ŠTEVILKA 7 V TRSTU, 1. JULIJA 1921 LETNIK I. jrrTrrmii IfTTTTfrBj OTROCI IN.,ČEBELICA. SPESNIL KSAVER MEŠKO. Čebelica, čebelica, kod si hodila ? „Pri cvetkali siroma polja v gosteh sem bila. Iz čaš sem mnogih pila tam sladko medico." Prinesla si je tudi nam kaj za potico ? „0 da, prinesla sem s sabo strdi rumene. Za pridne je že nekaj, a nič za lene.“ Saj pridni, pridni bomo vsi, da vsi dobimo ! Strdi sladkosti ti in mi se veselimo! PAR UGANK- PO MOT.V1H IZ KOBARIŠKEGA KOTA NAPISAL DR. JOŽA LOVRENČIČ. I. Poznam dve sestrici, hišo imata ob vodi, druga z drugo hodi in dobrota naši sta vasici. Prva vsak dan se umiva — je od dne do dne bolj črna ; druga se ne umiva in se skriva, pa je bela ko sam cvet črnega trna ! Čudiš se in inaješ z glavo in ugibaš, kdo sta ti sestrici ? Stavim, da zadeneš pravo : misli nanju ob potici! II. Še poznam črn grad, ima okno — nima vrat. V njem žareče so ovce, a nobena ne bleje. Pride in skoz okno vdre coprnica — vse požre . . . Kaj potem ? Koj se umakne, v vodi žejo si poplakne in iz kota gleda, kako nje soseda nosi v črni grad vsem na radost — zlat zaklad . . . 111. In še poznam ovco : dokler za belim plotom spi, nihče ne zmeni se za njo ; A ko se plot odpre in ovca oglasi, vsi: stari kakor mladi poslušajo jo radi! — IV. Poznam deklico — dokler beliš si glavo pred teboj stoji in poredno se smeji. Ko si tuhtajoči prst dal s čela, ko da iskra vanj je priletela in te je samo oko: „Jaz poznam deklico to !“ — Deklica je zginila, ko da se je vdrla v tla — vendar jo imaš pri roci in jo kažeš med otroci! □ □ □ □ POL Z GRE. SPESNIL KAREL ŠIROK. Hitro, hitro s poti, voz pa nima nič koles, voz hiti naproti! nič na vozu ni blaga, Polž ga s sabo vleče, nič voziček ne drdra. — kakor vihra teče, Hitro, hitro s poti, z vozom teče skozi les, polž hiti naproti! ZGODBE KRALJEVIČA MARKA FR. MILČINSKI. □□□□□ 5. ARABSKA KRALJIČNA. jjraljevič Marko je služil turškega carja, pa mu je nanesla dobra sreča, da je rešil carja iz arabskega robstva, pa mu je nanesla zla sreča, da ga je samega zajela arabska vojska izza hrbta in iznenada. Zasužnjil ga je črni arabski kralj, vrgel ga v temnico in še je skušal in se veselil, da ukloni in poniža ponosnega junaka. Z gladom in žejo ga je mučil, grozil mu je in ga pestil, naj se vda in sprejme turško vero, drugače da ga mladega zadene smrt. Ali kraljevič Marko je bil le ene misli in je ni prikrival črnemu kralju — rajši sto smrti da umre, nego edenkrat zataji sveto vero. Kralja je dramilo junaštvo krščanskega sužnja in še mu je večdl muke, ni mu c^jal več spanja in počitka in strupene golazni mu je natrosil v ječo. Tako so Marku minevali dnevi in meseci, minevala so mu leta v mrki zaprtiji. Lasje so mu zrasli do črne zemlje, podse jih je podstiral, kadar je legal, z brado se je pokrival, nohti so mu pognali, da bi se mogel klati ž njimi. In ne bi bil vedel ne za zimo ne za poletje, pa so se zunaj v snegu kepale bodre devojke in mu je kepa butnila v ozko lino in so se poleti s cvetjem obsipale vesele mladenke in mu je priletela v roko dehteča roža, tako je ločil zimo in je ločil poletje. O mukah tujega junaka je čula črnega kralja hči, arabska kraljična, in se ji je junak zasmilil. V tihih nočeh mu je zahajala na ozko lino in mu skoznjo puščala po svileni vrvici jela in pila in belega perila. Prišla pa je črnemu kralju govorica na ušesa, kaj mu počenja rodna hči. Poklical jo je predse in bliskale so se mu bele oči: „Ne verujem, kar mi govore glasovi, da kraljevska moja hči krščanskega sužnja pita in oblači. Da bi glasovom veroval, izgubila bi ruso glavo rodna mi hči. Vojna me kliče, jutrišnje jutro odhajam v dolenje krajine, teden dni me ne bodo videli kraljevski dvori; a čim se vrnem zdrav, obesim nevernega sužnja.“ Kralj je odjahal, zanočila se je noč, pa je vzela črna kraljična ključe, ali ni šla na lino, ni nesla jela in pila in belega perila, nego je odklepala ječi vrata. Kraljevič Marko je zaječal: »Neznana duša usmiljena, ali ni si pozabila name?“ Odgovorila mu je črna kraljična : „Moj oče, arabski kralj, je izvedel in se razljutil, da ti nosim pomoč. Odjahal je v dolenje krajine, čez nedeljo dni Se vme, tedaj te obesi." Dejal je kraljevič Marko : „Ne tožim zase, da mi |}o umreti. Do Boga n*inam nikogar na svetu razun ostarele majke in nejake sestre Bare. Za majko m sestro mi je hudo, kako bosta živeli jadni brez mene, edine jima zaščite." Za njim je sedla črna kraljična . . . Črna kraljična mu je tiho govorila: „Da bi vedela, mladi junak, in da mi daš trdno vero, da nimaš žene ne zaročenke in da me rešiš očetove osvete, me vzameš s sabo in poročiš, bi te pustila iz temnice. Verna ti bom žena, majki ostareli pokorna pomoč, sestri nejaki sestra starejša." Pa se je kraljevič Marko zaklel edenkrat in desetkrat, da nima žene ne zaročenke, s sabo jo popelje v svoje bele dvore, da jo pokrsti in poroči. Srečna je poslušala črna kraljična Markove obljube, široko je otvorila ječi vrata in v radosti srca je še druge sužnje vse oprostila, da se pevajoči vrnejo domov. Kraljeviča Marka pa je vedla v marmorne dvorane, pozvati je dala tri brivce mojstre, enega da mu je rezal dolgo nohtovje, drugi mu je bril žolto brado, tretji mu je strigel košato glavo. Tekala je kraljična in mu donašala kraljevskega oblačila, da se preobleče, in stregla mu je z jelom in pilom, da se okrepča. In še je stopila v konjske hleve in kraljeve hrambe, tri konje je natovorila z dragocenim blagom, četrtega je izbrala najboljšega, brzega kakor lastovica, osedlala ga je s srebrnim sedlom in obuzdala s srebrno uzdo, nanj se je vrgel kraljevič Marko, za njim je sedla črna kraljična in so podili skoz gluho noč v rdečo zarjo in beli dan, iz m^ke arabske zemlje v svetlo krščansko krajino. Skoz lavno polje je tekla reka, voda hladna, ob vodi so se pasle črede ovac, pri ovcah se je igrala deca pastirja Milovana, bela in rdeča so ji bila zdrava lica. Pa je zaskrbelo arabsko kraljično njeno črno lice in je velela zaročniku pred sabo: „Junak moj mili dragi, daj, da se spustim s konja v zeleno travo, da stopim k reki, k vodi hladni, da si umijem črno lice z bistro vodo, ki se z njo umivajo vaše krščanske devojke, da se tudi meni obeli lice!“ Kraljevič Marko ji je branil in je govoril: „Puščaj nespamet, mila mi duša ! Pot naju podi. Le pol kratke noči in ne več naju loči od temnice arabske in sile tvojega očeta; pet dolgih pa je pred nama še dni, da naju pozdravijo beli moji dvori, v njih ostarela mi majka in sestra nejaka.“ Ni odnehala črna kraljična: „Očeta se ne bojim, arabskega kralja — nedeljo dni ga ne bo nazaj iz dolenjih pokrajin. Bojim se pa tvojih belih dvorov, da me črne ne sprejmo. Daj mi na bistro vodo, da si umijem svoje lice!“ Ni je mogel, ni je hotel držati kraljevič Marko, pa je zdrsnila s konja v zeleno travo in hitela k vodi na breg. Kopala si je lice v vodi, bisiri kakor solza, spirala si ga je z desnico in levico, čim dalj si ga je umivala, bolj ji je postajalo črno. Kraljevič Marko jo je gledal in neprijazne misli so mu vstajale v glavi: ko jo privede v beli Prilip, rogale se bodo prilipške devojke ludemu kraljeviču Marku in njegovi črni zaročenki! Pa mu je noga izpodbodla dobrega konja, da se je pognal v dir. Začudena se je ozrla črna kraljična: ,, Čakaj me, mili dragi moj junak! Skoro se mi obelijo lica." Zajokala je: „Ne puščaj me jadne v tuji zemlji, nazaj ne smem, izgubila bi ruso glavo, naprej ne vem nikamor. Kje je vera, ki si mi jo dal!“ V diru je hitel konj, na njem kraljevič Marko. Črna kraljična je koprnela in klicala : ,Junak moj in gospod, ako me nočeš za verno gospo, vedi me s sabo kot zadnjo sužnjo, da ti pometam bele dvore!“ Ostala je sama v širni ravnini. V bistrih solzah sta ji tonila glas in pogled, v obupu ji je obnemoglo telo, zelena trava ji je božala revno lice. Marko ni poslušal, kaj veka črna kraljična. Ali mu je v ušesih zvenel njen jok vso dolgo pot in še ga je čul, ko je v Prilipu, v belem gradu, objemal ostarelo majko in ga je poljubljala sestra Bara, jedra devojka. — Južinal je Marko z majko, a sestra jima je stregla. Zalagala sta belega kruha in ovčjega sira, pila hladne vode iz pisanega vrča in jima je bil obed kraljevski: majka je gledala sina in se ga ni mogla nagledati, poslušala ga je in se ga ni mogla naslušati. Pa gleda majka in vidi: desna roka ne služi sinu, kraljeviču Marku. Zaskrbelo jo je in je vprašala : „Moje dete, kaj ti sahne v rami desna roka ? Ali si se zameril vilam, ali si volkodlakom in veščam zašel v zlodejsko pest na nočnem križpotju in so ti pohabili junaško desnico ? Ali si prelil nedolžno kri, ki si jo bil dolžan braniti ? Ali pa si se zaklinjal pri Bogu pa si nezvest pogazil sveto prisego ?•' Kraljevič Marko je tužno zr! v osehlo desnico in je pogledal majki v oko. „Ko si me vprašala, stara moja majka, hočem ti razodeti resnico. Zaklel sem se črni kraljični, ki me je rešila iz suženjstva in temnice, da jo pokrstim in poročim. Grešil sem, zapustil sem jo ob bistri reki, ko si je umivala črno lice. Po božji volji mi sahne roka." Majki se je razžalostilo srce. „Kaj si storilo, nesrečno moje dete ! Da je ni bilo, arabske devojke, ne bi te več videle moje oči, na vešalih bi bil pustil dušo. Najlepša, najljubša od vseh nevest bi mi bila črna kraljična. Da ti ne usahne še druga roka!“ Bridko je zaplakala in šla v svoje sobe. Materine besede so živo v srce zabolele kraljeviča Marka. Stopil je v hlev po vernega Šarca, ali sestra Bara, jedra devojka, je bila slišala vse, že je sedela na vilinskem konju in ga je pognala po širokem polju, da je od brzine konja in jahalke vsa ravnica se zaprašila prahom. Drugemu bi bilo pota pet dolgih dni, njima ga je bilo pet kratkih ur in sta dospela do reke, do bistre vode. Klicala in iskala je sestra Bara in je našla črno kraljično, stari ovčar Milovan je onemoglo čuval v spanju. Bara, jedra devojka, jo je vzela na konja in hitela ž njo domov v bele dvore. Kakor rodno hčer jo je sprejela ostarela Markova majka in jo milovala. Do tal se ji je priklonil kraljevič Marko in ji poljubil rob obleke. Odpustila mu je in roka mu je zopet oživela. Lepo so jo pokrstili, da jo vzame kraljevič Marko za verno gospo in gospodinjo, kakor se je bil zaklel. Toda črna kraljična ni več marala možitve, ostala je ostareli majki na pomoč. □ □ □ □ IZ NAŠE ZGODOVINE. SPISAL R. K. □□□□□□□□□□□□□□□□□ I!. VOJVODA BORUT IN ZAČETEK SLOVENSKE SUŽNOSTI. ijvoda Valuk, sovrstnik kralja Sama, je umrl. Za njim nam zgodovina ne imenuje 100 let nobenega sloven- skega vladarja v Karantaniji. Samo to vemo, da so bili Slovenci ta čas popolnoma svoboden narod, ki se je zavedal svoje moči in svoje veljave. Sosedni Obri so bili tako poraženi, da so ves ta čas mirovali. Drugi sosedje pa, na severu nemški Bavarci in na zapadu v severni Italiji nemški Langobardi, so občutili moč naših hrabrih prednikov. V neprestanih bojih so naši pradedje napadali ta dva naroda in skoro vedno so bili zmagovalci. Pomaknili so meje svoje države vedno naprej, prekoračili Sočo in dospeli do furlanske nižine. Takrat so postala goriška Brda slovenska last. Sčasoma pa so ti boji ponehali in Slovenci so se s svojimi sosedi sprijaznili. Ko se je leta 743. bavarski voj- voda Odilo uprl nasilnim Frankom, najmogočnejšemu nemškemu plemenu, je prosil Slovence pomoči, ki so mu jo tudi dali. Vzlic temu pa so bili Bavarci premagani in so morali pripoznati frankovsko nadoblast. Obri so bili, kakor rečeno, ves ta čas mirni; niso si upali napasti slovenske zemlje, kajti prehud je bil poraz, ki jim je bil zadan leta 623. Vendar niso mogli pozabiti, da so oni nekoč gospodovali Slovencem ; neznosna jim e bila misel, da se sedaj ta narod, neodvisen od njih, svobodno razvija. Zato so se začeli pripravljati na nove napade, da bi maščevali svoj sramotni poraz. Polagoma in neopazno so se polastili zemlje ob Donavi med Litavo in Anižo, kjer so bili Slovenci le redko naseljeni. Karantanski vladarji se za to ozemlje niso veliko brigali, ker so bili zaposleni na jugu v neštevilnih bojih z Langobardi. Ko so Obri dosegli Anižo, so postali mejaši Bavarcev, obenem pa so na ta način pretrgali vez, ki je spajala Slovence s Cehi. Ko je Obrom dospela vest, da so bili združeni Slovenci in Bavarci od Frankov premagani, so mislili, da je to zanje najbolj ugodna prilika, če udarijo na Slovence in jih zopet podjarmijo. Takrat je vladal v Karantaniji Borut, drugi po imenu znani slovenski vojvoda, ki se je čutil prešibkega, da bi se sam ustavljal Obrom in jih pregnal iz svoje zemlje. Zato je prosil Bavarce, naj mu pridejo pomagat. Ti so se klicu radevolje odzvali, kajti tudi njim je grozila obrska nevarnost, ako bi bili Slovenci premagani. Združeni Slovenci in Bavarci so pregnali Obre iz slovenske zemlje. Ali visoko je bilo plačilo, ki so ga morali dati Slovenci za bavarsko pomoč. Namesto gospodstva Obrov, ki so bili popolnoma nekulturen narod in ki bi se bil sčasoma najbrže izgubil v slovanski večini, so dobili Slovenci Bavarce za svoje gospodarje. Ti so namreč zahtevali, da morajo Slovenci v zahvalo za pomoč priznati njih in Frankov vrhovno oblast. Tako je Borut spravil svoj narod v odvisnost tujcev, ki se je kmalu spremenila v skoro 1200 let trajajočo sužnjost. To se je zgodilo okoli leta 745. Borut je moral v poroštvo svoje zvestobe napram Nemcem poslati na Bavarsko talce, med drugimi tudi svojega sina Gorazda in nečaka Hotimira. Bil je že toliko omamljen tuje slave, da je pozabil na svoje stare bogove in prosil Bavarce, naj poduče Gorazda in Hotimira v krščanski veri. Leta 750. je Borut umrl in na vojvodski prestol Slovencev je prišel njegov sin Gorazd, ustoličen po starodavnem obredu na Gosposvetskem polju. Gorazd se je vrnil z dovoljenjem Nemcev iz Bavarske, kjer je postal vnet kristjan, ki se je na vso moč trudil, da razširi svojo vero med Slovence. Poklical je iz Solnograda duhovnike, ki so bili sami Nemci, da so slovensko ljudstvo krstili. Že za njegove vlade je dobila nova vera veliko privržencev. Gorazd je vladal samo tri leta. Po njegovi smrti je zasedel vojvodski prestol njegov bratranec Hotimir, potrjen od frankovskega kralja Pipina. Tudi Hotimir je bil goreč kristjan. Na njegovo prošnjo je poslal solnograški škof v slovensko zemljo kot svojega namestnika škofa Modesta in ž njim več 1()4. duhovnikov. Modest je bil prvi škof na Slovenskem. Seveda so bili on in njegovi podrejeni duhovniki tujci, ki niso dobro poznali narodovega jezika. Modest je posvetil več cerkva, med njimi tudi cerkev Marije Device pri Gospe Sveti. Ta cerkev v bližini krnskepa gradu, sedeža koroških vladarjev, je postala prvostolna cerkev karantanske Slovenije. Krščanska vera se je sicer hitro širila med Slovenci, toda stara paganska je imela še vedno veliko pristašev. In ti so sovražili novodošle tujce, ki so jim trgali iz src starodavno vero očetov, ki so se norčevali iz bogov, kateri so vodili doslej poganske Slovence k zmagi proti vsem sovražnikom. Ti tujci so dobivali vedno več vpliva med ljudstvom in na dvoru, kjer so bili vedno dobrodošli. Pogani niso videli v krščanskih duhovnikih samo oznanjevalcev nove vere, ampak v prvi vrsti zveste služabnike Nemcev, kojih slavo so povsod širili in poveličavali njih moč V njih so videli prvoborilce nemške nadvlade, ki je pričela na Slovenskem in ki j