvedbi nem.- jug trg. pogodbe. Djuro Lončarevič, FLRJ gen. major, je izjavil, da FLRJ v primeru napada s strani ZSSR ali satelitov ne bo sama. V Rimu je poslanik Ivekovič podpisal novo trg. pogodbo z Iitalijo. V Zagrebu je napravil samomor 38 letni minister za kolektivno gospodar¬ stvo Dušan Egič. V knjižnici amer. informacijskega u- rada v Beogradu je nek uradnik odkril podtaknjeno tempirano bombo. Preiska¬ vo vodijo jug. pol. oblasti. FLRJ je sklenila prekiniti ‘vojno sta¬ nje’ za zah. Nemčijo. Po dveletnem zaporu je te dni Titov Politbiro predstavil novinarjem “spre¬ obrnjenega grešnika” Sretena Žujoviča, bivšega poljedelskega ministra zvezne vlade v Beogradu, ki je bil istočasno s Hebrangom postavljen v zapor zaradi nasprotij v CK KPJ (leta 1948). Žujovič je v razgovoru z novinarji dejal, da je edino stališče maršala Tita bilo za na¬ rode FLRJ pravilno, da FLRJ ni in no¬ če biti Koreja in da prav tako uvideva sovj. politiko o podjarmljenju vseh na¬ rodov. Ob koncu razgovora pa je Žujo¬ vič vseeno dejal: “čeprav vam (novi¬ narjem namreč) morem jugoslovanske zapore staviti za zgled, vendar si ne do¬ volim, povabiti vas, da bi se dali za¬ preti”. * V nekaterih čeških rudnikih je prišlo do stavk zaradi “zlorabljanja delavstva in prestopkov proti socialistični disci¬ plini s strani vodstva rudnikov”. v ALBANIJA: Alb. vlada je zajela pet oseb, italijanskih špijonov, ki so jih ital. oblasti odvrgle s padali na alb. ozemlje; v spopadu so bili štirje ubiti, peti, general Tagna, pa je bil zajet. ARGENTINA Spomenik, predstavljajoč vrnitev v domovino generala San Martina in njegovo srečanje s polkovnikom Ola- zabalom, ki ga je predsednik repu¬ blike div. gen. Juan D. Peron odkril 31. dec. na gori Manzano v Tunuya- nu (Prov. Mendoza) je 60 m širok in 30 m visok; skupina San Martin- Olazabal je široka 5 m in visoka 4,8 m. Drugi deli spomenika predstav¬ ljajo posamezne skupine okrog obeh glavnih oseb. Gen. Peron je osebno prisostvoval podelitvi diplom novim zobozdravni¬ kom. Predsednik general Peron je podpi¬ sal ukaz o ustavitvi sodnega postopa¬ nja proti radikalnemu prvaku Balbi- nu, ki bi moral odgovarjati za več političnih prestopkov. Socialna pomoč Eva Peron je raz¬ delila za božične praznike potrebnim družinam 4 milijone kosov pan dul¬ ce, 4 milijone steklenic sidre in 5 mi¬ lijonov kosov igrač. Razdelitev se je izvršila v uradih poedinih pošt. Argentino je zadela velika letalska nesreča. V petek, 29. decembra, je v Mar del Plata kmalu po odletu trešči¬ lo na tla veliko potniško letalo DC3. Pri tem je izgubilo življenje 12 potni¬ kov in 5 mož posadke, med katero je bil tudi pom. telegrafist g. Rajer, sin starih slov. naseljencev. Združenje konjerejcev je poklonilo eskadri Rio Bambi grenadirskega polka San Martin, ki drži stražo v predsedstveni palači, 100 konj. Iz¬ brano lepa konja je združenje poklo¬ nilo predsedniku republike in njego¬ vi gospej. General Peron je ob tej priliki napisal v spominsko knjigo zgodbo criollskega konja 1 Decano’, ki je opravil vse pohode skupno z gen. San Martinom. Gen. Peron in njegova gospa sta obiskala Olimpijsko vas v Ezeizi, kjer trenirajo ar g. športniki, ki se bodo kot zastopniki Argentine udele¬ žili vseameriških olimpijskih iger od 25/2-3/3. 1951. Na meddržavni cesti med Argenti¬ no in Čilom preko Agua Negra pre¬ laza so zelo pospešili dela. Nova ces¬ ta bo silno koristila provincam San Juan, La Rioja, Catamarca, Cordoba in Santa Fe, v Čilu pa pokrajinam La Šema, Coquimbo in Valle del Elqui. Vlada je ustanovila center sanmar- tinskih študijev in narodni sanmar- tinski institut. Proučeval naj bi živ¬ ljenje in delo gen. San Martina s po¬ močjo raziskovalcev iz vseh predelov države in iz inozemstva. Gen. uprava za rudarstvo pri trg. in obrtn. ministrstvu je izdala nov geološki zemljevid Argentine, ki je uspeh leta 1945. začetega dela Zem¬ ljevid je v razmerju 1:2,500.000. Avstralski radio je objavil zaklju¬ ček arg. avstralskih pogajanj s skle¬ nitvijo pogodbe v višini 600.000 avstralskih funtov; Avstralija bo do¬ bivala tobak, olje in različne surovi¬ ne, izvažala bo pa izgotovljene indus¬ trijske proizvode in kemikalije. Mestna uprava v Buenos Airesu je odredila, da bodo uradi civilnega re¬ gistra sprejemali prijave rojstev do treh tednov po rojstvu otroka. Po preteku te dobe bo treba za prijavo odredbo civilnega sodnika prve in¬ stance za prestolnico. Obrtno in industrijsko ministrstvo je odločilo, da se v Buenos Airesu in okolici prodajajo brezalkoholne pija¬ če po sledečih cenah: bilz 4,5 ducat, bidu 4,55 ducat, naranja bilz 4,55, na- ranja crush 4,55, Tonic bilz in gin- ger bilz 5,65 in soda bilz 1,20. Te cene veljajo za prodajo na debelo. V Moskvi se po nekaterih poročilih vrši velika konferenca Stalina z visoki¬ mi sovjetskimi in tujimi komunističnimi, funkcionarji. Konference se udeležujejo francoski kom. prvak Thorez, italijan¬ ski Togliatti, nemški Pieck in finska ko¬ munistka Kuusinen. ¥ * * TIBET: Ustanovljena je bila ljudska vlada tibetske države, nastale ob jugu rdeče Kitajske ob zadnjih pohodih rde¬ čih Kitajcev. *** * MAOTSETUNGOVA KITAJSKA: Po nekaterih časopisnih virih naj bi pri¬ šlo med Moskvo in Maotsetungom do' dogovora, po katerem bo slednji dal Moskvi na razpolago 3 milijone vojakov za primer potrebe zavarovanja sovjet¬ ske države pred ev. napadi. Vso vojsko pa bodo izvežbali sovjeti. Buenos Aires, 4. I. 1951 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ilovice Iz Slovenije' Zaradi sabotiranja odkupa izročeni javnemu tožilcu. Okrajna kontrolna ko¬ misija za okolico Kranj je pregledala, odkupe, in je ugotovila, da so kmeto¬ valci okraja Kranj-okolica v zaostanku za več vagonov masti in približno 2 mi¬ lijona litrov mleka. Zaradi namernega zavlačevanja, odkupa mleka, masti in mesa je uvedlo javno tožilstvo kazen¬ ski postopek proti: Matevžu Debelja¬ ku, predsedniku KLO. Zg. Luša, Francu Potočniku, posestniku Zg. Luša, in Fran¬ cu Jamniku, predsedniku KDZ Zminec. Krajevni ljudski odbor na Trati pri Ško¬ fji (Loki bo razpravljal o razrešitvi od- borniških dolžnosti Cirila Ravnikarja iz Virmaž 12 in Kocijana Jenka iz Lipice 7 ki sta bila v velikem zaostanku z ob¬ vezno oddajo masti in mleka, čeprav bi morala bili kot odbornika za zgled drugim kmetovalcem. Trebanjci so tiči! Ne vsi; samo tisti, ki imajo rdeče perje. Ti so preračunali, da ima trebanjsko področje 21.000 hek¬ tarjev gozda. Dobili so gozdarja-stro- kovnjaka Antona Šabca, ki naj bi s svo¬ jimi pomočniki pazil, da bo v gozdovih vse v redu. Pa rdeča modrost ga ni na¬ stavila v gozd, ampak na majhno žago venecijanko v Veliki Loki ob Temenici. O tej žagi in njenih tovarišicah ob Te¬ menici so ljudje rekli: kadar je suša, posluša, kadar je pa kaj moče, pa noče. Ena, ki je mislila tako, kakor so jo uči¬ li, da je “vse naše Julka Jesibar je bi¬ la kot poslovodkinja kmetijske zadruge Medno že kaznovana na 9 mesecev pri¬ silnega dela pogojno za 2 leti, ker je tam poneverila 25.000 din. Kazen, ki je imela vzgojni namen, je ni izučila. Po¬ novno je 17. julija 1950 dvignila iz bla¬ gajne 25.000 din. in knjižila kot bla¬ gajniški izdatek za izkupiček lesa posest¬ niku Mihaelu Buhu iz Horjula. Denar posestniku ni bil izročen, ampak se ga je hotela prilastiti sama. Medicinske šole v Jugoslaviji imajo letos 8.100 »učencev. Na njih se vežbajo bolniški strežniki in strežnice. Te šole so postale potrebne, odkar so pometali iz bolnišnic večino usmiljenk. Pri 3 metrih kamgarna” 18.000 do¬ bička. Ljubljanski časopisi se hudujejo na Fančiko Kunejevo, poslovodkinjo o- krajnega magacina v Poljčanah, ki je po spretnem manevriranju s točkami za sukanec in blago prišla v posest 3 metrov blaga, ki ga je potem na črni borzi lahko prodala z 18.000 dinarji do¬ bička. Punco so zaprli. Nas bolj kot punca zanima cena, oziroma tale račun. Po uradnem kurzu med bednim titovim dinarjem in argentinskim pesom, je do¬ biček Kunejeve znašal 1.800 pesov, za kar lahko vsakdo v vsaki štacunu v Bi.ienos Airesu kupi vsaj 30 metrov do¬ brega blaga. Pa še obraten račun: Da je Kunejeva prišla do 18.000 dinarjev dobička, je neki neznani srednji uradnik moral žrtvovati-šest mesečnih plač, med tem, ko tukaj vsakdo lahko kupi 3 me¬ tre “kamgarna” z enotedenskim zasluž¬ kom. V Srednjem Lipovcu pri Ajdovcu je bil 3. septembra ubit aktivist Jože Kuž¬ nik. Kot krivce so postavili pred sodi¬ šče Miha Štrumblja, Franceta Zupanči- a in Alojza Uršiča. Razprava je bila v Novem mestu. Štrumbelj in Zupančič sta bila obsojena na smrt na vešalih, Uršič pa na dosmrtno ječo. Ekonomije. To ime imajo v Sloveniji kolhozi, ki delajo za gotove namene. Tam pitajo pujske, purane in piščance za komunistične oblastnike in njihove izključne ustanove, tam produkcija ni pod kontrolo, ki velja za navadne dr¬ žavljane. Pa kaže, da te ekonomije ne vozijo dobro. Zadnje čase so ukinili 30 takih ekonomij in jih vključili v sploš¬ ne zadruge. Vseh ekonomij pa seveda niso ukinili. Kaj pa mislite? 16 direktorjev, tri komereijalne ravna¬ telje in 21 šefov knjigovodstva so po¬ stavili pred sodišče v Beogradu, ker so v raznih državnih podjetjih opravljali svoje posle tako, da so naredili v obra¬ tih popolno zmedo in veliko škodo. Društvo slov. dramskih umetnikov so ustanovili v Ljubljani. Za predsednika so izvolili Ivana Levarja. V odboru so še: Drenovec, Sever, Danilova, Bitenc, i Skrbinšek in po en zastopnik Trsta in Maribora. Komunistični stranki so z zbo¬ rovanja poslali navdušene pozdrave. Ker niso šli vozit lesa. Tudi v okraju Ljubljana okolica se nekateri kmetje iz¬ mikajo obveznim prevoznim storitvam v gozdarstvu in lesni industriji, čeprav imajo dobro vprežno živino in konje. Ker nekateri kmetje navzlic večkratnim pozivom in opozorilom niso prišli vo¬ zit lesa, so bili kaznovani po uredbi o obveznih prevoznih storitvah v gozdar¬ stvu. Z zaplembo konj, voza in opremo so bili kaznovani: Janez Burger iz Zbilj, Franc Oven iz Podsmreke, Lovro Vode iz Vinj, Anton Uršič, Janez Černič in Neža Ciber iz Iške loke, Jože Snoj z Ježe in Franc Bergant iz' Seničke. Z de- narmini kaznimi od 7 do 30 tisoč din. pa so bili kaznovani Andrej Knific iz Svetja, Matija Peklaj iz Hruševega. Ja¬ nez Boben iz Zg. blata, Stane Marinko iz Vnanjih goric, Andrej Rotar iz Bre¬ zovice, Franja Hrovatin, Franc Mikuž in Jože Grmek s Pakega, Janez Gruden s Kalenc in Anton Rotar iz Draževnika pri Kozarjih. . Zadruga v Stari Loki je imela ‘podjet¬ nega” predsednika. Revizija v kmečki delovni zadrugi “Ljubnik” v Stari Loki, je pokazala, da je bil predsednik te za¬ druge Ivan Jugovič zelo “podjeten”. Gospodaril je z zadružno imovino in de¬ narjem, kakor je sam hotel. Kupoval in prodajal je prašiče ter si prisvajal veli¬ ke dobičke. Razpolagal je z zadružno živino in prašiči, čeprav je zadruga iz- polnika svoje obveznosti do države pri pitanih prašičih le 19 odstotno in pri mršavih 26 odstotno. Prav tako ni skrbel za izpolnitev drugih obveznosti, kakor bi bil moral. Za protizadružno delovanje je s predsednikom soodgo¬ vorna tudi knjigovodkinja Zdravka Va¬ ja. Umrli so: Antonija Blaznik, roj. Viš- ner v Škofji Loki, Ignac Brvar v Kra- I nju, Vincencija Jeglič v Tržiču, Franc Smerkolj v Št. Ožbaltu, Ladislav Čar- gonja, nam. Litostroja v Ljubljani, Ana Foršek v Metliki, Ivana Vrenjak, upok. Tob. tov. v Ljubljani, Marija Lešnik v Maribor«, Jože Šerbev v 'Sromljah, Ro¬ žica Mežnarič v Brežicah, Marija Suš¬ nik v Bohinju, Ivan Okorn v Ljubljani, Greti Šircelj, roj. Škerjanec v Ljublja¬ ni, Franc Kastelic, briv. mojster v Lju¬ bljani, Ivan Erker, orožniški pporučnik v p v Ljubljani, Vitko Peter v Maribo¬ ru, Juljana Novak v Ljubljani, Anton Vovko zborist ljubljanske opere, Ivan¬ ka Pelenk, Vrbovci pri Viču, Marija Škvarča V Dol. Logatcu, Terezija Uše- ničnik, roj. Hribar, v Ljubljani, Franja Zupančič, roj. Mlakar v Ljubljani, Iva¬ na Jenko v Preski, Marija Urbanc, biv. gost. v Ljubljani, Ivanka Fahor v Lju¬ bljani, Alojzij Trkovnik v Mokronogu, Zofka Bonač, roj. Jurc v Ljubljani, He¬ lena Zupančič, roj Pregel, v Ljubljani, Ljudevit Vasič, Sv. Križ pri Mokrono¬ gu, Karel Pančur v Mekinjah, Ana šipuš, roj. Verden v Ptuju in Apolonija Ku¬ gler v Ljubljani. V Ljubljani je umrl Ivan Levar, dram¬ ski umetnik in predsednik društva slov. dramskih umetnikov. Pokopali so ga na drz. stroske v Ljubljani. Tito se že pripravlja na emigracijo. Sed. titov. komunistični režim doma se dobro zaveda, da bo prišlo do splošne¬ ga razsula ob prven napadu sovjetov ali njihovih satelitov na titovino. Zato je Tito začel že organizirati emigraci¬ jo vseh vidnejših komunističnih veličin, ki bodo ob napadu z varnega mesta po- Slovenci v Buenos Aires Vse naročnike našega lista, ki še niso poravnali naročnine za leto 1950, prosimo da to store takoj v teh dneh. Prihranite nam delo in stroške s pošiljanjem opominov! SILVESTROVANJE SLOVENCEV Buenos Aires, prestolnica Argentine, dežela miru in blagostanja, veako leto veselo silvestruje. Avenide in ulice so bi¬ le tudi ponoči živahne in polne ljudi, vsi javni lokali pa polni gostov. Mesto se je kopalo v blesku razkošne razsvetljave, proti nebu so pa z vseh strani švigali raketni izstrelki. Nastop novega leta je točno opolnoči napovedalo zvonenje zvo¬ nov vseh prestolniških cerkva, katere¬ mu so se še pridružile tovarniške sirene in sirene vseh v pristanišču zasidranih domačih in tujih ladij. V vseh farnih cerkvah so bile polnoč¬ nice. Veselo so pričakali novo leto tudi Slo¬ venci. Dušnopastirski misijonski odsek (g. Lenček) je povabil slov. rojake na silvestrovanje v “Sanatorij’’ v Ramos Mejia. V tem mestu je priredil veselo sil¬ vestrovanje tudi SIO. Veliko Slovencev se je pa zbralo pri prijateljskih družinah in znancih ter so v prijetnem razpoloženju prebili Silves¬ trov večer ter si opolnoči voščili vso sre¬ čo v novem letu. HUGO WAST 52. 0 6 6 DRUGI DEL IVANE TABOR. — POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM. “Vem, da ste ta hip v Rimu. Jaz ni¬ sem daleč od vas. če boste jutri brali mašo v cerkvi svetega Lina, ne pozabi¬ te obhajati neke osebe, ki bo pokleknila k obhajilni mizi!” Glas je utihnil, v njem pa se je zbu¬ dila blazna veselost, porpešana z neko neizrekljivo skrbjo. Če se bo ona sama jutri pri sveti maši pokazala pri sve¬ tom, obhajilu, se more gotovo samo za to, ker je že krščena. Kdo jo je torej krstil? klorebiti kak drug duhovnik? Kdaj? Kje? Bil je ljubosumen na to spreobrni- tev, ki potemtakem ni bila njegovo de¬ lo. To g a j e potrlo. Tedaj se je spomnil, da ga je nekega dne vprašala, ali bi bilo svetoskrunstvo, če bi se pojavila kakšna oseba, ki še ni bila krščena, pri obhajilni mizi, da sprejme hostijo? On ji je odgovoril, da je sveto obhaji¬ lo, če niso opravljeni predpisani pogoji, vedno svetoskrunstvo, na kar je odgovo¬ rila: “Vi, rimski duhovniki, znate preveč teologije! Niti svetopisemski stotnik, ne Samaritanka ni znala toliko!” če bo torej prišla jutri resnično ona k obhajilu: Kaj naj stori? Vzel je znova v roko pero in ponovil na drugi strani nekaj, kar je zapisal že pred meseci: “Ena Cerkev s tremi krogi, v kate¬ rih bi dobile prostor vse duše dobre volje: 1.) kristjani, 2.) judje in musli¬ mani, 3.) mnogobožci in celo brezbožei. V njej naj bi imele vse pravico, hraniti se z mesom Kristusovim! Koliko čude¬ žev bi tako napravila zakramentalna milost!” “Moral bi nato napraviti Cerkev še za tiste, ki dvomijo, in celo za tiste, ki zanikavajo, pa so izrecno religiozni, du¬ hovi, ne morejo pa najti vidnih, oblik za svoje vere in bogoslužje.” Ostali del dne je bežal pred ljudmi. Ni hotel, da bi kdo uganil čir njegove lastne vasezaljubljenosti, niti vulkan lastnega srca, pred katerega tresenjem se je sam ustrašil. Begal je po ulicah, kjer so se gomi¬ lah pripadniki držav vsega sveta in kralji vseh narodov, ki so prihajali, da se prihlinijo cesarju. In sam sebi je go¬ voril, da ,skoraj vpil: “Hočem ostati duhovnik rimske Cerkve, čutim, da mo¬ ram opraviti neko poslanstvo v njej sa¬ mi. Moram ostati v njej, da izvršim stvari, o katerih ni še nihče mislil, ne izrekel, niti izvršil do danes, stvari, ki so določene, da združijo vse krščanske občine, vse veroizpovedi, ki so izšle iz Biblije, v veliko in svobodno enoto | Cerkve Bodočnosti!” Vedno, kadar se je njegova notra¬ njost uprla temu, kar je imenoval “rim¬ ska birokracija”, (ne drzneč se napisa¬ ti ‘‘Papež’’, iz nekega ostanka spošto¬ vanja pred sveto osebo Namestnika Kri¬ stusovega), je padel v neko otožnost. Njegova razglabljanja so predstavljala neko tujo brezobličnost, v kateri se je mešala doktrina s trpljenjem. Lirični momenti so se vrstili za bogoslovnimi razpravljanji v mešanico, ki je bila bli¬ zu blasfemije. Ko je šel v cerkev svetega Lina, da pripravi vse za mašo drugega dne, se je spomnil nekega pogovora z Ivano Ta¬ bor. Odklonil ji je sveto obhajilo, dokler se ne odpove zmotam in se ne krsti; o- na pa je odgovorila: “Prej je Dober Pastir begal za izgub¬ ljeno ovco in ko jo je našel, jo je z lju¬ beznijo^ dal na ramena. Zdaj pa izgub¬ ljena ovca bega za Pastirjem in on jo odbija od sebe. Prej je bil Dober Pastir Jezus Kristus, zdaj je pa — predstoj- Dr. Krek o Koledarju Svobodne Slovenije za leto 1951 Od dr. Mihe Kreka, prdesednika NO za Slovenijo, smo prejeli sledeče pismo: Washington, 29. decembra 1950. “Urednikom Svobodne Slovenije Buenos Aires. Koledar Svobodne Slovenije za leto 1951 sem prejel. Hvala Vam, da ste mi ga poslali. Je velika, bogata knjiga. Je krasen zbornik. Bil sem presenečen. Človek ne ve kaj naj bi preje bral. Tako je pestra in bogata vsebina. Mislim, da bo vsak zelo zadovoljen, ki ga bo videl in bral. Ta koledar bo ostal knjiga trajne vrednosti. Ponovna iskrena hvala. Dr. MIHA KREK” begnile v svet. Da bi pa tudi zunaj lah¬ ko nadaljevati ugodno življenje, katere¬ ga so se navadili doma kot kom. oblast¬ niki, so v inozemstvu v ta namen že naložili visoke vsote denarja. Tako je bila — po sporočilu iz Evropev — Švici nedavno skupina titovcev, ki je pod krinko gotovih opravil prišla v to drža¬ vo samo zato, da je “mimogrede’’ lah¬ ko tam naložila v bankah 8 milijonov švicarskih frankov. TURISTI V DALMACIJI V lanski letoviški sezoni je prišlo v Dalmacijo 3000 turistov. Med njimi je bilo 1600 članov inozemskih mladin¬ skih brigad, ki so jih poslali na oddih po končanem prostovoljnem delu v Zagre¬ bu. Plačujočih inozemcev je potemta¬ kem bilo le 1400. V stari “nazadnjaški” Jugoslaviji je vsako manjše- mestece v Dalmaciji doseglo število, ki ga je dan¬ danes mogla doseči cela Dalmacija. To morajo biti Dalmatinci veseli tega “na¬ predka”. Argentini OSEBNE NOVICE Poroka. V soboto, 30. decembra, sta se poročila g. Marjan Pograjc in gdč. Vida Sega. Mladi par je poročil v Don Bosco- vem Zavodu v Ramos Mejia g. Janko Mernik, za priči sta mu pa bila gg. Dr. Lojze Berce in Lojze Žagar. Čestitamo! V Lanusu je bil korščen Berčičev sin¬ ček Janezek. Botrovala sta Martina Do- vjak in Zdravko Fale. f Rudi Boris Rajer. Pri zdanji letal- t FRANC ČUK V začetku decembra preteklega leta je v Rosario ugasnilo njegovo mlado življenje. Za njim žalujejo starši, brat¬ je in sestre in ostali sorodniki. Z njimi pa tudi slovenski protikom. naseljenci v Argentini. ski nesreči v Mar del Plata je izgubil življenje tudi naš rojak Rudi Boris Ra¬ jer, 22 letni pomožni telegrafist. Težko prizadeti družini, kateri je bil pok. Ru¬ di ne le v ponos, ampak tudi v veliko oporo, naše iskreno sožalje. LAN US Gradbena dela za povečanje kapele lepo napredujejo. Preteklo soboto so po¬ ložili že ložo na prizidku povečane ka¬ pele, ki bo tvorila tlak kora. Glavno delo so opravili Slovenci. Boštjaničičeva sku¬ pina je postavia zid, Uršičevo podjetje je pripravilo opaže za železobeton, fan¬ tje in možje pa so opravili težavno delo in so vlili železobetonski strop. Pa še to moramo povedati: Sedaj nas vabi k maši že lastni zvočnik, ki v ugod¬ nem vremenu obvlada ozračje cele slov. kolonije v Lanusu. Prispevajte v tishovni sklad Podpirajte SVOBOBNO SLOVENIJO Tudi v Salti smo Slovenci veseli in si s poštenim delom služimo kruh. Na žagi sta v prijateljskem pogovoru rojaka: delovodja in strokovnjak za vezane plošče. nik gregorjancev. Kakšna razlika v nju¬ nem ponašanju!” Pater se je samo grenko nasmehnil ob mislih na to primero in vzkliknil: “Ona ima prav, da se pritožuje name, kajti ona je že članica nele cerkve,- Id je nad mojo, marveč cerkve Jehovine. Je že bolj sproščena, ni tako formalistič¬ na, kakor moja, je čistejša in zato moč¬ nejša.” Ustavil se je na križišču cest, ki je bilo obnenem prostor za pristajanje avionov. Nekaj korakov pred njim je stopala ne¬ ka ženska v orientalni obleki, na način, kakor jo je nosila Ivana Tabor. Ista po¬ stava, ista sproščena elegantnost, sto¬ pajoča kakor po prstih v svojih zlatih sandalih. Toda ni bila ona; ta hip se je nahajala tisoč milj daleč med drugim narodom. In če bi res jutri prišla na njegovo sveto mašo: Ali naj ji da sveto obhajilo, ali naj ji ga odreče? Po njegovem mnenju bi jo lahko sma¬ tral za popolno katoličanko, razen, da ni še prejela svetega krsta. Toda po srcu in mislih je katoličanka, če je imela še kaj dvomov in se ni hotela še formalno spreobrniti, je' vzrok le v tem, da jo hu¬ dič, v strahu, da mu bo ušla tako boga¬ ta duša, zalezuje in napada ter tlači — njenega duha. Zategadelj bi ji bilo sve¬ to obhajilo lahko v neizmerno podporo, četudi še ni prejela svetega krsta. Nekateri, ki so ga srečali na cesti, so ---^ majali z glavo, ko so videli redovnika, i govorečega samega s seboj. “Stavim, da je pesnik! Zlaga gotovo madrigale na svojo ljubico,” je rekel nekdo, ko ga je slišal vzklikniti: “Oh, moja ljuba. Ne morem si več zakrivati: Ljubim te, toda ljubim te v Jezusu Kris¬ tusu. Samo, da je ta ljubezen preveč čis¬ ta in pobožna, da bi mogla ustvariti dru¬ žino. Bog hoče, da ustvarim Cerkev, Cer¬ kev Bodočnosti. Ta ljubezen je novo oro¬ dje za odrešenje sveta!” V San Linu, samostanu redovnic Pri¬ čakovanja, je povedal svoje ime in takoj so ga peljale v majhno kapelico, sezida¬ no iz golega kamenja — le tu in tam je bilo nekaj opeke —, v njej je bilo par klopi, oltar, pokrit s prtom, vezanim na roko, na njem pa Križani na temnem le¬ su. Na eni izmed sten je visela stara barv¬ na ujedanka: viseči stolp v Piši. Oče Simon se je sarkastično nasmeh¬ nili. Zdelo se mu je, da vidi podobo rimske Cerkve, ki je čisto na tem, da pade, če je on ne bo podprl. Tako so vedno misli¬ li vsi heretiki. Toda oni so izginili, Cer¬ kev pa je ostala trdno kot križ: Crux stat, dum volvitur orhis. Ni bilo domačega kaplana. Mati pred¬ nica je bila pripravljena, da oskrbi vse, da bo prihodnje jutro imel oče Simon sveto mašo pri privilegiranem oltarju; ker pa je oče želel, da bi jo opravil ne- Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 4. I. 1951 NAJVAŽNEJŠI DOGODKI V MINULEM LETU V preteklem letu 1950 se je svet do¬ končno razdelil v dva nasprotujoča si tabora. Moskva je v Evropi izgubila precej na svojem prestižu, v Aziji pa se ji je zato posrečilo zavladati nad ce¬ lo Kitajsko. L. 1950 je prišlo v zname¬ nju komunistične ekspanzije v Aziji ter je v celem letu Azija bila središče sve¬ tovnega dogajanja, ki je povzročilo ne¬ kaj težkih kritičnih trenutkov. Anglija je pohitela s priznanjem rdečega reži¬ ma na Kitajskem, dočim ga USA ni pri¬ znala, pač pa je sklenila zavarovati Formozo, zadnjo čangkajškovo trdnjavo v Aziji ter južno Korejo. V odgovor na sovjetski pritisk v Nemčiji so zahodne države podpisale li¬ stino Atlantskega pakta, ustanovile skupno vrhovno poveljstvo pod genera¬ lom Eisenhowerjem ter sedaj poskušajo vključiti v ta pakt tudi zahodno Nem¬ čijo. Dočim se v Evropi razvija še ved¬ no mrzla vojna, se je prava vojna vne¬ la na Koreji 25. junija, že prej pa s Indokini in v Burmi. Po prvih rdečih uspehih na Koreji so sile ZN že skoro dosegle zmago nad komunisti pod po¬ veljstvom MacArthurja, ko so v borbo posegle kitajske divizije ter jih potiska¬ jo spet proti jugu. Proti prenehanju so¬ vražnosti sta se izjavili Moskva in Pe¬ king ter predstavlja Koreja najnevar¬ nejše žarišče za novo vojno. Glavni politični dogodki v preteklem letu so pa bili: ustanovitev indijske re¬ publike; volitve v Angliji s slabo labu¬ ristično zmago; vrnitev in nato abdika¬ cija belgijskega, kralja Leopolda; Sehu- manov načrt za združitev težke evrop¬ ske industrije; volitve v Turčiji; voli¬ tve v Braziliji; volitve v USA z ojača¬ njem republikancev; umor venezuelske¬ ga predsednika Chalbauda; egipčanska zahteva po umiku britanskih čet s Sue¬ za; Trumanova objava izrednega stanja v USA. Umrli pa so: bivša francoska pred¬ sednika Lebrun in Blum; bivši čil¬ ski predsednik Allesandri; feldmaršal Smuts; švedski kralj Gustav V. in an¬ gleški pisatelj G. B. Shaw. Slovenci v Argentini ki žele kole¬ dar Svobodna Slovenija za 1951 prejeti po pošti, naj to sporočijo na upravo Svobodne Slovenije, Victor Martinez 50, Buenos Aires. Obenem z naročilom naj pošljejo tudi kupni¬ no v znesku 32 pesov in 2 pesa za poštnino ter ovojnino. Skupno 34 pesov. Pri naročilu več izvodov stane poštnina in ovojnina le za prvi izvod 2 pesosa, za nadaljnje izvode pa po 1 peso. Denar nakažite s giro postal. Koledar Vam bomo poslali s pri¬ poročeno pošto v trdnem in dobrem ovoju. * * * Obenem z naročilom nam nakaži¬ te tudi denar in ne šele po prejemu koledarja! Trgovina z nabožnimi predmeti in papirjem "SANTA J O L IA " Victor Martinez 39 PISEMSKI PAPIR vseh vrst in oblik, PERESA, črnilo, svinčnike, BIROME, lepa NALIVNA PERESA, ZVEZKE, šolske TORBICE, pisarniške POTREBŠČINE, DAMSKE ROČNE TORBICE in lepe AKTOVKE, RAZGLEDNICE za voščila, božič in mesta Buenos Airesa, ALBUME in vogličke za albume, beležnice in različne NOTESE, KIPE, podobe, KRIŽE, svetinjice, ROŽNE VEN¬ CE, kropilnike, BREZIJANSKE PODOBE etc., KADILO in SVEČE Vse to in še mnogo drugega koristno-potreb- nega Vam nudimo po zmernih in nizkih cenah. POPRAVLJAMO Vam hitro in dobro Vaše spominske rožne vence. Priporoča se Vaši naklonjenosti Santeria y Papelerja "SANTA J U LI A " Victor Martinez 39 ČASA B 0 Y U OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 1/2 kvadre Cabildo 2300 Nudimo ure OMEGA, UNVER, RECORD, DELOS — avtomatične, vo¬ dotesne in antimagnetične —■ najmodernejše oblike in vse s tovarniško garancijo. Opozarjamo, da si nabavite budilke, dokler je še zaloga. Vsa popravila ur in zlatnine — točno in zanesljivo. Našim strankam nudimo kot olajšavo pri nakupu plačilo na obroke. (Odprto vsak dan od 8.30 do 12.30%i od 14.30 do 20. ure. Sicer se pa lahko zglasite tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši OLAZABAL 2338, 1. nadstr. dto. 5.) opaženo, ne bo o tem vedela niti samo¬ stanska družina. Oče Simon se je vrnil v hotel, poln temnih misli in načrtov. “Ah, x kako dober bi bil, in kako bi zahvalil Boga Abrahamovega,” je vz¬ kliknil, “in Boga Izakovega in Jakobo¬ vega, ki ni hotel, da bi bil človek sam, če bi mi postala ta ženska moja deviš¬ ka tovarišica.” Vso noč se je navduševal z idejo na to čudno zvezo, katero je on, da bi jo napravil pesniško in jo opravičil, imeno¬ val “deviško”. Z zoro se je zbudil v mladostnem za¬ nosu, ni pa mogel pričakati ure. Da bi mu hitreje mineval čas, je vzel v roke brevir. V začetku svojega duhovniškega po¬ slanstva ni imel slajšega branja, kakor to sveto knjigo. Našel je v njej mesta, tako visoka in sveta, ki so se mu zdela naravnost pi¬ sana od Boga. Oči so se mu orosile od ganotja, ko je bral himno na Presveto Devico 11. oktobra. “Izšla sem iz ust Najvišjega... Sa¬ mo jaz sem napravila vso pot neba in stopila v najgloblje brezno...” Trepetal je od ljubezni, ko je molil tretjo molitev 7. oktobra, ki se začenja tako: “Jaz sem mati lepe ljubezni, in stra¬ hu in znanja in svetega pričakovanja. Tisti, ki jedo od mene, bodo vedno lač¬ ni, in tisti, ki prijejo od mene, vedno žejni.” Nasprotno pa se mu je zdaj zdelo to čtivo dolgočasno in neumno / in ga je imenoval “farizejska molitev, urejena v pravilnik, “pensum divini officii”, kakor so pravili kasuisti. Vrgel je brevir po svoji luksuzni po¬ stelji, ki ni ustrezala gregorjanski skromnosti, in začel pisati: “Mrzlična noč. Trpel sem na telesu in duši. Toda zbudil sem se svež kot pri dvajsetih letih. Zdaj vidim jasno: svoje¬ ga poslanstva ne morem več izpremeni- ti; zveza katolištva z liberalizmom. Je to božja zadeva, kateri služim na zem¬ lji in sprejemam zavestno odgovornost. Zdaj se mi kaže ta-le problem. Ali ni sedaj nujno, da stopim za vidne meje Cerkve, katere so postavili netolerantni srednjeveški bogoslovci, in začnem pri¬ pravljati svobodno občestvo reorganizi¬ rane katoliške cerkve bodočnosti?” Dvignil se je, prestopil naglo po so¬ bi in se ustavil pri steklih trikotnih oken, v katerih so se lesketali prvi žar¬ ki rimskega sonca. “Torej vendar!”- je vzkliknil in dvi¬ gnil roki proti soncu, ki je že zlatil® mogočno kupolo svetega Petra na nas¬ protni strani. S teh visokih oken nasproti najmanj¬ ši državi, papeškemu Vatikanu, je bilo videti mogočno vatikansko poslopje, v senci temno, kakor prepad pod jasnim in slavnim nebom. Za patra je tudi to bilo simbol. Vatikan se vedno leži v sencah pre- KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1951 je ZBORNIK razprav, obletnic, spominskih in zgodovinskih dogodkov. ZBORNIK leposlovnih del naših pisateljev in pesnikov. ZBORNIK umetniških del naših kiparjev in slikarjev. ZBORNIK političnih, gospodarskih, kulturnih in umetniš¬ kih pregledov. ZBORNIK krasnih slik, Slovenije, slovenskih običajev in slik slovenskih naseljencev po svetu. ZBORNIK trajne vrednosti. KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1951 Je že v predaji SLOVENCI Venezuela V Maracaibo živi 40 Slovencev Iz Maracaibo od nas že dolgo niste do¬ bili nobega glasu. Po je Vam moramo zglasiti s tem-le pismom, da boste ve¬ deli, da smo tu še vedno živi. Naša tu¬ kajšnja slovenska skupina je precej močna. Kar 40 Slovencev nas je tu. Pa nismo vsi skupaj, ampak precej raztre¬ seni. Zato tudi o kakšni organizirani skupnosti ni mogoče govoriti. Nimamo ne petja, ne glasbe in se dolgočasimo. Včasih se nas ob kaki priliki nekaj le zbere in tedaj si povemo pač domače novice. Vedno vesel dogodek za vse pa je, kadar po dolgem času priroma k nam NAJLEPŠE DARILO V NOVEM LETU je veliki zbornik "Koledar Svobodna Slovenija 1951". Prijatelja ali znanca, ki še čaka na izselitev v Evropi boste najbolj razveselili, če mu naročite to knjigo. Ne pozabite tudi naših akademikov v Španiji in 1 Gradcu. Uprava Svobodne Sloveni¬ je Vam bo proti plačilu Koledarja in stroškov za poštnino odposlala to knjigo na naslov, ki ga boste javili. UPRAVA SVOBODNE SLOVENIJE TftANSITO Encomiendas Intemacionales CANGALLO 439, of. 602 Uradne ure od 9. dop. do 18. pop. DARILA ŽIVILA, TEKSTILNO BLAGO, ZDRAVILA. ZA VSE DRŽAVE. Iz Buenos Airesa pošiljamo 5 kg tež¬ ke pakete v Jugoslavijo, Avstrijo, Nemčijo, Čehoslovaško in druge dr¬ žave: Posteljnino, srajce, blago, čev¬ lje, usnje, rabljeno obleko: mast, slanino, šunko, med, salame in čokolado. P AN E T H g Cia. DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810 T. E. 30-7352 Imprenta "Dorrego”, Dorrego 1102 - Bs. Aires teklosti, med tem ko se že dviga novo sonce, ki osvetljuje božje mesto, v ka¬ terem se bo dvignila obnovljena kato¬ liška Cerkev, liberalna in demokratič¬ na, katere vodstvo bo odslej volilo ljudstvo samo. Na kakšno visoko me¬ sto bo dvignjen nekoč on, tedaj, ko bo papež izvoljen po volji vernikov ?! Vrnil se je k mizi in napisal: “Če hočemo rešiti Cerkev, je treba najprej zadati smrtni udarec jezuitizmu. Dokler bodo jezuiti držali stražo okrog papeža, ni upati na spravo med soncem, ki se dviga, in Vatikanom, ki leži v te¬ mi pod njim.” Naslonil je razgreto čelo na brezkrv¬ ne roke in za nekaj časa se je pogreznil v svoje misli. Tedaj mu je prišel v spomin sen, ki ga je imela nekoč Ivana Tabor: “Snoči sem sanjala o vas. Videla sem vas v nekem zapuščenem samostanu. Vi ste bili zadnji, ki so odšli iz njega.” Ko je slišal prvič te njene besede, je bil užaljen, kajti njegova samoljubnost je bila trdno povezana z duhovniškim poklicem. Kaj bi rekli ljudje, ki so ga občudovali, če bi zapustil samostan? Zdaj pa se je že privadil na to misel. Spet je vzel pero: “Ostal bom v redu, toda živel bom čisto zase kar se tiče hrane, sanj, moli¬ tev in stikov s svetom.” “Čutim, da imam izpolniti neko pos¬ lanstvo v Cerkvi in ni božja volja, da grem iz sanostana. Moram vzdržati in PO SVETU Svobodna Slovenija. Preberemo jo vso. Roma iz rok v roke. Iz nje izvemo mno¬ go, posebno drage so nam novice o živ¬ ljenju rojakov pri Vas v Argentini in drugod po svetu. V letu 1950 nas je mno¬ go prizadela brezposelnost. Precej naših Nudi je bilo brez dela in s tem tudi brez zaslužka. Pravijo, da bo z novim letom boljše. Samo, da bi bilo res. Vsem Slovencem v Venezueli in v Ar¬ gentini, kakor tudi v ostalih državah na svetu, želimo vso srečo in obilo bo¬ žjega blagoslova. Slovenci v Maracaibo. Anglija Srečno in uspehov polno novo' leto že¬ li uredništvu Svobodne Slovenije in vsem njenim bralcem v Argentini in po svetu ter znancem in prijateljem. France Košir. Poravnajte naročnino Prispevajte v tiskovni skiad pripraviti odznotraj ven novo Cerkev bodočnosti.” V tem je prišel čas odhoda v cerkev. Oblekel se je v habit in šel. Blizu je bilo dvigalo k pristališču avijonov-om- nibusov. Dvignil se je na streho 300 me¬ trov nad cesto, in stopil v avto-avion, ki pelje k svetemu Linu. Občutil je opojnost osvobojenega jet¬ nika. čez nekaj minut bo videl Ivano Tabor. Skozi možgane mu je šla misel, če je dovolj brati sveto mašo samo iz želje, da bo obhajal to žensko. Bah! če bi se ustavljal nad takimi malenkostmi, ne bo nikoli dovršil njene spreobrnitve. Ona je že premagana od Kristusa in on je vrata Cerkve, ki je ne sme zapreti njej noben ozir. “Naj mislijo kar hočejo stari bogo¬ slovci, kakor je stari oče Placid; ta lju¬ bezen med njim in njo je božanskega izvora, in če jo ohraniva čisto, bo pos¬ tala temeljni kamen, na katerem bo po¬ čivala Cerkev. Ne klerikalna in sektar- ska Cerkev, 'temveč Cerkev bodočnosti, Cerkev teh, ki ljubijo in upajo.” V zakristiji mu je ministrant izročil pisemce in šopek rož; pisemce je spra¬ vil v žep, rože pa je dal postaviti na oltar. Kakšen duh! Že se je začel napravljati, ko ga je premagala skušnjava prebrati pismo. Vzel ga je iz žepa in bral: “Jutri bom odšla in kdo ve, kdaj se bova spet videla. Niste slišali peti slav¬ ca v Vatikanskih vrtovih nasproti vaše¬ mu hotelu, ki je tudi moj? Veste, da DRUŠTVENI OGLASNIK Zastarelo pošto imajo: dr. Bajlec Franc (2), Berlot Ljubo, Berlot Viktor, Bizjak Vera, Boh Vinko, Bohinc Anton, Borštnar Joža, Božnar Jože (ali Tone), Cepič, S., družina Gotičeva, Česnik Ivan (2) , Čušin Jožef, družina Čišin, družina Danijelič, Erjavec Franc (2 pismi), Er¬ javec Joče, dr. Est Jože, F. Tone, Fatur Zdi’avko, Furlan Albin (nujno), družina Furlan, Godčeva družina, Gorenšek Ka¬ rel, Grubišič Pavle, Grum Filip, Gutman Anton, Horvat Silvester Viktor (3), Jakša Janez, Jereb Janez, Južina Franc (8), Klun Jože, Kocjančič Janez, Koče¬ var Frančiška, družina Komavli, Kožuh Frank, Kramer Franc, Kranjc Janez (3), Kranjc Jože, Lavrih Anton, Lavrenčič Andrejka, Lazar Matija, Lenkič J., dru¬ žina Levpušček, Lobnikar Franc, Marku- lin Alojzij (9), Marolt Anton, Mehle Franc, Mlinar Anton (2), Močilnik Ja¬ nez, Motoh Anton Musar Jože Mušič Ivan Nagode Jože Ovniček Jože (2) Pa¬ hor Jožef Pauer Ivanka, Penik Franc (3) , Perko Dane, Petkovšek Anton, Pir¬ nat Marijan, Plut Janez, Poženel Marija, Premeri Maks, Pugelj Jože, Puntar An- j ton, Rajher Ivan (6), Reven, Rojšek* Ivanka, Rupnik Jože, Ružič Marija, Sa¬ jovic Marija, Selan Frančiška, Simčič Jožef, Sluga Pepca (2), Smole Jožef, Stranič Miloš, Strauss Eli, Šircelj Aloj¬ zij (2), Škraba Angela, Štefanič Franc, Štokar Janez, Šuštarič Franc, družina šuštarši, ing. Švigelj Mitja, Tomazin Lovrenc, Turk Ivanka, Vidmar Franc, Vovk Janez, Zobec Jožef, Zorko Ivanka in Žnidaršič Franc. Pošto lahko dvignete v pisarni Druš¬ tva Slovencev na Victor Martinez 50. Vso pošto, ki je tekom tega meseca ne boste odnesli, bo DS vrnilo odpošilja¬ te! j em. sem blizu vas? Ne, niste ga mogli sli¬ šati, ker ni bil nič drugega kakor sen. Jaz sem sanjala namesto vas, da je sla¬ vec pel v Vatikanu. Mislite name... Kaj naj storim ? Približala se bom ob¬ hajilni mizi. če me boste vi zavrnili, bom verjela, da je Bog sam, ki mi za¬ pira vrata v Cerkev, če pa mi vi ne bo¬ ste odklonili Kruha Življenja, bom pos¬ tala vaša jutranja zvezda, ki jo je ob¬ ljubil Gospod tistim, ki vzdrže do kon¬ ca.” Ni mogel verjeti, da bi Ivana Tabor nič ne vedela o tem, kako blizu je bil že izvolitvi za papeža in da mora po takem porazu imeti zagrenjeno srce in polno žalosti. Ne, niti najmanj tega ni občutil. V mislih na njo mu je bilo, ka¬ kor da je presladka roka kanila balzam v njegovo rano in jo obvezala s slad¬ kostjo. Solza se mu je nabrala v očeh in mo¬ ral se je naslonit na mizo, kjer so bili mašni plašči. Čutil je nemir, veselost in gorečnost. Zdelo se mu je, da ga je ta hip pokre- pil sam Bog. Ne samo, da ga je potrdil v njegovih idejah, temveč tudi to nje¬ govo prikazen, na katere perutih se ne¬ se v neznano.. . Hitro se je oblekel in s kelihom v ro¬ kah stopil v cerkev, katere koti so bili še vedno polni teme. Nekaj žensk je bilo že tam. In kak¬ šen človek, na pol v kotu, po načinu svetopisemskega cestninarja. SLOVENCI, POZOR ! Po Rdečem križu na Reki (Fiume) pošilja moko v 'vrečah in ostale večje pošiljke vsakovrstnih živil znano izvozniško podjetje J. FABRIS & Cs., N E W Y 0 R K Pojasnila dajejo zastopniki za Južno Ameriko BUENOS AIRES, CALLE ESTADOS UNIDOS 4359 Telefon 60 - 7080 Uradne ure: od 15.30—19.30 ure. Na razpolago tudi izvrstno vino r— belo in clarete — v pletenkah po 10 litrov naravnost iz kleti Yuma (Rioja) POMOČ DllTŽIMM V SLOVENIJI Hogata imitira paketov se vsemi potrebnimi živili in ostalimi koristnimi prednteti Zahtevajte cenike! — EUROPLATA POZOS 129 - I. nadstropje BUENOS AIRES "HOTEL GARDENI A” - MAR DEL PLATA PLAYA PERLA — AVENIDA INDEPENDENCIA 1122 — T. E. 2-38-57 Odprt celo leto. Sobe imajo razgled na morje Kuhinja domača-primorska. — Dnevno sveže morske ribe. — Cene zmerne