Št. 34.
V Gorici, dne 21. avgusta. 1896.-
Teč^j XXVI.
„Soča"
izhaja vsak petek o poldne iu voljfi  s  jirilojro   „Clipt4artki Lili' vred jin pošti projeniana ali v fiorici na dom  po.siljan.-i:
vse leto.....»Id. 4-40,
pol leta.....,    2-20,
četrt leta       ....     ,    MO. Za  tuje   dežclp tiilik.i  ver,  kolikor je večja pošlnina. IMavcrin   in   iirii^i:u   manj  premožnim   novim   naročnikom naročnino   zniža cm,   akos.cnt.-las« pri upraviiišlvu.
..Triairee"  izhaja  vsakih 1* dnij vsak  ilruj:i torek in velja za celo leto SO fcr.
»Gospodarski List" izhaja in se prilaga v.-ak im.--er: v ol>-se(.-u l«i stranij. Kadar je v pelek praznik, izideta lista že v četrtek.
SOČA
(Izdaja za deželo)
Oznanila
in .POSIHIICE* plačujejo se za pelstopno petit-vrslo: 8 kr., Je se tiskajo 1 krat, 7   ,                   ,      2    ,
6   »                   ,     3    ,
Večkrat — po pogodbi. — Za vefje črke po prostoru. Posamične številke dobivajo so v tobakarnah v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavrenč.iču nasproti velike vojaSnice in pri Pipanu v ulici Ponle della Fabra po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in veklamacije pa upravniSlvu „Soče". — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.  --  Rokopisi so no vračajo.
Uredništvo in upravnišlvo je v Gosposki ulici 9.
Izdajatelj in odgovorni urednik  Andrej Gabrsiek.
—   „Bog" in narod!'
Tiska »Goriška Tiskarna A. Gabriček" (odgovoren Josip Krmpolie.).
Občni zbor
družbe sv. Cirila in Metoda.
h poročila tajnika g. Z l o g a r a o »IrnM-VfipMH delovanju prošk-ga   leta posnemamo:
Naša družba je v zadnji poslovni dobi -tupila v drugo de-i-tlelj«- nvojega obstanka. • 'ju! j€*«lfi:ij—tmii leti sklicala je vrti* domovi, •> v središče slovenskih dežela,^du so poginejo, kaj Morili v obratnim "ime ii.jSc isj.i'li'/,i ob slovenskih mejah, kateri pivli ii.'uiniosl potujčenjj. Vbilanji čitalnici so utemeljiti našo družbo, ki naj bo sredo-1d,;i.' oni požrlvova!no-ti. brez katere je ne-11.../0C.1 ok-li kaj mladev.i iz neprijafeijcvili rok.
Za ilanc-, vas je. če. skupšfiiiarji, družbam vodstvo zopet sklicalo v prvoMomiro ..¦¦vensko in sicer v t i.-. t i dom, v katerem j»i družba imela svoji) .stalno pisarno iii po--.i.tnvalnieo, kateri je zgradila skupna po-/ifvovalmi-t slovcusk.i, <la ^e tu zopet po->v<-liij«'t<> iu naviln^tijete za sioven-ko šolstvo.
Kako Ini.i/uhio bi bilo. ko bi po pro-t-ku prvega des»-lietja vod-tvo mor'!u stopiti pinl vas nt zaklicali ve-cio: l'o ,seiu o/cm-!:t, kjer prebiva naš rud. je /¦¦ upoljaiia slo-\" en.sk a .šola za .slovensko mlado/! N.i i nasprotniki so se spaim bivali, mi opu--ti[: pogiibonosiii svoj lov na sltnvn-ko d<co. .Nliulveroiii", .Siidiiiark", „Liya uazioualc" mi odložili bojno kopje   ter   v   miru zaspali,
.V.tnruiiii iu iislavnim pravic..... je zadoščeno
ludi na Slovenskem, kajti vsi poklicani fak-liiiji delujejo za vzgojo ii;iic niladeži v iln venskem duhu... zd.ij se I (»rej lahko mirnim snem r.i/.idomo in svoje delovanje raztegnemo na dru„'o polje kulturnega u.vilka za naš narod.
A to je le piuni de-ideriillll puhn/U.i ,-i'l|.l ¦ in* v ra/.liod, llego )•• še •, te..,-nejše združenj.- Vas kli.v \.hMvo, kajti iii se pn.ši I čas, da bi opiiMiti »iMijoiio nam ioiioolirauuitMj*. J'mv zda.i j> naši družba nastupila novo pol, položi v ši temelj uh k o v z. j,'o ji> val ni m zavodom, kateri Im.lo trdno se nadejamo •- njeno slavo ii/it.injevali še poznim loduvom.
A tla bn,u\ čč. si' -pirinarji. te >p!ušne uvodne besede bolje iimevali, treba kar pu-s-či v posamne ^lloke druzbiue/a delovanja t. r j«- iiaMikali v-aj v ;,'lavuih obri-ih, u. i*."-:-ar ->e boste prepričali, da sme vodstvo < poimsoni kazali na uspuhe, katere je do-sejrla naša dru/.ba.
l*ri X. .-kupscitii v Kranji, kjer je biia naSa družba ob njeni desetleliiiri sijajno »-pi">ta in počaščena. - so bili v drnž-biuu vodstvo poklicani \>i iz^toplvšl t*I.ini.
Kar so razni udje Človeškemu teie.-n, to "o družbi njene pudružttir e. Ud lanske skup-Ostie jej jr prirastl.1 čila nova mladika /. /aipor. .,„ št. l::j. To je ženska po-ilru?.:.»e.i v Velikih Lašičaii. fi«l»vo ,' ši"- dokaj krajev, ki bi lahko pn-lopiii v naš druitvriii kro^r.
.Sn'i':n .i kot v prira>tku podiužrae pa mho bili v pomnitzitvi pokroviteljev, kjbrih je (nt '-aroke  skupš;:ne   prira.-1'.o -^.
1»<» l.avviiMašlejedns/.ba  lili moške p ti d ru /, n i it; z N^Mli'iat:i in -Z>> že nskih :»MH)   družbeiiaami.  skopa;
P o d r n ž n torej 113M Iu .- s ž.iuo tu (,k. n i c o   lu.ii
jTVellMvi. ua.i,'.daliie;i
kal
Aeuikov hvaložiio.-ljo tu zopet h,-h-¦, tla so ž e n s k e p o ti r ti /.-relekii dobi obdržale <uvy ¦o od njih ptiiiaja;i itnižbi Za  tako   vzr'iedno po-
lt: na;ti jinuuTa v >'.o-vani izreka danes. CC. o vodstvo najtop!eišo po-¦r   -i   u,0ja   *0   pristaviti
da b!agovoMi- vstrajati prtdoijivati
Vetl.-ki    pl>\
dnižbenice. družbi
hv.-.io in zahvain
preiskrcno proširo
v tem doinorodtien
vedno vi-c somi*iiunic za pravično slovuus!--
stvar.
Drtižbitn pravila o.ikazojejo podružnicam siren (Mokro? \ doii.^oili-parriih sredstev. KtA najprikiadriejše so se skazaie one veselice, ki uiidijo di ušSverr.Kcu;! pouk iu zabavo. Posebno živahno so se gibalo naSe k u r o šk o pod ru ž n i c v. ki so vi.v;;:oma z .i o r oval o po večkrat. Njih s h o ti i so v obče najbolj«; obiskani; tu še zbere na stotine naroda, ki željno posluša koristne nauke ter se vnema v- ljubezni do svojejra roda in jezika. Zato je družbino vodstvo rado pospeševalo take shode ter zanje pošiljalo tudi posebne govornike. Častite rojake opozarjamo, da osobito v takih krajih, kjer ni društev, sklicujejo podružnične shode, na katerih se narodu poleg ziibave s primernimi govori iz raznih strok narodnogospodarskega življenja nudi koristnega pouka.
ObiščiiiiO v duhu društvene Šolske zavode ! Najstarejše je t t. Zabavišče in otroški vrtec v C e 1 j i pod vodstvom šolskih sester. Upisanih je bilo 59 otrok, ki so z malimi izjemami kaj redno zahajali v vrtec, kateri je bil nastanjci v hiši gosp. Pashiafte, v bodočem šolskem letu pa se preseli v  hišo g.  Sorgleclmerja.  To zabavišče
daje zanesljiv naraščaj ondotni izvrslni dekliški šoli šoNkih sester. ± Vkljub velikim oviram vender srečno ustanovljeni o I r o 5 k i vrle c v Mariboru ¦pnrr-vodMvoiii istih šolskih sester je presedel vsa naša pričakovanja in je jasno osvedočil, kako potreben je bii tak' zavod za slovenski živelj v Mariboru, ki je številneji ne^o hočejo naši ne-prijatelji priznati. Število obNknjočih otrok jo letos poskočilo na 7<>. V njem je dosti naraščaja za bodočo slovensko 1 j u d s k o šolo v mestu samem. :!. Ker se je zudnje leto v šolskih zavodih pri sv. Jakobu v Trstu izvršila bistvena sprememba, moralo sejo radi pomanjkanja prostorov n - u s t i 1 i z a-b a v i š č c pri s v. ,1 a k o h u. Osnovna šola se je morala razdeliti. Ko >c jo začetkom šolskega leta oglasilo za 1. iu lh razred lo-liku dečkov iti .leklie, da ludi .Iva razreda niMa tunela mešana ostati, ločile so se de-kliie popolnoma od det kov ter se jo ustanovila samostojna dekliška šola. To spremembo je vodstvo naznanilo e. kr, nainest-ništvn v Trstu kol dezeliu-inu šolskemu ob-lastvu, kateto jo je vzelo na znanje. Tako ima naša dnuha zdaj: I'e I razredno deško šolo pri sv, Jakobu, rpkmih je bilo i!»I dečkov. Da je neileljslvo lin tem zavodu vsaj deloma preskrbljeno z.i slarosl !it ludi za Miilim.-,!, bilo je v tekočem letu pri banki .Sl.iviji* zavarovano za slučaj do-živelja iu smrti. Zav;irovoliii',ie '/., plačujejo učne moči, ,J ; pa naša družba, i, Dvn-razredna dekliška ljudska šola [» r i s v. J a k o li u v T r s t n je nastala vslcd InčitVe ileeinev po spolu, ibie :!(». septembra so ujeno vodstvo prevzele čč, šolske sestre iz matice Mariborske. 1'pisanih je bilo h!|. tiiVliL Itadi poiiianjkaiija iieiiih sob je bil na tleski šoli v I, in II. ra/re.lu polndneven pouk. Ker je treba dekliško šolo eim prej raz-iiili v šlirirazredniro iu šolskim sestram oskrbeli v zinislii njihovih n-dovnih pravil priineiiio stanovanji', morala bo družba še dokaj Zitvnvaii, da llslreže lii/ijeliičiiiin in peda^o^iinim zahtevam. .1. V olrošk i v r-l e c v Hojami se je prija.ilo f'."i otrok. li. V otroški v rt ,i a" I! e I v oder j n pa U otrok, ki je stopil na mesto (>ne;.;a koncem julija 1s'.j."i. na (ireli opu-Veiie^a ..abavišča. V. Ako prestojiimo na (•'oriško. imamo omli otroški vrt v I'e v ni i pri (Joriei, ki je vzgajal Al olrok. S. Otroški vrl v Ločil i k u pa žal vsled laške agitaciji; zgublja otroke, tako da jih je letos vslrajalo samo 17), Vsled svojih obljub naša družba izdatno podpira: '.>. Otroški vrl v Podpori pri Conei, ki vzgaja vsa lela največje število otrok. Letos jih je omli zahajalo Si. Ako bi se društvo »Šlojni* ne pobrinilo za slovensko mladež, pogrešali bi goriški Slovenci svojih učnih zavodov. Sama .SIojm" bi tudi ne zmagovala oj.rroniuih stroškov, če bi jej naša ihti/ba ne priskočila na pomoč. L<> tako se v /.dr.Mije: 11K Otroški vrt društva ,Sio^i"* v (Jorici v uliti sv. Klare z 1-2 ¦<tro'.i. II. otroški vrl v ulici ll.uv.i llini z SI ^»jnii-i. l± N.iji.i/.nii.i pa je slovenska liui.sk.i pet razrednica v Corici z Mui "n.i.l.-Iki in -Vi:, n.en, i. Tcjra bremena bi .se I ila že rada znebila ,S|orM- in ž njo naša družba; a vkl-nb razsodbi državnega sodi-ča, d.i je mestiii nui^i.Mral v (Joriri dolžan osnovati sioveiisko šolo, izmislilo se je še /miraj toliko Zaprek. >U javna šola še Jii liM.inovljcii.i iu da morajo borni Slovenci Še •/miraj žrtvovati tisočake za svojo šolo, ko bi jih (IriifMii! krvavo potrcbovMli. 13. Otroški vrtec pod Kostanjevico pri Gorici je zbiral v svojih prostorih 01 otrok. 11-. A z.l ij pridemo do tebe. ti Uižni Goro-tan! Najbolj" si potreben, u najzadnji dobiš to. po čeiimr hrepeni tvoje srce, dolgih deset let M čakal, da dobiš) .svojo slovensko I j u d s k o šol o v V olik o v c u. Volja je b:'a pri vseh rodoljubih pač dobra, a okoliščine so bile močnejše, da ni bilo mogoče prej izvršiti to plemenit'- nakano. Krasno poslopje mej Veiikouem in St. Iliipertorn — lastnin a n a š e »1 r u ž !> e • -¦ stoji že dodelano in čaka le št; trenutka, ko blajioslov-ljujoc.1 roka odpre njegova vrata IJojtu posvečenim redovnicam in mladeži slovenski, katt.-ri se ne privošči, da Iii se vzgajala v duhu svoje ljubeče matere, po naravi svo-jejra naroda, in ludi v duhu svoje cerkve katoliške!
Želeti je, da se pri blagoslovijo-n j u V e li k o v š k e d r u ž b i n e šele snidejo društveni zastopniki iz vseh n a š i h dežel a, kajti oni šolski dom zopet spričuje vsemu s volu, da ludi mal narod z zjedinjertimi močmi veliko stori in vse ne-prijateljske nakane osramoti. Kolikor se sedaj soditi more, izvrši se to blagoslovljenje v nedeljo, dne C. septembra t. I.
Vsi ti zavodi, kajpada stanejo veliko denarja. A o tem vas obvesti blagajništvo, ki tajništveno navdušenost navadno skuša ohladiti s treznimi številkami.
Ozrite se zdaj še jedenkrat po leh n a-
štetih zavodih, oglejte si teh blizu 1 ."»<)() olrok, ki se vzgajajo v njih in vprašajte se polom ; C e g n v a bi bi 1 a t a m 1 a d e ž, a k o b i z a n j o ne s k r b c I a u a š a ti r u ž b a 'i Ali hi leh otrok — in z njimi tudi njih roditeljev — ile omamila laška Sirena in neni?:ka' Lorelei ter jih zvabila v svoj tolmun, da jih za vselej zagrnejo ila-lij.-inMva iu germanska valovi!
Častili! vsem vam ljubezen do rodilo zemlje na rokava, da se lo dopustili ne smo. Iu uprav naša družba kaže v dejanji, kako je treba preprečevali sovražni' nakano. O u a u e g o v o r i s a m o, a m p a k d e I u j e z a (loga, za c osa r j a, za narod. Kakor mlade/, v šoli, lako vzgaja priprosli Ijnd pri shodih iu zborovanjih v zvestobi do lloga u: vladarja, v ljubezni do cerkve iu domovine, kliioč mu v spomin dolžnosti, ki jih ima do teh iu do samega sebe. Tako je v nekem pomenu w.ik,\ družba prava vzgoje valil i c a z a naše I j u d s t v ti. Temu priča so razne cerkvene, dinastične, p.itrijolično, narodno slavuosti v šolskih zavodih, kakor pri drnžbiiiili shodih, kar so it,,k opisavali miši časniki v posaiuuih slučajih iu nam danes bra ni Ireba ponavljali.
Ker so je lo leto driižbino delovanje osobito koiicenlroval.! pri velikih šolskih zavodih v Trstu in v Velikovcii, zalo vmlidvo razint »VVsIniku" IX. ui izdalo literarnega proizvoda ter je nadaljevanje .knjižnici' družbo sv. Cirila m .Metoda" odložilo za linnn-cijeluo ii;.!(iiliiojo dobo, Podpirala pa je naša družba sllčua podjetja .s leni, da je nakupila od .knjižnice za mladino" iu »Pomladnih Klasov"'primerno šlevilo ler darovala tja, od koder je bila iiaprušcna, Tako je razposlala zopet leln>, v razno krajo: !7o7 knjig, oOOO <.Vosluikov» iu mnogo pisalnega orodju.
Itiizširjanje družbinih zavodov zahlova zniiraj večje žrtve; mislili jo torej o načinih, kako pomnožili prispi-vke. Lansko li.lo je ro-doljub-n stotnik oskrbel za družbo .u.dii-iMlniko", ki so po javnih lokalih iu v domoljubnih hišah privabili lepih prispevkov za tlriižbiue namene. Sličnih n a b i r a I n i k o v si je lelos dru/ba naročila zopel lMII) koinatlov, ti novi imajo v iiiodoučuo vtisnjen napis iu ključavnico za zapreti. Po zahtevi se razpošljejo sirom domovini1.
(Dalje pr.de).
DOPISI.
S Tolmtuskc-a. (Okrajna ho In. b I a % a j u a). — Da se opozorijo niorodajno oblaki na iiekoje nedostalnosli pri ustanovitvi okrajne bol. blagajno za okrajno glavarstvo Tolmin in sodni okraj Kanal, bi morebiti ne bilo neumestno, ako izvoli slavno uredništvo priobčili ta-le dopis.
Ila/gla«; <.'1cde. Ustanovitve okrajne bolniške blagajne z dne v-?:i. junija t. I. št. 77S1. je sicer j.tko obširen, ali pri vsem toni jako pomanjkljiv iu nejasen. Prepričal sem se, da ga priproslo ijndslvo ui razumelo. Iz razglasa ui razvidno, koliko bodo morale zavarovane stranko donašati vsako leto. oziroma vsaki mesec; tudi ni razvidno, kako se bodi.« računalo iid"w navadne dnine*). Glavni po-grešek, oziroma potna njkljivoM je še-lc ta, tla i/, istega ni razvidno, ali so k zavarovanju postavno zavezani ludi kmečki hlapci, dekle, pastirji i. t. d. hi tega ni razumel tudi gospod dopisnik v predzadnji številki .Soče"; a to ni nič čudnega. Saj je bilo treba od strani politične gosposke Se posebnih informacij. Iz leh informacij \v razvidno, da niso kmečki hlapci, dekle, pastirji i. i. ti. niti postavil o z a v t; z a u i k z a v a r o v a n j n. Kmečki posli, a tudi kmečki posestniki se lahko prostovoljno zavarujejo pri okraj. bo!, bi a gaj n i. Ker jo bil omenjeni razglas v tem oziru jako nejasen, zatigaibl je večina županstev poslala glavarstvu negativno poročilo, to je, da se ni nihče oglasil za prostovoljci pristop k okrajni bolniški blagajni. Kot je pa ta reč za naš okraj velevažuega pomena, želeti bi biio, da slavno glavarstvo v Tolminu to natančnejše pojasni ler razloži že v posebnem razglasu, jasno in določno, kakošne pravice in dolžnosti bi imeli kmečki zavarovanci do okrajne bolniške blagajne.
Ali predno se ustanovi taka blagajna, morale bi se odpravili vse zapreke, ki bi ovirale povoljno in vspešno delovanje te ustanove.
Recimo, da ima okrajna bol. blagajna v vsaki občin; le po 100 zavarovancev, ali bi po tem zadostovala dva zdravnika za tako razsežen politični okraj? Kaj še!
Preden se sploh ustanovi okrajna bol. blagajna, poskrbeti bi .norala merodajna zdravstvena uprava, da dobi vsak sodni okraj
*) Ta je navadno uradno določena; lak* jo določijo ludi na Tolminskem na 80 kr. ali na l gld. — , Urcdn.                                                                J
vsaj po dva dobra zdravnika in vsaj še dve lekarni.
Poleni še-le hi vspovala okrajna bol. blagajna, katera hi bila na veliko korist ludi našemu kmečkemu ljudstvu.        X -  V.
Vnila  pri  Črnovniiu.  - Zo več let
sem se je ua več mestih izraze vala želja, kako bi se dalo zvezali tolminsko glavarstvo z Gorico po najkrajši eesli in Spehovo Hrrio. Ker delo ni majhno, zato so se smatrali načrti ueizvršljivi. Po dolgotrajnem drezanju se je vendar dne S. t. m. napravil en korak naprej. Na povabilo čepovanskega županstva so se sešli ta dan v Čepnvanii vsi udje ceni-nega odbora goriškega iu eden ud' (g. )g. Kovačič od Sv. Lucije) tolminskega, da hi se na licu mesta prepričali o potrebi in možnosti c. ste čez Spehovo linlo, Vsi skupaj so se podali po čepovanski dolini proti Vratam mul Slapom. Pri krasnem razgledu nad Slapom po idrijski dolini so se takoj prepričali, tla bi hi cesla bila posebne važnosti. So ve, kakor povsod, lako i Iii, je denarno uprašunjo prvo hi poglaviluo. Potolažili so se nekateri, ko je čepovanski župan zatrjeval, da so obljubilo vojaške oblaslnije prav gotove pomoči, samo da se enkrat začne. Mislim, da malo-katera cesla bi vojaškim namenom tako dobro došla, kakor prav Iu, posebno, ako imamo pred očmi ono ceslo od Čopovami čez Lokve (Trnovski gozd) in Vipavsko dolino.
Slavna komisija jo zu zdaj določila, da se mora načrt napravili, kajti brez leg.i se no more nikamor. Upamo, tla (udi tolminski ceslni odbor bo nekoliko prispeval za napravo nučrla, saj čini več. cesi vodi na Tolminsko, lini bolje za prebivalstvo.
I/ kolmrlslic okolice. Neki dan sem šel v Kobarid, v to naše .središče" bodočega srninega okraju, .ilodočega" pravim, dasi je sodni kraj že ustanovljen, toda -c. kr, okrajnega sodišča še nimamo. Dokler naši poslanci niso pridobili lena sodišču, so bili Kobaritlci prav pridni v drezanj.. iu v prošnjah na vse mogoče strani; zdaj pa, ko je v-e le še zuvisuo od njih, gre reč le počasi naprej. .....Se /.daj menda ui še vse določeno zaslrau novega sodnega poslopja. Pravijo, tki sodna uprava zahteva poslopje, ki bo velialo več nego s., mislili naši Kobaridci.
—  Ali'je to kaka ovira V Ako bo hiša več stala, bo morala sodna uprava tudi več na-jemščine plačati! To naj se dožone - pa mirna Nosna 1 Zdi se, tla ludi z novim lelom 1SD7. še ne ho olvorjeno novo sodišče!!
Zadnji .Gospodarski LisU je hudo okrcal naše ^Sadjarsko društvo» zaradi nemarnosti na društvenem vrtu. Tega društva ne bom zagovarjal, naj to stori samo, ko bo potrebno.
Nasproti temu pa mi je pohvalili ko-bariški »gozdarski vrt>, kaleri se vzdržuje na državne stroške. Na tem vrtu se po-kazuje gledalčevim očem nenavadna rodovitnost, v prvi vrsti pa mora kar očarati obil-nost zasajenega fižola. Meti debelimi «ra-kliimi», krog katerih se ovija la božji dar, se pa plašno skrivajo ludi drevesca v idiličnem zavetju lega znamenitega c. kr. «ližo-lovega gozdiča-. Tako, vidite, je ludi v Kobaridu nekaj «napredka», ki dokazuje, da: kdor zna pa zna!
I/, učiteljskih krosov. — VI. tečaj .Pedagogiški letnik 18%" pedagogiškega društva v krškem ima to-le vsebino: 1.1. Lapajnc
-  1. Mat ko: Frančišek Ser. J a m še k. H. I. Ilavuikar: Važni spisi Jana Amasa Romunskega. III. I. Uezlaj. Siluvacijski črleži iu risanje zemljevidov. IV. Dr. T. Romih: Dopisovanje v meničnih zadevah. V. I. B. Pogled v kemijo in alkernijo. VI. I. R u p-nik: 0 papirji v ljudski šoli. Vil. FJ.> Rozman : So li deška ročna dela potrebna ali ne in kako jih je gojiti? VIII. Fr. Ivane: Kole-gijainosl Ud. IX. I. L. Ozir po pedagogiškem polju na Slovenskem (181)2-18%.) X. Fl. Rozman: Nova šolska klop in tabla. XI. — a -: Donesek k strokovni terminologiji. XII. I. L. Zgodovinska črtica o hrvatskem šolstvu. XIII. Zaznamek priporočljivih šolarskih knjižic. XIV. Zbirka gospodarskih., obrtnih in gospodinjskih računskili in merstvenih nalog. XV. I. Bezlaj: Poročilo o delovanji »Pedagogiškega društva« od I. 1892-18%. XVI. Poziv, _ i/, tega se razvidi, da ima ta ,,Let-nik" bogato vsebino, brojeio 252 strani. In vse to za I goldinar; poleg tega postane učitelj, ki plača ta goldinar, še ud pedagogiškega društva. Za neude velja „Lctnik» gl. 1-50. —
Namen pedagogiškega društva je vsakemu znan; društvo izdaja knjige, ki so namenjene učileljstvu in našemu šolstvu. Do sedaj je.izšlo že mnogo knjig, kakor: Občno vzgojeslovje (80 kr.), Občno nkoslovje (80 kr.), Izkustveno dušeslovje (80 kr.), Jezikovni pouk o ijud. šoli I. dei po 80 kr., Nazorni pouk o ljud. šoli (1 gl. 50 kr.), Navod k po-
čotnemu risanju in oblikoslovju po 40 kr„ Pouk o črtežih (50 kr). Vse te knjige se naroči« pri odboru »Podogogiškega društva" v Krškem na Kranjskem. — I. in II, Letnik sta razprodana, ostali so So dobe. Polog toh knjig so priporočila vredno knjigo gospoda Iv. Lnpajnc, ravnatelja meščansko šolo v Krškem, in sicer: »Zgodovina štajerskih Slovencev". Cena 1 gl. 20 kr. - .Kratka zgodovina pedngogijo«. Oena 50 kr. — „Navod
0  snovanji in poslovanji slovenskih posojilnic". Gena I gl. — .Krško in Krcani". Cona
1   gl. Tedaj, gg. tovariši in (ovarilico, segniio po knjigah sobi in šolstvu v čast in napredek! —
Mimogrede moramo pri vsebini VI Lol-nikn nekaj opomnili, V spisu: ,()xir po po-dagogiškoin polji na Slovenskem", (1802» I Silil), kalerega je spisal g. I, L., čilam: »Kdor si je oglodal slovenski svet /. lastnimi očmi, lažje izreče sodbo, kako n, pr, šolstvo glede potrebnih šol tu in lam unprodujo, V tem obziru moramo pohvalili jrorall severni del goriški, kjer inu fto alohornn, ftu tako revna gorska vas svojo učilnico. Na Kranjskem se v tem obziru odlikujo skoro (intiko revni črnomaljski okraj. Na obeh mestih imata za lo zasluge doticnu šolska nadzornika gg, Vodopivec ui JorAhiavee (lela tHfKl. po pravici z zlalim križcem odlikovana)". ¦-- Žal, da ne morem Inm besedam pritrdili, kujll na goriškem iu nikjer šola lako slabo obiskovana, kakor v severnem delu te dofculo, I, j, v tolminskem okraju. Smelo rečem, tla lam gotovo ver, nogo 257,1 šolodolžtiili olrok šolo
—  no obiskuje, dočim jih najdemo takih v goriškem okraju okoli ft—tift, a v kožuh-Hkem okraju -- na Krasu    ¦ An un I-¦•%%,,
• Na lolmiiiHkem so sicer lomu krive rIiiIio gorah« razmere, kjer jo Iu in tam flolodolJt-nosi še siiiiio na —• papirju, Tudi ni ros, da na tolminskem šolstvo tako dobro „nii-p.-edujo", ku jI i tolminski okraj ima šo sedaj npnda 15 Aol „/, u silo",'v kal erili učil . dušni paslirii skupaj okoli 800 olrok. Nit goriškem in na Krasu pa imajo h še pur šol .za silo", a šo lo so od danes do julri. l)u je bil g. nadzornik Vodopivec I. I8'.i:i. odlikovan z zlatim križcem, je velika pomolu, On je dobil naslov .cesarski svetnik", a ne „z!uli križec". Pa to ui dobil za zasluge na tolminskem, kajti on že morda 8 let ni več nadzornik v tolminskem okraju, ampak samo v Goriškem. Hodi tukaj omenjeno, da nadzorniki ne naplavijo, da šolstvo .napreduje", ampak pridni, vestni, napredni učitelji inučileljice so uzrok, tla šolstvo napreduje. Ako teb ni, so vsi nadzorniki — zaman.*) Konečno moram pohvalili v .Letniku 1S%". »Zbirko gospodarskih, obrtnih in gospodinjskih računskih in mclcrslvciiih nalog", kajti te se bodo izvrstno dale porabili v po-navljavnih — ali, ako že hočete, — v nadaljevalnih tečajih. —
I/, Opatije. (Zborovanje .Zaveze".) --- Že na prvi dan, 11). t. m., je došlo okoli 100 učiteljev in učiteljic iz vseh krajev slovenske domovine. V Matuljah so •iričakovali največjo skupino: odbor učiteljskega društva za v o l o s k i okraj, zastopniki občine kaslavske, poslanec prof. S p i uči č. Imenom islerskega učiteljska je pozdravil došleee vznesenim govorom g. Božo Dubrovie, učitelj pri Sv. Mateju; odgovoril je predsednik »Zaveze" g. Luka J e I e n e c : imenom mestne občine Kaslav načelnik g. J e 1 u Š i č. V Vo-loskem je pozdravil došleee načelnik dr. S t a n g e r, v Opatiji pa g. C a r v imenu pripravljalnega  odbora in društva „Zora\
-  V Opatiji je imel najprej sejo upravni odbor v prostorih »Zore", ob 4. pop., pa je zborovala delegacija. — Predsednik g. Je lonec je naglušni potrebo organizacije in pozival na složno delovanje: pozdravil je vse došle delegate in naznanil izredno po-čaščenjo, namreč da zaveza čeških učiteljskih društev je poslala zastopnika g. Zvoni tka. Delcgiiljc so ga viharno pozdravili; g. ZvoniČ je z oduševljcniini besedami tolmačil pozdrav 10.000 čeških učiteljev, kar je delegacija sprejela z viharno radostjo na znanje. Gospod Božo D u b r o v i č je pozdravil delegacijo imenom .Pedagogiškega društva*. —Zborovanje se je vršilo polom po zelo obširnem sporedu, o čemur bosla poročala točneje učit. lista.
Obširnejša razprava so je imela pri točki, kitko podpirali ...Knjižnico za mlad\;o\ Poročal je urednik .Učit. Tovariša* iz Ljubljane. Predlagal je več jako umestnih resolucij. Založnik je-So podal nekatera pojasnila. Resolucije priobči ludi .Soča";
Zvečer je bil koncert v prostorih »Zore", po sporedu, kaleri je že bil v .Soči".
Koncert se je vršil v dvora.ii »Zoro". Prostori so postali ta večer premajhni, kajti
~""Vroda dobri nadzorniki so prava srečo/za Šolstvo in učitoljstvo: dobri nadz. nalua-JijU tudi -dobro učitoljstvo.. Urod. .
napolnjeni so bili z najodlfčnejšim občinstvom .do zadnjega kotiCa. ~ Učiteljsko »Geslo* je pel domači zbor s spremljanjem vojaške godbe; petje je bilo dovršeno. Posebno viharno živahnost in pohvalo je izvala zares krasna Vilharjeva »Siovenac i Hrvat". Divni .Dalmatinski šajkaš" sta pela dva gospoda z občudovane^ dovršenostjo; ta obširna, prekrasna skladba je izvala uprav viharno pohvalo. — Enako dovršeno je pel zbor druge pesmi znanega sporeda.
Dijaški tamburaški zbor je nastopil poti vodstvom učitelja glasbe in znanega skladatelja g. V*. G. Broža. Mladi tamburuši so pokazali, da imajo izborno šolo, dobro voljo in izredno sposobnost za glasbo, kajti z izredno dovršenostjo obvladajo to naše narodno godalo. Po vsakem komadu so bili burno pozdravljeni.
Bratje Hrvatje so pozdravili Slovence s posebno pesmijo, katero so tiskano razdelili.
Zabava je traj&la še pozno v noč. Vsakdo je zapustil „Zorin" doin poln zado-vuljnosti v srcu in duši.
Pripis 20. t. m. — Ob 8. zjutraj je bila svečana sv. maša v kapeli sv. Jakoba sredi opatijskega parka. Pel je mešan zbor, kateri je spremljal vojaški orkester, — Kapela je bila polna. — Cerkveni obred nas je zelo zanimal; vse, kar je duhovnik pel pred oltarjem, bilo je v milozvočni hrvaščini, n. pr. molitve pred berilom, berilo, evangelij, glorija, vera, sanktus, ocena* itd. Vsi odgovori na kom so tudi lirvutsk'. Tnka službi) božja je vernikom umljiva, sega do srca in pospešuje pobožnoat. Kdor jo taki službi nasproten, kdor jo hoče odpravili, kjer jo že imajo, ali se upira ondi, kjer bi jo ludi radi imeli, tak ne pospešuje pobožno službe božje, ne koristi sveti stvari,
Ob 10. uri je bilo glavno zborovanje v veliki «Zorini» dvorani. Zbor je pozdravil tudi c. k. okrajni glavar F a b i a n i s primernim govorom v slov, jeziku. — PoroCtio ,g. Jem. Ravnikarja in stavljene resolucije o »sijajnem gmotnem stanju slov. učiteljstva* je zbor soglasno sprejel. — Poročevalcu je pisal tudi neki tovariš iz goriškega okraja v zmislu že znanih dopisov; to pismo se je precitulo. Glavno insinuacijo in neresnico je kratko zavrnil tajnik uCil. društva za goriški okraj g. Ign. Križmau; o zbadljivkah in insinuacijuh proti slov. deželnim poslancem pa je obširneje govoril urednik A. Gabršcek in pojasnil resnico. — Gosp. Jak. D i m n i k je priporočal, nuj se poročilo objavi v raznih listih ter dopoalje vsem veljavnim možem po Slovenskem. Sprejete so bile vse resolucije z dodatkom g. D.; vse priobčimo v prihod, številki. —
Na to je govoril g. Fran Praprotnik, nadiičitclj v Mozirju, o vzgoji značajev. Krasni in zelo obširni govor je zbudil pogosto prav živahno odobravanje. Ker obsega ta govor celo vrsto bisernih navodil, kako privesti narod do boljše prihodnosti, priobčimo ga v" »Primorcu".
V upravni odbor so bili izvoljeni: prad-sed, g. Luka Jelenec, I. nuinest. g. Krisl. B o g a t o c, II. nam. g. Ant. P o r e k a r; I. tajnik g. Drag. ('. e s n i k, II. taj. g. Ivan Sega; blagajnik g. Franc Luznar; odborniki za Kranjsko gg. Jak. Dimnik in Joni. Ravnikar; za Štajersko gg. Anton Petričck, Ant. Gnus in Franc Kocbek; zu Primorsko gg. Ign. Križ-man, Božo Dubrovič in Ant. Berginc.
S Češkega je došlo 24 brzojavk in 0 pisem v obliki brzojavov (denar se je izročil namreč »Matici školski*).
Iz LJubljane. (Otvoritev triglavske koče). Pod vrhom Triglava na Kredarici (2450 nadm. višine) se je otvorila 10. avgusta triglavska koča, odkoder je do vrha »snežnikov kranjskih siv'ga poglavarja* še le slabo uro hoda. Postavilo jo je vrlo .Slov. planinsko društvo*, katero se je v treh letih svojega obstanka tako krepko razvilo in doseglo tako velike uspehe, kakor še nobeno dmgo slovensko društvo. Blagoslovil jo je č. g. župnik Jakob Aljaž iz Dovjega, častni član dičnega našega planinskega društva. On je postavil lani na v-hu svoj slavnoznani stolp in »Staničevo zavetišče*; letos pa se imamo tudi njemu največ zahvaliti za stavljenje .Aljaževe koč«:* v Vratih in to najnovejše stavbe »Slov. plan. društva* .Triglavske koče*, za katero je on naj več žrtvoval i denarja i časa. Slava takemu vrlemu slovenskemu rodoljubu! — Ta koča nadkriljuje radi njene visoke leže in velikosti vse druge nemške in slovenske koče v okrilju očeta Triglava.
Vseh stavb v okrilju kralja slovenskih goni in zemlje je 10, pet nemških in pet slovenskih. Hoja na Triglav je, odkar deluje .Slov. plan. društvo' in njega dični častni čian Aljaž, zelo olajšana ia brez nevarnosti. — Vsa čast in priznanja .Slov. plan. društva* in njega častnemu članu, č. g. župniku Jakobu Aljažu!                       ___               J. C. O.
Z Dunaja. — (Tovariši-abitu-r i j e n t j e!) — Bliža se čas, ko se poslovite od milega domačega praga, od svoje domovine, da nastopite novo dobo življenja, dobo akademiških študij.
Marsikoga izmej vas leže skrbi, ker ne poznate še akademiškega življenja v tujini. Res, čaka vas mnogo truda, mnogo napora; preživite rnarsiktero tužno uro. Srečavali bo-dete samo tuje obraze, culi le tujo govorico.
Naš narod se boji za vas, boji se, da se mu ne pogubi kak sin v daljni tujini, da ne zgine v penečih vrtincih velikomestnega življenja, ali ne zgubi ljubezni in navdušenja za milo nam domovino, za tužni narod slovenski.
Naš narod se boji za vas, ker ste mu up boljše- bodočnosti. On pričakuje od vas, da si pridobite kot akademiki mnogovrstnega znanja in raznih vednosti, katere parabite v prihodnosti v prid domovine, da utrdite svoj značaj ter se vrnete kot možje pripravljeni na )oj zoper sile našemu narodu sovražne in pogubne.
Nekak jez proti raznim nevarnostim, katere prete akademiku, so akademiška društva. Tovariši-abiturijentje! Duševno središče
slovenskega dijaštva na Dunaji je bda 55 tečajev in je še »Slovenija*.
«Slovenija> ima namen, gojiti v sredi svojih članov ljubezen do domovine in vsestransko izobraževati slovenske akademiko; sredstva v ta namen so ji; društveni shodi, zabavni večeri, izleti, znanstvena in leposlovna predavanja, gojenje glasbe in petja, društvena čitalnica in knjižnica.
«Vse za svobodo in narodnosti* je •Sloveniji* geslo, katerega se vedno trdno drži, pod katerim je vzgojila in dala slovenskemu narodu že toliko izvrstnih mož, že toliko navdušenih prvoboriteljev.
Bratje! kogar prepričanje se strinja z geslom, katerega ima tSlovenija* napisanega na svojem praporu, naj vstopi v to društvo. Tu najdete odprta srca, srca svojih bratov! Delovati hočemo skupno z vsemi močmi, da se vrnemo po končanih študijah v domovino kot vredni sini čilega slovenskega naroda.
Tovariši-abiturijentje! Še enkrat vas vabimo, vstopite, kateri pridete na dunajske velike šole, v akademično društvo cSIovenijo !_» Zagotavljamo vas, da se vam bo društvo priljubilo ter kolikor mogoče nadomestovalo milo nam domovino, in vam kličemo: «Na svidenje !
Vse za svobodo in narodnost!
Za odbor: Fr. Muhi«,                       h Merhar,
I. č. presednik.                       t. č. tajnik.
Iz Sarajevu, 10, avgusta. — Cital sem v nekem listu, da je večja družba aristokratov priredila na Nemškem streljanje na golobe. Na povelje državnega pravilnika pa so orožniki napisali imena vseh teh gospodov med njimi je bil celo vojvoda moklenhurSki pod psevdonimom — in bili so drugi dan vsi pozvani na sodnijo, da se zagovarjajo radi te. barbarske zabave. Čudom se čudim temu ukrepu vladnih organov, saj take zabave tu v Bosni prireja vlada sama! Mislil sem do-sedaj, da Bosna prekosi večino drugih držav v kulturi, ko vender širijo prosveto tako odlični madjarski veli kaši. V milonijsU razstavi in tudi tu v deželi sami strme tujci nad velikanskim napredkom in povzdigajo v nebo nekatere kulturonoscc. Istine ne zvedo, za to skrbe že merodajni krogi; čemu pa tudi, saj Bošnjak — robstva vajen — molči,' če le kdo teh gospodov zna pošteno nad njim zarezali, Mohamcdanci pa, ki so dokaj srčni in večkrat še preveč predrzni, morajo biti zadovoljni s sedanjo upravo, ker se jim vse dovoli in se jim nikjer ne more boli« g°c»'lii tudi tistim t.«.-, ki se izselijo v Azijo. Ce le morejo, gotovo pridejo nazaj čez nekaj časa. — Vrnimo se še nekoliko k »moderni* zabavi, k streljanju na golobe. Lepaki šn niso nabiti, pač pa so razposlani že vsporedi; i?. teh se razvidi, da se bode to vršilo od HO. avgusta do 14. septembra. V častnem odboru je jeden vojvoda iz Nemške, 7 grofov iz Avstro-Ogerske, 2 angleška lorda, po jeden grof iz Delgije, Francije in Italije. Nagrade so odmerjene od 2000 kron do 2.">.000 kron. Več stotin golobov že čuka čudne smrti, druge pa nakupijo to dni. Kar na tisoče nedolžnih živalij pobiti v par dneh sebi z zabavo, tega bi nam naša »plebejsku* srca no pripustila.
Iz Dornberga, 19. augusta. Ne le naši očitni nasprotniki ampak tudi drogi nas sumničijo nelojalnosti in. Bog ve še česar ne. Topa ni res. Kdor je bil dne 18 t. m. v Dornberg;i prepričal se je nasprotnem. Ob 7. zjutraj zbralo se je slaraSinstvo, veterani in lepa množica ljudstva pri sveti maši, katero je bral, prečastitljivi naš gosp. župnik v proslavo rojstnega dne presvitlega našega cesarja. Precej po maši se je zbralo starašin-stvo v občinski pisarnici kjer se je po navdušenim nagovoru vskliknilo gromoviti <Zi-vio» milemu vladarju. Popoldne bil je banket, katerega so se udeležili vsi starašine, deželni poslanec g. Klančič, naš ljubljeni gospod župnik, štiri gospodje učitelji in drugi. Radost je prikipela do vrhunca, ko se je na-pilo našemu presvillemu cesarju. Se ve, tudi naše ožje domovine se ni pozabilo. Bil je bnrno odobrovan govor, v katerem se je pov-darjalo, da želimo mir v svoji hiši, da smo zvesto udani našim voditeljem, da drugih ne želimo in j ih ne maramo. Ko je govornik omenil naše gospode poslance posebno Dr. Gregoriča in Alfreda grofa Coroni ni j a, navdušenost se ni mogla utolažiti. Siavnost se je vršila pri gosp. Josipu Perozzi-ju, kateri je razsvetlil svojo hišo in postavil na okna krasne transparente s slovenskimi napisi. Pogostil nas je s izvrstno kapljico, pevci so prepevali in vsi so izrekali srčno zahvalo temu našemu rodoljubu. Ta dan gotovo nam ostane v ugodnem spominu.
Domače in razne novice.
Prež. gosp. dr. Anton Gregorčič se
je povrnil iz Kamnika okrepčan v zdravju. Toliko na znanje onim, ki so nas popraše-vali, kdaj se vrne.
Umrl Je 18. t m. v Ročinju čast. g. Andrej Vuga, tamošnji vikanj v 59. letu. Pogreb je bil včeraj. Blag mu spomin!
Slovenska šola t ulici Vogel. — V sinočni seji mestnega sveta je bila na dnevnem redu tudi slovenska šola. Poročevalec dr. Ver-zegnassi je čital dolgo poročilo pomnoženega šolskega odseka, iz katerega se posnema, da je stvar temeljito .preštudirana* in na podlagi priporočila deželnega šolskega sveta, naj se vmesti slovenska šola v ulico Vogel — v dosedanjo italijansko "šolo t— je odsek predlagal, da se temu zadovolji ter slovenska šoia premesti. Ker pa je v ulici Vogel sob samo za tri razrede — za slovensko pa so potrebne štirje — odsek predlaga, naj šolski in finančni odsek stvar preudarita in predložita svoje strokovno mnenje mestnemu svetu vpotrjenje. — Svetqvalec Ltnassi predlaga k temu še dodatek, da se enkrat stori konec
vsej reči ter se jo vrže iz dvorane, (bandisi I dalla nostra aula), naj se dovoli ekseku- I tivi zanaprej vse potrebne stroške. Temu dodatku se je uprl dr. Mara ni, ki je izjavil konečno: potrosili smo za to šolo že veliko tisočakov, potrosimo jih gotovo zopet veliko in konečno bo vse brezuspešno. — Cr. Verzegnassi je bil tudi nasproten Lenassijevem dodatku. — Svetovalec Ciani je bil nasproten odseko-vemu predlogu, kajti mestni svet ne sme prezirati svojega sklepa glede šole v Pndtnrnu, on mora spoštovati svojo avtonomijo in ker se je izjavila svojčas vladna komisija, da so prostori v Catinelijevi kosami sposobni za šolo, predlagal je, naj se ostane samo pri isti ter čaka na rešitev pritožbe, ki je odposlana na upravno sodišče. — Vladni zastopnik Bo-sizio je izjavil na Cianiova izvajanja, da prostori so bili potrjeni od rninisterstva začasno za slovensko šolo, torej da se ne sme računiti z ono izjavo vladne komisije. — Zadnjo besedo je imei zopet dr. Verzegnassi, ki je povedal r kratko in odločno, da ga boli srce, vendar da mora zagovarjati predlog šolskega odseka, kajti, ako se temu upre mestni svet, tedaj nastane gotovo spor med vlado in mestnim svetom; v vladnem dopisu samem se odločno navaja, da ukrene potrebno vlada sama, ako ne ugodi mestni svet njeni zahtev?. Ukljub temu, da se je izjavil nek prvi pravnik, da vlada nima pravice eksekutivno ustanavljati šolo, vendar se- mlaja sklepu šolskega odseka upajo, da deželni šolski svet, oziroma vlada sama, ne bo več nasprotoval glede prostorov, posebno, ker je bila naglašena šola v ulici Vogel v samem vladnem odloku kot najprimernejša, ki bi utegnila zadovoliti tudi Slovence. — Župan Venuti je izjavil, pred no se je glasovalo, da magistrat obvesti vlado o sklepu starešinstva glede premestitve slovanske šole v ulico Vogel in ako vlada izjavi, da ga bo podpirala v tem sklepu, oziroma ne bo nasprotovala novim prostorom, tedaj se prične z resnim pripravljalnim delom. Po tej izjavi je bil soglasno vsprejet predlog šolskega odseka -- torej le pogojno, ako vlada ne bo | rostorom nasprotovala, ki niso pripravni zu edino slovensko šolo v Gorici.
Kopotanje proti »Noči* In »Primorcu". - - V Dcsklah je ropotal vikarij g. Feltrin. Pod .smrtnim grahom* je prepovedal čitanje .Soče* in .Primorca4. Ljudje so g. vikarja tako razumeli, češ: da zadnja toča je prišla le radi tistih, ki berejo .Sočo" in .Primorca*. — In ta gospod se še upa tožiti, ako .Soča* stvarno zavrača njegove predrznosti!
Iz Slivna na Krasu smo pa prejeli dopis, ki poroča, kako je ropotal ondi Sem-polajski vikarij g. It n t a r. Tudi tu je igral glavno ulogo .smrten grob*, v katerega pa noče verjeti uijeden naših naročnikov. Zalo so .neverci", kaj? Ker ni nič pomagalo ro-potunje v cerkvi, je nadaljeval svoje delo tudi zunaj nje. .lednemu naročniku je raztrgal lisL in ne sploh hudo spri ž njim. Dopisnik se je pod obširni dopis podpisal. Naj nam ne zameri, da gu nismo priučili.
Tudi g. Feltrin ngitujc zunaj cerkve proti .Soči* in za .Primorski List*. V neki goriški gostilni je bil jako hud, da imajo .Sočo", »Prirn. Lista* pa ne. No, .Sočo" dobi g. Feltrin povsod, ,P. L.* pa redko kje, a še tam, kjer ga imajo, ga — skrivajo, da ga ne osmradi kaka .liberalna* sapa. — Mi se pa smejemo tem novodobnim Don Kišotom, kar je najlepši odgovor!
La diretttssluiu, t. j. zveza furlanske železnice z italijansko, ki drži v Benetke, je dognana teč. Vidcmska .Patria del Friuli* poroča, da na laški sira ni se že pripravljajo, da dogrude železnico do meje. — Ko bo dograjena ta železnica, potem pojde ves promet na Benetke po tej železnici in ne več mimo Gorice.
Grdi din. — Nekdo nam poroča iz mesta: ,V neki kavarni na Travniku krožil je iz roke v roko ilustrovani časopis .tfbcr Lan d und Meer". Časopis je imel krasno tiskano sliko Njeg. Veličanstva na konju v spremstvu drugih odličnjakov. Slika, predstavljajoča našega cesarja, je bila v liku svinčnikom zamazana in tudi z noži čem pokvarjena, da je predstavljalo v skupnosti čisto kaj druzega nego cesarjevo podobo. To morejo posvedočiti mno-gobrojni obiskovalci kavarne. Druzega razlaganja ni potrebno. Ta grdi čin so obsodili vsi oni, ki so ga videli. Čudno se nam dozdeva le, da je kavamar pustil sliko krožiti". — Tako nam se poroča s zanesljive   strani.
Dobro zasluženi* kazen t — Goriško redarstvo, oziroma glavarstvo, obsodilo je dvanajst vročekrvnih mladeničev, ki so prepevali na soškem mostu garibaldinsko pesem in upili «Evviva I'Italia*. ^Glej našo vest »Lepa hvaležnost* v zadnji «Soči» in uradni popravek v današnji). Vsaki je dobil 14 dnij zapora. Mej obsojenci je baje tudi sin prvega slovenskega tiskarja v Gorici!
Nasprotniki nas nU. — Po Furlaniji snujejo županske shode, o katerih smo že večkrat govorili. — Enako bi bilo treba na slovenski strani. Slovenski župani in podžupani bi imeli na takih shodih izborno šoto; shodi bi koristili ne le zborovaleem, marveC tudi gospodarskim in narodnim interesom slovenskega dela naše dežele. Nekaj se je že govorilo o takih shodih a je vse zopet zaspalo.
Jako katoliški.! — »Slovenec* je znal povedati, da je dunajski »Delavec* pohvalil .Sočo* in Andreja Gabrščeka. Iz tega sklepa .Slovenec" seveda groznih rečij! — Mi »Delavca* doslej še nimamo; ne vemo torej, kaj je pisal. —Ali kaj je mogel reči? Nič drugega nego da se .Soča* lepo poteza za delavce-trpine, v kolikor so njih težnje opravičene. In na tak način bo «Soča» delovala tudi v prihodnje, brez ozira na hvalo od ene ali grajo od druge strani. Vse drago besedičenje imenujemo — grdo obrekovanje, proti kateremu se pa ne bomo niti branili, ker je nakana preprozorna, dajo vidi vsakdo. ' kdor hoče videti. Za slepce itak ne pišemo!
Vsi t Dornherg! — Kakor smo že naznanili v «SoCi> in <Primorcu>, priredi v nedeljo 23. t. m. ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Dornbergu svojo veselico, katere Cisti dobiček je namenjen «Slo-ginim* zavodom v Gorici. Program prinašamo med društvenimi vestmi. Predpo-ludne ob 9. uri bo blagoslovljena cerkvena zastava. Popoludne bo pa veselica. Igre ne bo, ker je ni dovolilo glavarstvo. Priporočamo goriškim Slovencem, da se udeležijo veselice v pbilem številu in sicer tem več, ker je namenjen čisti dohodek prepotrebnim «Sloginim» zavodom. Kdor se ne more udeležili veselice, naj pa dopošlje  svoj   darček!
Lepa hvaležnost. — Z ozirom na našo vest pod tem naslovom v zadnji * Soči», smo sprejeli ta Je uradni dopis: Št. 12264. — Gospodu Andreju Gabršcek urednik časnika ¦Soča* v Gorici.
Z ozirom na naznanilo aloženo v Vašim Časniku 14. t. m. št. 33 pod naslovom c Lepa hvaležnost» vabim Vas z oziram na določbe g. 19. tisk. Z., da v prihodnji Številki Vasiga časnika vpišete sledečo popravo:
Ni pravo, da so bili dne (i. i. m. zvečer nekteri častniki tukajšnega c, k. 47. peš-polka od nekterih pobalinov nazvani s sra-motljivo besedo «LausbinVn». Iz dotične tu-kaj^ne kazenske obravnave je razvidno, da tu ne gre za častnike, ampak, z a 2. p o d-č a s t n i k a.
t',, k. okrajno glavarstvo
v Gorici dne 19. uugiist.i  |H9f».
e, k. dvomi s vel.
liosizio.
h't>lf*;ir»ko društvo .Gorica* je priredilo v nedeljo zjutraj dirko iz Mirna v Devin; sodelovali so tudi bratje kolesarji «Trža*kega Sokola*. — Udeležilo se je 2."* kolesarjev.          Osla je vslod   dežja   precej
razrita iu močno posula; ludi je pihala nasprotna sapa. — Pol je t.S. km. dolga. Štirje zmagovalci so: Nazurij Grižon, član tržaškega klub::, ki je rabil !l8'ir> s. in je dobil prvo darilo; Josip i i. Krujnr, član obeh društev, 41'L'* in je dobil drugo darilo (on je tudi padel pri cestnem poprečnem jarku in se precej hudo poškodoval; naravnal si je kolo in dirjal naprej); Krnesl Sirca, član »Gorice*, 41*1.1, in je dobil tretje darilo; častno odlikovanje je dobil Avguštin Pa A k uli n iz Št. Petra, član ..Gorice", ki je rabil 4.V15.
Dve narodni zastavi na P lesovi gostilni sta pričali, da je danes tu zbrana narodna družba. — Vsi kolesarji so naredili še majhen izlet do kopališča v Sestjami. — Opoldne je bil banket pri g. Plesu, ki je zares izborno postregel v vsakem pogledu. Takega obeda in po taki ceni bi zaman iskali Se kje drugod,
Med peljem in govori je hitro tekel čas; govorili so gg. Grebene iz Trsta, Gabršcek iz Gorice in dež. post. Goriup z Oprin. Okoli .1, ure .»mo se razšli na dve strani, a oboje je vjela nevihta sredi pola. Gnričuui so nekateri šli čez Jamlje, nekateri pa do Trtica iu ltouk ter mi tam z železnico v Gorico. Prvi sestanek je dal najlepših nad, da bodo sledili Se drugi. D.il Bog!
Dobrodelno avstrijsko Ijuitako društvo. — Mi smo sporočili lansko leto, da je sprožil lepo misel dalmatinski poslanec H i a n k i n i o ustanovitvi avstrijskega mednarodnega društva, ki bi zbiralo doneska za slučajno potrebno podporo pri raznih elementarnih nesrečah. V tem zmislu je predlagal, naj bi se v promet stavile raznocem* dopisnice in prodajale po vseh postnih uradih kos po .1, 10, 20, ,10 kr. ler po I in več gld. Take dopisnice bi bile poštnine proste in imele polno veljavo in za nje vplačan znesek bi poštni uradi izplačali društvu samemu. Kdor bi hotel kaj darovati v kak blagi namen, bi kupil dopisnico one vrednosti, kolikor bi hotel darovati ter napis.ivši v kojo svrho podari ta znesek, jo podpiše in odda na po";to. V tem zmislu se je ustanovil na Durtaju pripravljalni odbor pod naslovom: «V o r b e r e i t e nd e s G o m i t e de s «o s t e r r. V o I k e r-V e r e i n e s» (Sedež ima: \Vien, VIII., Floriangasse 5), kateri ima nalogo pripravili potrebno za ustanovo takega društva. V tem odboru sla tudi naša državna poslanca dr. Gregorčič in Alfred grof Goro ni ni. Svoj pristop je oglasilo kot član-ustanovnik že veliko zasebnikov, drugih društev in županstev. Z Goriškega je pristopilo doslej edino županstvo v Bo v c u, kar nam je naznanil pripravljalni odbor sam. Ker je po sredi res plemeniti namen in ker se hoče provesti organizacijo društva po vseh avstrijskih deželah, priporočamo našim rodoljubom in županstvom, da oglasijo tudi oni svoj pristop gornjemu pripravljalnemu odboru.
„Materino Del©'4 stane odslej 70 kr. in ne več 50 kr., na kar še posebe in zopet opozarjamo gg. čitatelje. — Obseg knjige je:
Škofovska priznanja. — Predgovor k 3. kdaji. — Spomin materi. ~ I. po^rtav-jt: t. Imenitrtost človeka in njegove vzgoje sploh; t. Materin upliv n.i •lečo; 3. Materina ljubezen do otrok. - U. poglavje: t. Materino delo za Boga; S. Sveta tlniiina zfrled vzgoje; 3. Lastnosti mladine: a) Bodi poboZna. b) ubogljiva, c) odkritosrčna, d) sramožljivu, e) delavna. ~ III. pogtavje: t. Materino tlel« za domovino; 2. Ženska domovinska ljubezen; 3. Žene se sploh odlikujejo v domoljubju; 4. Rodoljubne Slovanke; 5. Narod blagoslavlja dobre matere; l>. Odpadniki so za-niiljivL — IV. poglavje. Travi!« za narodno vzgojo: t. MaU' bodi sama rodotjubka; 2. Domoljubje oslaiajaj se na vero; 3. Pouk treba zgodaj začeti; 4. Mati u*i ljubezen do narodnega jezika; &. Uči »poznavati domovino; 6. Upocabljaj lep« zglede; 7. Kako je tr«sb» pripovedovati; 8. Uporabljaj narodne običaje; 'X tfpo-rabljaj lepe narodne pesmi; tO. Uporabljaj narodne spomenike. — Sklep. — Narodna imena.
Nesreče. — Ko so plavili drva po Soči, je izginil 3. t. m. v besnečih valovih 17-letni Peter Kolaučto. Šele 11. t. m. so ga našli iq izvlekli iz vode pri Barki na podgorski strani pokopali so ga v Podgori.
19-letni Jožef Juren iz Vojštce na Krasu je prišel v Renčal, pod voz, ki se je prekucnil; mladenič je bil hudo poškodovan
> na glavi; nezavestnega so pripeljali v goriško
1 bolnišnico.
„1 buonl dulnati". — (Dobri Devin-eanje) imenujejo lahonski listi one ljudi, za katere ustanavlja »Lega* laško šolo v Devinu. — Ali resnica je, da vsi pravi Devinci so Slovenci; Lahi so le priseljeni čozou in delavci bodisi y lovarpi sardin ali v na-brežinskih kamnolomih. Se te dni je dosla tjekaj neka nova laška delavska rodbina s 6 otroci. — Ali za te Lahe naj le vzdržujejo laške šole, kolikor hočejo, toda vi slovenski Devinci izogibajte se jih, kakor kuge.
Od smrti r. Volariča je poučeval tamkaj up^-oieni učitelj Sehlunder. Zdi se, da la gospod se je hotel prikupiti »Legovcern«, in to se mu je posrečilo. Kako? — to si p;J lahko mislimo! Pravijo tudi, da je on dopj. so val v laške liste iz Devina. In ta moz j(. bil — slovenski učitelj v tržaški okolici!
Popravek. — Pri računu šolskega o4. bora, katerega smo priobčili v zadnji številki, je bil izpuščen podpis odbornika g. Franca Mozetiča, kar s tem popravljamo.
Naeeliiištvo ženske podružnice družbe sv. C. Iu M. v Dornbcrgii nas prosi oh-javiti, da ono ni poslalo nikakega vabila na oni naslov, kako je to pisala tržaška ,E d i-nost*, torej da ne prevzema radi tega ni-kake odgovornosti.
Iz 311 r na nam poročajo: Tudi tuk;<; smo slovesno praznovali rojstni duri cesarjev! Zjutraj ob 8, uri je bila slovesna sveta ina^a, katere se je udeležilo skupno starešinstvo z uradniki. Popoludne je bila izredna seja sU-resinstva, pri kateri je gosp. župan razlagal namen shoda in po/.val navzoče, da so vzkliknili cesarju trikratni „živio\ Popoludne ob .">. uri je bil banket v gostilniei pri gosp. M. Faganeli-ju. Izcenadeni so bili navzoči, koje vstopila nepričakovano v dvorano gospodična Karla Fiig.meli v spremstvu g. Kruesta Fer-Icliča, ki sla s tumbiiricama zabavala - udeležence. Pri napilnieah je nabrala gospodična Fagiineli la gld. fi kr., kateri zt.esek se razdeli: polovico • Slogi«, polovico Alojzijevišču. V prijateljskem krogu je zabava končala po '.». uri zvečer. Hvala cenjeni nabir.ilki in vrlim darovalcem !
S Svete Gore nam poročajo: Kakor je bilo naznanjeno v «.Soči», pevsko dr.sito <Slavu» iz Sv. M. M. Sp. pri Trstu je prišlo 15. t. m, na Sv. Goro m je pelo pri siu/,tii božji. Pevski zbor je štel okoli Mi mož. Pelje je bilo dobro, le preveč teatralno, česar ni navajeno nase pobožno ljudstvo. Priporoča se torej slavnemu društvu, ako bi prišlo zopet na Sv. Goro. da bi si izbralo za petjV bolj cerkveno skladbo — V nedeljo ko peli pri pivi sv. maši prav dobro še m paski pevci, posebno se je odlikoval sopran; pri zadnji sv. masi pa so pi-li grgarski pevci, katere je vodil orglavec-pevovodja. Žal. da ni bil navzoč pri tem petju oni kritik, ki je zabavljal v zadnji «Soči» proti tem pevcem, kajti bi bil sliS.il splošno pohvalo ne samo priprostega ljudstva ue^o razumnikov in strokovnjakov. Sicer njegovo zbad.tnje ne doseže smotra. (Dopis smo ublažili upaje, da se potolažijo duhovi na obeh straneh, kajti ne maramo več netiti ognja. Kdor ima kaj proti komu, naj stopi na dan s podpisano poslanico, katero priobčimo proti plačilu, drugače pojdejo v koš vsi dopisi, ki bi nadaljevali nepotrebno polemiko. Predn.)
•,/, Lokavca nam poročajo, da se je lam zbralo III. t. m, do slo tovarniških delavcev iz predilnice, da so skupno razveselijo po težavnem delu in pogovorijo o svojih stanovskih rečeh, lla/.pravljali so o marsičem in slednjič zbrali za «Slogiue> zavode 0 gld. Hi kr. Pokazalo se je pri ti priliki, da čislajo posebno svojega vodjo, ki se jim je skazal prijaznega v vsakem oziru. Skromni znesek, katerega so zbrali iu darovali (prav za prav od ust odtrgali), za prepntrebne «Slogiue» zavode, bodi za vzgled tudi onim premožnejšim Slovencem v dežeii, ki si> doslej pozabili na narodno požrtvovanje. Vrli-t delavcem srčna hvala !
»Edinost"  proti   ,I»rIin.   Listu*. —
Predzadnja štev. .P. L." je obdelala »Sočo*, »Primorca*, »Slov. Narod", .Domovino* in .Kdinost": privoščila si je g. Drag. Hribarja iu posebno Gabrščeka. Koliko lepega borila, li ne'f Seveda: vse n.i .katoliški" podlagi. ¦- .Edinost" se je oglasila s par dolgimi članki. V prvem čilamo med drugim:
Da, da, te zadnje številke »Primorskega Lista" so prave fotografije mišljenja, čutstvo-vanja in namenov izveslnih goriških gospodov. Temeljiteje res ni možno dovesti a<i absurdom vseh tistih lepih dcklamacij .o boju za načela", nego jih je dovelo postopanje »Primorskega Lista* v novejem čas« proti — osebi Gabrščekovi. V boju proti osebam so ti ljudje res neizprosno dosledni: za Simonom Gregorčičem je v vrsti dr. Anton Gregorčič, za duhovnikoma Gregorčičema duhovnik Aškerc in za Aškercem — oseba Gabrščekova. In tako se nadaljuje ta boj z gracijo ad infinitum, ker je tej gospodi pravi življenski element uničevanje neljubih jim osebnosti, ker hote boja — zaradi boja.
Res, mi s* že sramujemo te večne prostitucije resnega boja za načela. Mi se nočemo potezati za osebo Gabrščekovo; mož ima gotovo svojih slabosti, kakoršnih ima sleherni človek na tem božjem svetu. In kdor meni. da je brez napake in slabosti, ta naj se hitro oglasi v .Primorskem Listu*, in uverjen bodi, da ga bodemo občudovali strme in v zavesti, da smo razoroženi.
Gabršcek pa ima tudi veliko dobrih lastnosti}, kakoršnih bi le želeli slehernemu borilcu v slovenskem tabori-;. A tudi te lepe lastnosti nas ne morejo zavesti, da bi tratili svoj čas in svoj prostor za — osebo Gabrščekovo. Mož je nadarjen, mož je skoru brezprimerno marljiv, mož je agiten, mož je podjeten, mož je kakor nalašč ustvarjen za javno življenje, vendar pa vsa ta ukupnost teh lepih in dobrih lastnosti nima tolike teže. da bi mogla nadomestiti stvar samo. Kraj vsega spoštovanja do osebe Gabršče-kove ne moremo vendar verjeti, da bi ista tehtala toliko, da bi jo mogli postaviti na mesto — načel. Tako sodimo mi, ki ne prisegamo ob zori in  mraku  slehernega dne,
da se borimo le „z* načela«. Goriški gospodje sodijo drugače: oni so lahkega srca in mirne vesti postavili na mesto BnačelaB, svoje-dobno osebo Gregorčičevo, pozneje Aškerčevo in sedaj — Gabrščekovo. Nizko so zlezli res!           ...
Le jedno dejstvo hočemo pribiti tu, da se uverijo naši cilatelji, kako mulo iskrenosti in zaresnosti je v vsem tem boju »za načela«, reete: za osebe.
Isti Simon Gregorčič, kojega so duševno malone ubili s svojim preganjanjem, isti duhoven in pesnik Gregorčič, kojega so I_ pretvarjajo in zavijajo velike angeljske tvore velikega duhu njegovega, in pomočjo dobro proračutijetie sofislike, podtikaje istim izmišljene namene — proglasili malone ateistom, isti pesnik Gregorčič, kojemu je grdo klevetanje ogrenilo življenje in mu je zagrenilo vse bilstvo m mu slednjič izbilo tisto navdušeno in idejalno pero iz roke, ta isti Simon Gregorčič je danes zopet na častnem mestu kakor ,na§ Simon Gregorčič". ,naS pesnik, prvak!' Zakaj ta meta-fuorfozaV No, zato, ker imajo gospodje sedaj slučajno drugih objektov za svoja osebna proga julija. Za Gregorčiča je nastopila doba prizanašam,"«, da, ceio aktivno nior.i nastopati sedaj ta niufeuik slovenske zlobnosti: duhovnik Gregorčič n.ij bi nastopal proti duhovniku Aškcmi, genij Gregorčič pruti geniju Aškercu, po goriških gospodih zlomljeno pero Gregorčičevo naj bi zlomilo sedaj se Aškerčevo pero! Na deski goriških t.afi-l in nazorov se giblje vse (ako kakor t,;i sahovni deski: kar je slak: ravnokar v ozadju, mora s»> primakniti pn^potrebi v u-predjo, kar je bilo spredaj, mora se umakniti v ozadje: včeraj je bil Gregorčič, v kolu ni.-.l pruskribirauimi, danes je na častnem itii-lu »našega pesnik;; - prvaka*, a iia nje/ovo nečastno meslo je mora! stopiti pesnik-,so-cjiiiist* Aškerc in za nekoliko stopinj nižje valimo gibčno os-bo Gabrščekovo.
To premikanje oseb se zove po go-ri-kem slovarju        ,b»j za načela".
Ta boj proti osebi Gabrščekovi hi nas iit» brigal ni malti, da je niso gosuodje po-slavili pred ljudstvo kakor tip ..prikritega liberalizma". To je zopet ti*ta taktika, pred koje strupom ni varna nobena - oseba 1 Take taktike je zmožen le boj za osebe. Kilor ni gospodom po godu, ta je ..prikrit liberalec". In duličnik naj se brani, če se more! Ali se ne more, ker nima pred seboj naVsar konkretnega. !n kako komoilno je to za goriške gospode • Saj dotičuik je „prikril"> liberalec, ki skrbno skriva svoje zlobne čine. Krivično bi bilo torej, ako bi hoteli zahtevati od goriških gospodov, da morajo navali vsegrdobe takega prikritega ..liberalca !'• Kes kuinndim je to: kaviar gospodje ne morejo ničesar dokazati proti temu ali onemu, pa   si   pomagajo s pavšalnim   nbdolžcnjcm:
ta  je   prikril   liberalec! ¦..... Taka   taktika se
?ovc v Gorici - ¦¦ boj za načela!
V   /mislil te taktike je posial Simon Gregorčič zopet ,,pcsuik-prv.tk". ('bogi Si-moii! Kaj si je vendar imSIi!, ko je za/.rl ta pojav človečke lieUkreunsH s"! lles tesko je reči: da-li se je spustil v homeričen smeh, i-li pa um je Zarosilo oko v bridki boli in v spfaitiim na vse ono, kar so mu zalega in krivičnega storili oni. ki ga danes naziv Ijajo pesnika-prvakaV!
Iz vipavske doline opisuje nekdo v „Kdinn»ti" veselje nad tem, da dobi ta do-liua toliko zeljem* železnico, ki bo velike koristi poljedelcem, katere danes izkoriščajo prekupci. Priporoča ustanovo »kmetij-ike zadruge* ter naglasa preobr.it v obrtniji, katero zopet oživi železnica. I>a!je meni, da bi se morali domačini organi/ovali tudi v tem pogledu z združenimi močmi. Potem, ko je naglasil, da prebiva v vipavski dolini pridno, delavno, se precej omikano in kolikor toliko zavedno   slovensko   ljudstvo           piše proti
koncu : Bokli smo, da je naša dolina na glasu kakor narodno-zavedna; /.elitno pa tudi, da bi napredovala tudi v tem pogledu in sicer •'»a bi krepko napredovala v bližnji bodočnosti, da bi se tujci, prihajajoči k nam in .'i.iselivai se v nas, prepričali, da nimajo pri nas vsaj v narodnem pogledu imeti kaj opravka. Slovenska zemlja >e raznaroduje od severa m od zahoda. Vipavci, pokadimo, da pri nas ni mogoče tako početje .
Posameznik stori kar more, a vsemu ni kos. Treba je zo|n>t narodnih društev.
V  vipavski dolini deluje že ?edaj nekoliko narodnih društev — a zelo malo. SliSi/i se glasovi h. n-katerib krajev, da se snujejo nova bralna druttva. Da, v vsakem vučjcio Kraji bi moralo so osnovati tako društvo. Kar '•e je zanemarjalo doslej, nadomestiti so mora v kratkem času. Na defo!
Poleg bralnih društev je zelo potrebno delavsko društvo v Ajdovščini, kateremu bi pristopali tudi delavci \z Uizttjih krajev. Drugod se delavci krepko gibljejo, a pri nas l*'Ka ni. Kar zdaj Se ni, to pride gotovo z železnico. Od katere strani pa pride vzpod-boja' Ako ne bode kaj prav. bodemo le sami krivi, ker se ne zganemo, do«-Ser je §e časa za to. Socijalislični duh se raz-iri tudi med naše delavce se železnico; skrbeti pa se mora °d naše narodne >lrani. da nam ne bode v I'«gubo. Primerno delavsko društvo, ustanovljeno na pravi podlagi, katero bi mu poslovili narodni ustanovitelji, vzdržalo bi delavce nase na narodni podlagi, a zadostovalo bi tudi v napredni smeri delavskega vprašanja. Kličemo torej zopet: na delo, dokler je čas!
Da bode narodna, društvena organizacija popolna, treba je še druživa, ki "bi bilo takt vsem ostalim društvom, katera bi oživljalo — namreč sokolskega društva. Sokolstvo na Goriškem je $e-le v povojih, kajti imamo le goriškega in prvaskega. V času narodnega vzbujenja se je bil ustanovil .Sokoi* v trgu Vipavi, a je zaspal: pozneje se je ustanavljal v Ajdovščini, a ni se vzdignil iz gnezda; letos so se zopet culi glasovi o sokolslvn, a — ne vemo, ako bode kaj. Skušnje naj nas «če, da sokolstva ni tako lahko vzbuditi in vzdržali, kakor bi se mislilo. Temu morajo stopili na čelo inteligentni voditelji, delavni narodnjaki;   misliti   se   mora   na društveno
obleko in kar je glavna stvar — na telovadbo. V ta namen pa je treba telovadnic in telovadnega orodja ter učitelje telovadbe. To pa stane lepega denarja, katerega ne zmore posamezen kraj. Sokolstvn na Vipavskem bi se osnovalo le združenimi močmi; za vso dolino naj bi se osnovalo eno društvo, ki bi imelo več podružnic. Na čelo bi moral stopiti goriški »Sokol* s prvaškim; od tam naj bi se pričelo delovati. Vsi skupaj bi lahko povzdignili sokolslvo na visoko stopinjo. To so naše misli ob času, ko se nam bliža železnica. Izročamo jih v premišljevanje in u vaze vanje.
Naznanilo. — Vpisovanje gojenk v c. kr. izobraževališče za učiteljice in s lom združeno deško vadnico za šolsko leto 1896-97. se prične 15. septembra, a) Tega dne pridejo z očetom ali materjo ali pa namestnikom od 9-1 i. ure vse one učenke, ki so že do sedaj hodile v kateri razred te vadnice, se oglasijo pri ravnateljstvu in izroče zadnje šolsko spričevalo. Vsaka učenka, ki se tega dne ne oglasi, smatra se, da je izstopila iz te šole; b) Učenke za 1. razred vadnice so bode vpisovale tudi 15. septembra od 9-12. ure dopoldne. Te pridejo tudi s stariši, se oglasijo pri ravnatelju, in prinesejo seboj krstni ali rojstni list in spričevalo cepljenja koz. V druge razrede, to je v II.. HI., IV. ali V. se letos nove učenke ne spea^uejo: c) Tiste gojenke, ki so že lani hodile v kateri tečaj tega izobražcvališča, se oglasijo pri ravnatelju lil. septembra od 9-1 i. ure in izroče svoje zadnje šolsko spričevalo: one, ki se lega dne ne oglasijo, se smatrajo, da so zapustile ta zavod: d) Gojenke, ki žele biti sprejete na novo v I. ali kakšen višji tečaj izobražovalisča, se vpisujejo 10. septembra od li-5. popoldne; seboj p/inesejo: krstni ali rojstni list. zadnje ši*l«ko spričevalu in spričevalo uradnega zdravnika, d.i je popolnoma zdrava, Ponavljiivne preskiišuje začno se 17., sprejemne preskuš-nje IS. septembra ob 8 uri. Redno podučo-vanje na vadnici začne IS. septembra ob S. uri zjutraj, ua izobraževalisču pa precej, ko končajo sprejemne preskusu je; e) Izpisovanje v deško vadnico se prične dosedanjih učencev in onih /a I. razred obeh oddelkov 15., Hi. 17. septembra od 9. do 12. ure zjutraj. Kpisovanje in sprejem listih učencev, ki prestopijo /. družil) šol, bode IS. scptoiuhru od S. do 12. pledpoldne. Vsi učenci pridejo z očetom ali materjo ali pa namestnikom; oni. ki u.-lopijn vnovič, prinesejo naj seboj krstni ali rojstni list in spričevali) cepljenja koz.
Xov»i precenite v zciulJISe. C. kr. kmetijsko društvo je razposlalo po deželi tale opomin:
Ker je deželna komisija za revizijo zoni-ijarinskega kata>tra v /mislil L II. zakona z dii" 21. maja 18ii9. (*lv. SS drž. zakonika) ustanovljena po namenu zakona z dne l.ju-nuvarja IS95. (šiv. \\ drž. /"k.) že začela svoje delovanje in je bo morala v seslih mesecih dovršili, spoznava c. kr. kmetijsko društvo v svojej skrbi za kmetijske koristi dežo-lauov kot primerno, opozorili nbdačeuce na sledeča določila zakona z dne 12. julija ls%. (Mv. 121 dt'i. zak.) o pregledovanji zemlja-rinskega Katastra:
I'o g. 1. je namen revkiji: I. ila se popišejo in vzamejo v  poslov vse  staiu>'   spremembe,  ki so se dogodile v obdelovanji zemljišč;
i!, da se poravnajo očitne neraznior-uosli med tarifami čistega prinosa za posamezne razvrstilne okraje in pa za posamezno kulturne načine v mejah istih okr.tji.-v:
'A. ila s«1 popravijo pomoti in debele napake glede tivrsčenja obdelam.- Zemlje v dobrotne razrede iu pa da se vzame v postov, kar se je stalno na boljše ali na slabše spremenilo na zemljiščih, in sicer «) glede posameznih parcel ali 1») glede celih krajev ali pa večjih zem-IjiSčiiih obsegov imajočih enakovr.-lna tla.
Naslednji paragrafi določajo, da bo deželna komisija uradoma izvrševala vsa ona dela, ki so omenjena v točkah i! in 'A na-vedenegna 1. paragrafa; ozirati se jej bo ua doti« ne pritožbe, ki jih \legnejo podali deželni odbor, obiin^ki zastopi, kmetijske skupščine itd.
Kar zadeva v 1. točki omenjene spremembe obdelovanja, je svetovali, ila jih lasl-niki doličuih zemljišč oglasijo uže zdaj, ko jim je to na voljo dano. dočim jih od novega leta If.97. naprej bodo morali oglašati v ogib nevšcCiiih nasledkov.
Kmetijsko društvo spoznan torej za dobro, da poživlja kolikor občinske zastopc, toliko posamezne posestnike v deželi, naj v svojo in v korUt svojih ijudi čim brže predložijo zgorej omenjene pritožbe in oglase iu to tudi v namen, da olajšajo težavno nalogo deželni komisiji za revizijo zeinljarinskoga katastra.
C kr. kmetijsko društvo v Gorici dne 7. avgusta  ls90. Predsednik C. o r o n i n i. Dostavljamo,   da   naša   tiskarna je natisnila že v začetku leta obrazec za pritožbe. Slavna županstva opozarjamo, naj si ga na-roče; stane le 2 gld. 100 kosov.
ltftzpisniii štipendiji. — Na dunajski visoki šoli za obdelovanje zemlje razpisani so za šolsko leto 18% 1897. štiri državni Štipendiji po 200 gld. na leto. Dva štipendija sta za poljedelski, dva pa za gozdnarski oddelek. ¦ - Prošnje do 25. septembra t. 1. natič-nenui nnnisierslvu polom reklorata omenjene šole.
Poročilo o moki. — Obilna ploha je uzrocila pnšlega ledna veliko škode na polju. Dcb so morala bdi ustaljena in radi lega so bili slabi pšenični dovozi. Reke so raslle. Na mednarodnem trgu je bil položaj trotu. V tuzeuislvu so uplivale stalne cene, na prodajalce in polroSnike. da so si bolje oskrbele zaloge. Mlini so povišali cene za 10—20, oziroma za -10 kr. V zalogi je največ moke št. 0, 1, -Z, pri nekaterih mlinih tudi št. 7. Srednjo kakovosti je primanjkovalo skoraj v vs;?h mlinih. V dobropoučenih krogih trde, da je pričakovati pri pšenici daljno povišanje, kajti prodajalci in potrošniki niso po-
sebno dobro oskrbljeni z zalogo. Pšenica sa je prodajala nova 15, stara 20 kr. draže. Letošnja se je predajala po gld. 6-8G—G-79; stara po gld. 6*75. Cena ogerske moke je bila iz Budimpešte:
t
it I. 10-80 10-40 10-— JI-50 »•— 8-tiO 8"~ (i- - 4*10 llf. 11-sMI 18-80 10-40 10-10 9-40 9-- 8-00 (i-80 G--~
Zahvala. — Nepoznani gospici Josi-pini Ros, v Gorici, koja jo poslala krasne oltarne cvetlice in vence za tron Božjepotne cerkve Marije pomagaj na Zaplazu na Dolenjskem, se podpisani v imenu Matere Božje srčno zahvaljuje za prelepi dar! — Bog in Marija naj jej plati!                       V—v.
ccrkvencc.
Društvene vesti.
Čitalnica v Kobaridu vabi k društveni veselici s plesom v nedeljo dne 23. avgusta ISUtl. v Žganovik prostorih. — Vspored: 1. Laharnar: «Kmetsko dekle«,  mešan zbor.
—  2. Deklamacija. — 3. VolariC: «Ljubav», mešan zbor. •— 4. Govor. — 5. Volarič: «Go-spodov dan>, mešan zbor. — (J. Igra: «Gluh mora biti.. 7. Laharnar: «Ženin kos>, mešan zbor. — 8. Ples.          Začetek veselice ločno ob 8. uri zvečer. Vstopnina: k veselici 20 kr. — k plesu 70 kr. Sodež K) kr.
Ženska podružnica družbe sv. C. In M. v l?ornbergu, vnbi.k veselici, katera bo v nedeljo dne 2'.1. avgusta 1891». v Dornbergu na dvorišču župana Sinigoja. Ob 9. uri zjutraj bo blagoslovljenje cerkvene zastave s slovesno sv. mašo. -— Popoldne veselica ua prostem s lem-le vsporedom: 1. Govor. -- 2. V. (J. Brož: .Napried", tam-huranje. •- :>. Polje. — |. M. p|. Farkaš: »L i o p a n a S a d o m o v i n a",  liuuburanje.
—   5. Pelje. -- (i. Deklamacija. — 7, K. VVeidholz: »Več e r u a v i š a v i", za 2 cilri in gosli. — 8. Dr. Ipavec-Barlel: „Mrak*, tuinhuraujc, — 9. Petje. — tO. M. pl. Vnr-kaš:   ,S r e t. n u  i m o n d a n\  lamburanje.
II. Sroekanje. — 12. Prosta zabava. Začetek veselice ob 5. uri popoldne. Vstopnina 20 kr., sedež 10 kr. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. NH. Ker je čisti dohodek namenjen »Sloginim* zavodom, se radodarnosti ne stavijo meje.
Ostala Slovenija.
Trst..             Občni     zbor    političnega
društva ..K.linos!" hode v nedeljo dne ;i(). avgiMa. — V Trs I n so demonslrovali proti vojaški godbi, ko je svirala Itadceki-jevo koračnico. Zasačili so celo vrsto g o s p o d s k i h tat o v, ki so kradli dlje časa razno blago iz pristanišča. Pomočniki in pisarji raznih gospodarjev so dogovorno mej seboj kradli svojim guspndiirjem kavo, žveplo itd., dokler juho pri-;|i redarstvu v pest. Sedaj so na hladu. V Trstu je hibi v soboto iialecauje v plavanju v kopališču Tonltma. Udeležilo se ga je več. domačinov, nek Dunajčan iu eden Maiijar, Viteški Madj'ir se je zdržal tiatecaiijn trikrat na pol poli. Prišel je nalašč iz lludiuipcštc k udeležbi, a je tako sramotno končal, da ni naredil uikake časti svojemu viteškemu plemenu. Storil bi bil bolje, da je ostal doma! ¦ Po števiijenju dobi v Trsi u 1(1.000 oseb volilno pravico v peli kuri ji. Nagle smrti je umrl na ulici 55-Ietui dninar Jcoip Sulic z Goriškega. — Vrlo „S 1 o v a n sk o pt.-vsko društvo" je priredilo izlet v Lipico, kjer je pelo na dan Velikega Šmarna v proslavo Matere lložje. Zvečer ob 7. uri je bila ginljiva pobožna slavuost v dolinici Matere božje lourdske, pri kateri je pel pobožne pesmi mešani zbor tega društva. — Predvečer cesarjevega rojstva je redarstvo zaprlo dve osebi, ki sta bili baje nevarni radi javnega miru. Pri dveh je bila preiskava na domu.
Istra. —- Puljski „Giovine pensiero" je priobčil v zadnji številki strupeni članek pod naslovom „Prcpariamoci!" V tem članku je izliv črne duše proti voditeljem isteiskih Slovanov, katere psuje na naj-prostejši način kot kako brezznačajneže in osebe najnižje vrste. Rdečica srama in jeze nas je prijela, čitajc ta članek, v katerem mrgoli polno izrazov tisočletne italijanske prosvete, namenjenih našim voditeljem v Istri. V članku govori o pripravah za prihodnje državnozborske volitve in poudarja potrebo, da se Lahi organizujejo v odbore ter da prično agitacijo na vsej črti proti našim kandidatom. Naglasa, da in o r a j o z m a g a t i ne samo v peli skupini, nego tudi odvzeti mandat v skupini kmeških občin Koper-Poreč-Puij, kateri ima sedaj dr. M. Laginja. Italijani morajo poslati na Dunaj štiri poslance, ki bodo kazali svetu, da so oni gospodarji v Istri. Ves članek je pisan v takem smislu, iz katerega se da sklepali, da uporabijo Italijani skrajna sredstva v dosego svojega smotra. — Našim rodoljubom v Istri priporočamo, da se tudi oni pripravijo na hud boj, kateri jim bo bili z razkačenim in predrznim nasprotnikom. — V Lupoglavi (pazinski polit, okraj) je umrl opalijski kaplan Hajko Kcvelante. N. p. v m.! — Zborovanje ..Zaveze učiteljskih društev" se je vršilo v Opatiji 19. in 20. t. m. (Glej dopis iz Opatije.)
Kranjska. — Državnozborska volitev na mesto pok. Kluna je razpisana za 29. »lan septembra. — Kranjska stavbinska družba je dobila dovoljenje za pripravljalna dela za ljubljanski tramvaj, katerega bodo vozili konji, gonil per ali elektrika. — V Radovljici olvorijo slovesno 30. t. m. dom gasilnega društva. — V Idriji je umrl la-mošnji učitelj Anton Levslek. Bil je mož zna-čajen, radi lega je trpel. N. p. v m.! — Dela v „Narodnem Domu" v Ljubljani so bližajo koncu, kajti k-.vršujejo se zadnja pleskarska in slikarska dela na stopnišču. V kratkem se izroči poslopje svojemu namenu. — V Ljubljani dobodo tudi kolesarsko dirkališče. — V nedeljo sta bila v Ljubljani dva shoda delavskih krogov, namreč zborovalo je „Katoli5ko delavsko  društvo"  in ju-
goslovanski soeijalni demokratje. Udeležba je bila srednja pri obeh shodih. Soeijalni demokrati so se bili postavili precej na slovansko stališče in so protestovali proti temu, da bi bili socijalisiti protinarodni. — V Š t. Petru na Kras« je udarila strela v hišo posestnika Franca Krmelja ter mu ubila soprogo, ki je spala v postelji. Užgala je tudi poslopje, ki je vendar deloma obvarovano. — Štajerska. — Pevska slavnost v Brežicah je uspela najsijajneje. O lepem vremenu se je zbralo neštevilne gostov v lepili Brežicah. Prišli so Hrvatje iz Zagreba, Karlovca in vseb obmejnih krajih ter Slovenci iz vseh dežel slovenskih. Koncert se je obnese! nad pričakovanje lepo, a telovadba sokolskih društev je bila dovršena. Vsi udeleženci so zapustili Brežice v najlepšem spominu, žele si, slišati kmalu zopet tako krasno in dovršeno petje. Vsa čast gre v tem pogledu vrlemu ptujskemu ..Slovenskemu pevskemu društvu", ki prireja take slavnosti.— Za spodnještajerski jubilejski zaklad skladajo tudi slovenske občine po svojih močeh. Tafcd sta darovala sevnišk: okr^ni zaslop 40rt gld., središki pa CO gld. — V Mariboru je bil 17. t. m. shod slovenskih zaupnih mož v svrho dogovora glede kandidatov za deželni zbor štajerski. — Pevske slavnosti v Slutlgartu na Nemškem so se udeležili, zastopajo celjske N e m c e, ti-le pristni Germani: I. Rakuš, dr. Žurbi, dr. StepiSnik, dr. Mrav-Ijak, Ambrožič itd. In ti slovenski odpadniki so zastopali Nemce!
Koroška. — Katoliško-politiško in gospodarsko društvo jo hotelo zborovati v Pokrčah, okraja celovškega. Dovoljenje jo došlo sicer nekoliko kasno — dan pred zborovanjem • -, a došlo jo vendar, Ali glej čudo: druzega dno opoldne, likom pred shodom, prišel je drugi odlok, v katerem jo bilo rečeno, da je shod prepovedan radi -kuge ua gobcih in parklj ih!!! To se je zgodilo na željo iieinškutnrskegrt župana, Tu je so ve obnemoglo razumevanje priprostega človeka, da poprej ni bilo še kuge, druzega dno pa je ze bila in še cele") na gobcih iu parkljih. — In radi kuge na gobcih ni smelo zborovali slovensko društvo, — Isto društvo je hotelo priredili shod 15. t. m. v ltožeku pri nekem gostilničarju „Ko-Siitu", ki je odpovedal društvu prostore tik pred shodom. Tu mož jo Slovenec iu vendar se je dal oslrašili od Nemcev. Iz te zadrege je driišlvu pomogel neki Nemec (lln-varec), da jo odslopil svoje prostore za zborovanje. Tega shoda se jo udeležil kol gosi tudi dr. Gregor in iz Trsta, /,u raznimi govorniki je tudi on pojasnjeval koroškim bratom, kako se morajo borili Slovenci za svoj ostanek oh siiijl Adriji. Primorskim Slovanom je postavil ob bok koroško Slovence, ki se morajo uprav laku borili proti Nemcem, kakor - Primorci proti linlijanom, Zu upoiiicnlk t Onv, Trtdcnjnku hiiio
prejeli ju-le poziv ;
„/e pred par leti se je bila sprožila misel, naj hi se velezaslužeiienui pisatelju slovenskemu, D a v o r i n u T r n I o n j a k u, vzidala v dokaz iskrene hvaležnosti na rojstni hiši v Kruljcvrih pri sv. .lurju oh Sčavnici spominska plošča. Ker pa m> je ¦- no vemo zakaj - odlašala slavnost od leta do leta, poprijel se je h hvalevredno odločnostjo iu požrtvovalnim navdušenjem bližnji mu rojak gosp. dr. Jurtela, odvetnik v Šmarju, letos znova le ideje ter sklical v 1» svrho na dan 2. avg. I. I. k sv. .lurju ob Sčavnici posvetovalni shod, katerega so se kljub slabemu vremenu blagovolili udeležiti zastopniki čc-stile duhovščine in posvetnega razumništva iz bližnjih okrajev. Po daljšem posvetovanju se je sprejel jednoglasuo predlog gosp. dr. Jurlele, vzidati vendar enkrat in sicer dne «. septembra 1.1. Davorinu Trslenjaku skromen spominek.
V to se je sestavil takoj poseben odbor: načelnikom je bil voljen per acelamationem gosp. dr. Jurtela, namestnikom in obenom denarničarjeni česliti gosp. J. Kunce, tajnikom stud. iur. gosp. M, Sen čar pri Sv. .lurju ob Sčavnici.
Vsi navzoči so obljubili zastaviti vse svoje moči, da se vrši slavnost dostojno nepozabnega nam Davorina. Plošča od sivega marmorja s primernim napisom se je že naročila. V pokritje stroškov je sklenil posvetovalni shod apelovati na blagodušnosl hvaležnega naroda, za katerega si je pridobil pokojnik v teku svojega vstrajnega plodono-snega delovanja nevenljivih zaslug. Odbor se torej obrača tem potom z iskreno prošnjo do vseh rodoljubov, naj blagovolijo nabirati ter pošiljati prispevke Čestilcmu gosp. J. Kunce-tu, župniku pri sv. Jurju ob Sčavnici.
Ker vsp-.-red slavnosti kmalu objavimo, hodi za zdaj še omenjeno, da je prevzel skrb za petje gosp. J. Strelec, nadučilclj pri sv. Andrežu v Slov. goricah. Eventuelna vprašanja in želje naj se blagovolijo naznanjali gosp. tajniku".
Slovensko posojllnlštvo I. 1895. —; Posojilnice slovenske so imele lani precej naloženega denarja v drugih denarnih zavodih, in sicer, na Koroškem 152.5G5 gld., no Kranjskem 309.106 gld., na Primorskem SS.SUi gld.. na Štajerskem 618.814 gld. skupaj l,22').73l gld. Največ je to odvisni denar, katerega posojilnice nalagajo kol hranilne vloge pri raznih denarnih zavodih, v hranilnicah, v večjih in manjših zavodih. Nekaj od tega denarja so aidi deleži, katere je bilo treba vložiti pri tistih zavodih, s katerimi so hoteli v zvezo stopiti v ta namen, da so jim oni pošiljali posojila bod>si kot taka ali v podobi hranilnih vlog. Od naloženega denarja dobivajo posojilnice običajno obresti po tisti obrestni meri, katero ima dolični zavod, navadno 4& ali 4'1/*?*- Večkrat se pa še le dogovori obrestna mera, zlasti takrat, kedar je bil zavod naprošen, da je pri posojilnici denar naložil. V tem slučaji se večkrat terja tudi 43/t# n»" cf'° 5% obresti. — »Centralna posojilnica slovenska« jemlje sicer le *•/•%« a treba Je posojilnici prej pristopiti kot dan te zadruge, plačati 5 gld. pristopnine in 100 gld. tloleZa, — V posojilih so imele lani vse slo-
venske posojilnice 10,227.711 gld. in sice? koroške 1,082.836 gld., kranjske 3,590.150 gld., primorske 744.497 gld.,in štajerske posojilnice 4,799.236 gld. Koliko je teh po;.jiI zavarovanih s hipotekami in zastavami, tega nismo mogli dognati, ker vse posojilnice tega v svojih knjigah ne rasločujejo, dasi bi bilo to zel6 koristno.
Razgled po svetu.
Avstrija. — Pri proslavi G6. rojstnega dne presvitlega cesarja dne 18. t. m. so so nalecali v svoji skromnosti tudi avstrijski Slovani, ki so dokazali že tolikokrat svoio zvestobo previšnjemu prestolu. Ukljub ža Slovane neprijetnem sedanjem političnem položenjm ni omajala njih zvestoba do One osebe, katera je enako pravična vsem avstrijskim plemenom. Primorski Slovani imajo posebno veliko upanje v svojega cesarja in radi tega pričakujejo boljšo prihodnost, ki jih oškoduje za vse one neprijetnosti, katere jim je uzrocila res Čudna politika primorska. In v tem upanju zmagajo! — 17, t. m, jo bil m i n i s t, e r s ki s v e t, ki se jo posvetoval radi delovanja v jesenskem zasedanju in glede položaja na Češkem, zlasti ozirom na napadanja na Cehe v nemških mestih. — Vojni zapovednik baron U o i n l il n d o r jo proslavil 17. t. m. 50-letnico svojega službovanja. Cesar mu je izrazil svojo priznamo posebnim lastnoročnim pismom, — Cijsnr jo podelil zununjomu ministru Goluchovv-Bkemu najviše odlikovanje: red zlnlegn runa radi njegovo politiko na vihodu, Bili so odlikovani tudi vojni minister Kriogham-ni e r irl grof P a a r z Leopoldovim krlžcom inBolfrass t rodom železno krono t, reda. — Grof Mohomvart je slavil IH, t, m. svojo zlalo poroko. — V nodoljo so sni-dojo v Pragi vsi eeSki dožolnl in državni poslanci, da so posvetujejo, kako jim jo obvarovati talko manjšino v nomMtlh inoiltli od vodnih nemških napadov in pregajanj, —¦ Ruski cur in carica se pripeljeta 27.1, m. oh 11. mi prcdpoldno na Dunaj. Na kolodvoru ju pozdravi sam cosar a člani rodbine, Popoludno bo dvorski obod, zvečer slavnostna glcdlscna predstava; 28 prodpn-ludno vojaška smotra, zvočor pa koncorl v veliki rediilni dvorani; 29. dopolnilno ho odpeljeta v Vrallslnvo m Nemško, — V vo» jnsnici zu konjlco v Jofcofovoin proilmoslju dimniškem je zbolelo novarno tU) konjikov vsled ziiHlrupljenja z jedjo, ki jo bila kulturni v slabo pocinjenih posodah, — Zimul pulor S t o j u I o w s k I jo inoheim Iz corkvo radi neposlušnosti oblasti, --Grof Hud on I, ki so ju povrnil iz Lovovn, ndnoloviil jo v llollenegg. — Profesor avstrijsko zgodovin« ua češkem vseučilišču, Hožok, jo imenovan dvornim svetnikom v učnem inlnlslorHlvii, ^ Pobijanje finančnih ministrov z ravnateljstvom »vjilro-ogorski! banko ho ho pretrgalo, kor no bankini zastopniki umaknili neko llnunčno privoljenje, ki jo odločilno važnosti,
OKcrakn. — W, l, so jo otvorll v Budimpešti shod katoliških društev, Doftlo Jn veliko udeležencev. Prod otvoritvijo jo daroval sveto mašo sam knoz-primns VaSiui. — Iz raznih krajev poročajo o povodnjih, ki ho uzročilo mnogo škodo na koruzi, krompirju, ovsu itd. »- Veliko voseljo jo uzročilo Mad-jarjem, ker je ruski cur podaril mndjarskemn muzeju v Budimpešti H n k o c z y j o v u sabljo, katero jo zaplenila ruska vojaka I. 1848. z raznimi drugimi predmeti. Madjurji pripisujejo temu veliko politično važnost. ¦¦-Iz Vršca poročajo, da je bil luni 17. t. m, užgan slavolok z madjarsko troti oj ni co, katerega so pripravili o priliki umeščenja novega pravoslavnega vladikc Zmcjanoviča. Slavolok je pogorel. Preiskava se vrši.
Ostale države. — Zaroka italijanskega kraljeviča Viktorja Enia-nuela z črnogorskoj kneginjico .lolono Jo že Rotov Mn, ki se jo zvr-š i I 18. t. m. v navzočnosti zastopnika ruskega carja, vseh ministrov iu stalnih odposlancev drugih držav. Ta zaroka jo uradno razglašena. Poroko dan ni še določen. Kraljevič je podarit kneginjici zapestnico, vredno milijon frankov, kot zaročni dar. Zaročencema so čestitali vsi evropski dvori. Prcči-talo se je tudi lastnoročno pismo ruskega carja, ki privoljuje, kot glavar pravoslavno cerkve, da sme kneginjica prestopili na katoliško vero, o kateri jo bo poučeval barski nadškof Milinovlč. Pri poroki bo navzoč tudi ruski car s carico. Ni še določeno, kje so ho vršila. Tako je torej odigrano prvo dejanje, o katerem se je pisalo žo toliko Časa. S poroko se odigra drugo — tretje pa nastane po poroki na političnem obzorju evropskem.
—  V M asa v i so zaplenili holandeski par-nik ..Doelvvvk", ki je bil napolnjen s puškami, streljivom in sabljami. Vse je bilo namenjeno za Menelikovo vojsko. — Kriza v bolgarskem ministerstvu gg ni rešena. Cankov je dobil poziv, da sestavi novo ministerstvo. — Na Kreti posreduje neki turški paša za mir s krecanskimi poslanci; ni upanja, da bi so dosegel, kajti uporniki ne marajo rukaka pogajanja. Revolucijonarni odbor misli pozvuti upornike, naj se bojujejo pod grško zastavo. — Uaiirovljen je general Bara ti er i. — To se zgodi tudi bivšemu ministru, generalu Močeni u. — Angleška zbornica je zaključena. — Nemški uradniki v Afriki so obtoženi raznih grdih činov in rodi zlorabe uradne oblasti. — Po voden j jo veliko škodovala v Ameriki, posebno pa v Kini in Juponu. Iz Bombaja brzojavljajo, da je pod vodo veliko poslopij; več tisoč oseb je brez strehe, dvesto je utonilo. — Odstopil je nemški vojni minister. Cesar je ponudil listnico mnogim odličnim generalom, ki jo niso hoteli prevzeti. Odstop kancolnrja kneza II o-h e n 1 o h e -1 a je »udi neizogiben. Kot naslednik se imenuje  že  grof Eulenburg.
—  Povrnil se je v Kristijanijo (Norveška) Nansen, ki je odpotoval pred tremi loti na severni tečaj, da odkrije novi svet. Dospel je najdalje od vseh dosedanjih raziskovalcev severnega tečaja,
Razgled po slovanskem sveto.
Hrvaška. — Mestni svet zagrebški je odobril strošek: 87.000 ?ld. za lanskoletni sprejem cesarjev v Zagrebu. -- Dosedanjo bolnišnico usmiljenih bratov v Zagrebu je kupilo mesto. Vsnriiljeni bratje sezidajo novo na drugem kraju mesta. Dosedanjo zgradbo preuredi; za mestni magistrat. — O svobodi tiska na HrvaŠkem nam je priča »Obzor*, ki je bil zaplenjen že nad 700 krat od 188 L leta naprej; od !. 1871. je plačal gld. 11.800 glob, zaplembe so stale gld. 14.000 :n zapori 1600, torej skupno gld. 27.400. /ivela taka svoboda tiska! — Modjarska predrznost so zopet kažo na drug način. Trgovinsko ministerstvo namreč je dalo v promet razne ilustrovane dopisnice, ki predstavljajo slike iz madjarske ivindelske razstave in druge zgodovinske predmete iz madjarske preteklosti. Takžnib dopisnic je do trideset vrst in med njimi so ie tri vrste, ki se nanašajo na HrvaŠko, namreč slika Zagreba, plilviskih jpziT in Reke. Take dopisnice stanejo le 2 kr. za notranjo in 5 kr. za mednarodno porabo. -~ Pa tudi na drugi nn.Mn so se pokazali Madjarji. Neka delniška družini namreč jo bila nakupila po ceni vi-liko sveta v (Irkvenici v brv. Primorju in je na leni spzidiila lop bolel, hote tekmovati naSi Opatiji, Potrosili so precej denarja, imjvec. pa ilriiJShin pokrovitelj nadvojvoda Josip. Vendar podjetje ni uspevdo, kakor so pričakovali; na »ipsIo dobička, se kaže /guba, kajti prosli mesec so je pokazalo, da družba nima denarja- za poravnanje dnevnih stroškov nasproti svojim podrejenim uradnikom. Kupljeni svet, na katerem je zidala hiše,' pa Se niti nlačan ni. Ljudstvo jo razkačeno vsled tega na upravitelja kopališča in sploh na vso mndjarsko družbo. — Srbski podaniki v Zagrebu so napi osili svojo vlado naj ustanovi konzulat v Zagrebu. • - Zbolel je nevarno Matija Mrazovi S odvetnik, bivši večletni 'župan zagrebški n odlični član neodvisne narodne stranke,
Dalmacija. -- Deželni iti državni poslanec. Juraj Uiankini kroži posvojili volilnih okrajih, da sporoča o svojem delovanju v državnem in deželnem zboru. Avstrijski hrihnlazni klub prireja izlet v Dalmacijo 4. »pplotuhra iz Trsta. — Na dubrovniskem gim-iriv.iju so se vršil zrelostni izpili od II—ti. I. m. Od IS maturantov je le eden propadel. -- Na latnošnjcm genskem učiteljišču je polagalo 2!) kWdid! lilij zrelostne izpile. Le :\ so propadle.
ČVSIta. (Vski deželni odborniki v Pragi so potegujejo za obrambo čeških manjšin  v voznih  mestih,  kjer gospodujejo
Nemci. ...... V Pragi so tri nemške gimnazije.
Lanskega šolskega leta jo bilo na enem 45 kristijnnov in 28 zidov; pristnih Nemcev je bilo mej njimi le 17 in 2N flclmv; na drugem je bilo PJa kristijnnov (I1K Nemcev in 4"» (-,.chov) tor 22!t zidov; na tretjem pa i>0'.{ kristijnnov in l'.)8 zidov. Torej na vseh treh skupno 411 kristijnnov in IV2',» zidov! Tukaj go vidi, kje dobiva nemštvo največjo oporo! — Okrajni glavar v Litavi na Moravskem, ki je svojčas dal odstaviti nokojo češke napise raz prodajalnic, je bil brzojavnim potem odstavljen iz službe. — Ker je vlada bila prepovedala češke skupščine v mestih, kjer imajo Nemci večino, je zaključil izvršujoči odbor mladočeške stranke, sklicati čim prej svojo somišljenike k posvetovanju v Prago, da se odločno uprejo takim prepovedim ter so priložijo, da je narodnostni boj zašel že na gospodarsko polje, ker se odpuščajo delavci ! iz služb  radi  narodnostnih razlogov.
Ogcrskl Srbi si prizadevajo priti do veljave na Ogerskem posebno o priliki bližajočih se novih volitvah za državni zbor. Postavijo svoje kandidate povsod, kjer upajo zmagali. Kjer ni tega upanja, pa bodo podpirali madjarsko ljudsko stranko proti liberalni vladi.
Bosim-Hercegovina. — Strokovnjaki so res potrdili izvir petroleja pri Zvorniku. Vlada je vsled tega odločila precejšnjo svoto denarja za prekopavanje. — fz Carigrada poročajo o neki spomenici, katero je baje predložilo sultanu 50 mobamedanskih dijakov i/. Uosnc-IIercegovine, ki obiskujejo inozemska vseučilišča. V spomenici se pritožujejo, da oni ne morejo dobiti v teh deželah po končanih šolati nikakih služb, ker se iste odajajo inozemcem, to je avslro-ogerskim podanikom. Prosijo turško vlado, naj bi posredovala v tej reči.
Čmagora. — Slavnost 200-letne proslave vladarske hiše črnogorske je odložena na prihodnje leto, ker se niso mogla končati pravočasno pripravljalna dela, oziroma, da se more prirediti čim sijajneji vsprejem srbskemu kralju. — Italijanski kraljevič Viktor Ernanuel je prispel na Cetinje in je bil navdušeno vsprejet. Ruski polkovnik Radovski mu je vročil lastnoročno pismo ruskega carja. Nastanil se je v palači prestolonaslednika. (Glej razgled po svetu).
Srbija. — Srbski kralj obišče baje italijanskega precej po dvorjenju kanala pri Železnih vratih na romunski meji, — Na Cetinje pa pojile drugi teden prih. meseca. — P.elgrajski „Mali Žurnal" se toži, da je naj-glavnejša brana srbske vojske, namreč kruli, tako slaba, da je ni možno uživali. Nekdaj so radi posegali po vojaškem kruhu tudi meščani, sedaj ga ne morejo povžiti niti sami vojaki, katerim je ta kruh edina hrana, ksijti tudi druge reči so pripravljene na tak način, da niso užitne. Dalje se pritožuje, da je v Bclgradu razširjeno veliko število svinčenega denarja. Navadno se dobi po G do 8 komadov svinčenega denarja v zavitku 5 gld. Iz toga sklepa, da mora. biti v Srbiji nekaka tovarna neveljavnega denarja, ki je zelo razširjen v prometu.
Bolgarija. — Poročajo iz Sredca, da je nastala ministorska kriza. Odstopila sta ministra Načevič in Petrov radi vprašanja o povratku bolgarskih častnikov iz Rusije. Drugi, ki je bil p vi na vreli za povišanje na generalsko čast, je bil preziran in je baje tudi to uzročilo ne samo odstop iz minister-
stva, marvee tudi sploh iz bolgarske vojske. Piše se, da je odstopilo vse ministerstvo, ki ni maralo ubogati kneza glede pevratka roških častnikov. Knez se dogovarja radi se.lave novega minislerstva s Cankovom in Kara-velom, ki sta pristaja Rusije. — Bolgarija si izposodi 30 milijonov frankov za gospodarske polrebe.
Jnsroslovansfca pevska zveza. — Naši Citatelji še spominjajo, da se je nedavno, ko so si o prazniku sv. Cirila in Metoda v Plov-divu podali roke srbski in bolgarski pevci, porodila ideja o jugoslovanski pevski zvezi. Kakor čitamo v »Slov. Narodu", imel je do-tični zasnovalni odbor dne 21». m. m. svojo prvo sejo pod preiJsedništvom Slovenca prof. Bezenška. Odbor je naložil svojemu predsedniku, naj osebno navdušuje srbska, hrvaška in slovenska pevska društva za pristop k »Zavezi«. Prof. Bezenšek je že potoval po Srbiji in po Hrvaškem — z najboljim vspe-horn. Dal Bog, da bi srca objemajoča pesem ublažila dosedanja nasprolslva med Jugoslovani, sosebno pa Hrvati in Srbi. V JMem-gradu so o bivanju prof. Bezenška kazali nujlioljo voljo za tak preobrat, ki bi cpolialno uplivai tudi na na^e avstrijske odnosa ji- V Zagrebu se je prof. Bezenšek dogovoril slir-deče glede pristopa k zavezi: Od vsake narodnosti naj se izbereta po dva delegatu za zave/.no konferencijo, ki nuj bi se seSla v oktobru ii. pr. v Melemgiadu, Zaveza hrvaških pevskih društev priredi prihodnje M«> v Oseku svoj veliki koncert. Tjakaj naj bi prišla tudi srbska pevska društva in nekaj bolgarskih in slovenskih pevcev. Tako naj bi se prirejali komcrli vsako leto na drugem kraji, kamor naj bi prihajala bližnja društva. Tudi sedež vodstva naj bi se menja!: jedeiikral naj bi bil v Srcdcu, potem v Beleiiigradu, Zagrebu, Ljubljani itd., kajti ako sm«-j«» hoditi avnlr., nemška pevska društva celo v Stullgart — opaža prav dobro dopisnik »Slov. Naroda* -, potem mora biii dovoljeno tudi nam kadar hočemo iti v posel«? k našim bližnjim bratom.
Rusija. - česar nima še nikaka država v Evropi, to dobi v kratkem barbarska Rusija — namreč, žensko zdrav uiškii vseučilišč«'. Dno 2{\. pr. m. so uzidali v IVtrogradu to meljni kamen takemu vseučilišču. Vsi ruski časopisi so pohvalili odlok petrogradske vlade, edini .(Jraždanin* ne, ki se boji, da se zimske s to ustanovo ogreše ob načela pravoslavne cerkve. V leni pogledu ga je pobil pa »Cerkveni Vcsliiik", ki tudi odobrava ustanovo lega vseučilišča bu-dr, da ženska omika v nikakem pogledu ne nasprotuje koristim cerkve. — Ruski car pride torej -'7. na Dunaj; odpotuje pa 2'.). Z Dunaja odpotuje v Nemčijo, Dansko, Angleško, Francijo in I!cst>nsko.
Sibirska /ele/lllca se jo jela graditi v lelu 1.S!l|. Ako bodo dela tako napredovala, kakor doslej, računali je z golovosljo, da bode to velikansko tehnično podjetje dovršeno <lo leta MU L Stroški le železni«1«, ki se gradi na jeden lir iu v Rusiji navadno Sirjavo (t'524 metra), so pmračutijeni na 4('»() milijonov goldinarjev. V l«'j svoli so všlele tudi svole za vozove. Trebuhi bode najprej 2000 lokomotiv, '.»UM) voz za osebe in 'MAM vo/ za pnivažaiije blaga. Namero-vana brzina v vo/.nji bmle 'M kilometrov na uro. Ko se otvori vsa črta, trebalo bode torej od mesta Čeljabinsk (mesto v giihemiji oremburški) do Vladivosloka (mesto v skrajno vzločni Sibiriji ob japonskem morju) 11 < I rti, od Peterbsuga pa do paciliškega oceana M-dni. Iz Londona v Japonsko (preko Moskve) se bode dospelo v M dneh, v Kitaj (Šarigaj) v 21 dneh. Ta pota zahtevajo danes po morju 2'.) oziroma 31 dni. Pa takem mora biti vsakomur jasna velikanska važnost, ki jo bode imela sibirska železnica no le za Sibirijo in Rusijo, ampak za vos mednarodni promet. Kolik prevrat v mednarodni trgovini in v gospodarskih oduoSajih bode značilo ž<> dejstvo samo, da velika kitajska država, ki je bila dosedaj zaprta Evropi radi nedoslalnošt! občil, stopi v direktno zvezo •/. Evropo! Saj je baje že dovolila kitajska vlada, da se bode nadaljevala sibirska železnica na kitajska tla. Kakor hitro se to zgodi, nazivati se bode smela Rusija prvo širiteljico kultur«' v dosedaj isti koiluri ncprislopni Aziji. In vse velikanske priprave za lo kulturno delo, zahtevajoče ogromnih naporov človeškega duha ter ogromnih matcrijalnih žrtev, vrši Rusija brez vsega hrupa, vriščanja in bahanjn. In če primerjamo to mirno samozavest na ruski strani, a kričavost Italijanov z njih kolonijalno politiko ter vspehe na obeh straneh, potem Se Ie vidimo, kolik je razloček med Rusi in Italijani.
Književnost.
Aškerčeve poezije. (Dalje.) Prav zanimiva je tudi »Firduzi i n d o r v i S*. Pesnik Firduzi je bil ljubljenec Porzov. Pri odprtem oknu je čital pesmi; pešec mnog gre tamkaj mimo, postaja in posluša verze z ulice. Ali najzveslejši poslušalec je bil — M a h m u «|, prerok daleč znan. Ali kaj dela? Iz ust mu vro le kleveto na Firduzija.
»Klevetaje, zabavljajo Pleše Mahniiid in vrti se; Turban ziblje se na glavi, A kaflan ko perutnica V zraku mu vrtini". Ali   Firduzi  se   ni zmenil   za   besnega norca na cesli: mirno je pisal in čital nove pesmi. Prijatelji pa so ga opozarjali: »Nič ne vidiš, nič ne slišiš, Kak te psujo norec tam - le ? Mirno to trpiš? Verz za verzom ti zavija, Vse obrača U narobe; Kar je belo, vidi črno, Kjer je čistost, vidi podlost... Odgovori mul* Toda pesnik se je lahko nasmejal, po-gladil si brado in spregovoril: «Nisle Perzi vi? Smili naj se vsak bolnik vam!
Derviš Mahmud se mi smili,
Ker bolan je revež luitlo -
Um mu je bolan!
Koran zmešat mu je glavo.
Dražiti ga, greh bi bilo;
Zbolel svetec bi še huje:
Ktlo ve, kaj bi se zgodilo ?
Kriv pa bil bi jaz!
Oh, spet vpije iu besn." tam!
Vode, vode, hladne, bratje!
To je vrč poln! — PoSknjpite
Glavo vročo mu! Ostanek
Pil« dajte mu!;. Kak«) žgoča  satira!   In   vendar:   edino pravi odgovor! Kaj naj pa odgovarja pesnik. ko je  naprej   zaman  vsaka stvarna be=rda?
SKiileii-Dainaste 65 Kr.
W'i II. H-tr. p. Mri - ffiv,i« setiivsrze. iv..i~i> :i:i farhijre Hctnnab<*ra-S«itfe vf.B :!-'> kr. 1.1- IT. IM j.. Met. (.lati, iff.-lri-iu, k:irri.-rt., j.v.!H:i.-:.t::. H.hm-I fltr. ti-:i. '2(1« vcn-rli. Qn.il. un.I *4N> irr.-.-Fi. F.u-l»-i I«>-—.in- rrr.!. |»«>rto-iiml »t>H«>rfri'[ iii« Hitas. M.;-,< iiii^tIii'|ii| I>..|.|..-Ir.- Uri. fi.t.rt.. i. ..-ti <!• r Sm.v...z S.iileii-Fiilirikmi (i. Hfitnpbrn; [k   »   k. IloH ]
zi i;i«.i«\
VhIimI uitiili/.«' nabili iz\iMli»nri»v, ji» m.«                 kiM'la votla                 j«.«.
KRONDORFER
iihmI iiaravniitii kis<>lir»ini   prva
v vrsti.       Kiklouo v Kuriri ima
ANGELO FORNIZZt.
V leni olciajil >;«' s Ifiil ui/.pi-iijrjn sl«'(l«rc služI«-: '
I. Iiritelja-voditelja štiiii;i/.n'iluirf v Kriiiiii-iiin,
•2. jiiuhiMelja, cvciitiiefno n«'il«'lja. iiu šlirirji/icdiiici  v flnvcii,
U. (Icliniliviura nrili-lja-vmliti-lja im eiuuiizivduiri  v Oliile/i,
hiiiimlki It-li služIt so ilolmviii v de/.-lnili |m.muv;!Ii M), ni.-iirsi 1S7IL in 1-. iiiiirca  IS7!».
Prošnji1 s pnslaviiiini spričevali prosilci  iz ilni^ili oki-nji-v 7. /«liaV[ii-"-.kiiii spiircviiloni      je vložili v dolii <i Ifilnov po m/j/hisu v - Ossrivaluri' Tiicslino po pivdposlitvljciiili šolskih «ihlasfiiijiili.
G. kr. okrajni šolski svet
v Tolminu, iliic  i:;, av^nsla   is'.n;.
Predsednik.                           i.,::.
Stanovanje
s livmi solnimi, sobi«1«), kuhinjo, in kleljo. S minili od o|i,vMi'KJi. Ii-a «mI«I;i-Ijcno. se iidilu 1 "i. iiklolini. Sr dovoljuje tudi  na vrl.                                                     (.-,.-,   ;.
v«!i; pri  iipiaviiišlvu.
Šest do osem dijakov
sprejme neka slovenska rodbina v {lorici na staiiovniij«' in hrami. Ver pri uprav-riištvu.                                                        112 d    -2
Za prodajalnico s papirjem in drugimi potrebščinami v Gorici
išče se zanesljiva, varščino polož.iti zmoi-.ua in v taki trgovini spnsnluia možka ali ženska oseba, ki pozna ih-ft-lim je/ike. Spirjmc se tudi čvrsti in zdravi, slovenščine, it al ija nščini'iu nemščine zmožni učenec-    Več pri ua*em uprav-
išlvu
11-s
Dva iifonea
iz boljših i-oilhiit se sprejmelu na hrano in sianovanje.  V hiši se irovori slovenski in nemški.                        UJ
Kjo?  —• ptivi' upi-iivnišlvo.
mm MiKiN
trg;«vec  s  stekleni tu,   porcelanastim   in
glinastim bi asom
v Gosposki ulici »t. 4 v Gorici
naznanja eenjonini svojim odjemaleem v (mi-
riei in na debeli, ila ima vsled sporazumljenja
z ilrugimi   trgovri   z enakim   blagom,   svojo
prodajaliiii-o
ob nedeljah in praznikih zaprto.
Zahvaljuje se jim na dosedanji naklonjenosti, se toplo priporoča za slučajne diuge polrebe obljubljaje vedno pošteno iu ločno S. tli; -2-1             postrežbo.            P. ."»S:!—2
Stanovanje in hrano
isfe nek  u r a «i n i k, Slovenec. Ponudbe iipravnistvu.                    M-lt—2
Odvetnik
dr. Gamillo vitez Egger
je preložil z dnem 1. avgusta t. 1. svojo pisarno v Hiiuiliaimo-vo lilšo v (losposki ulici št. 7. prvo s. i:»7 o -i             nadstropje.               p. r,7 c,  n
Razglas.
Pri oddelku znslavnicn j«; izpraznjeno
mesto nadzornika
ilniKocpnili /U't:oii.
Vsled lepa in na podlajri razpisa prr-f:aslilt'jra varstva z dne ">. t. m. poživljajo se vsi tisli, ki mislijo na to službo, da vložijo s«> v teko(':«'in iiK-'S«j<jii svoj«- pnišnje pri podpisanem ravnateljstvu, kat«;i-o j«r tudi pripravljeno <lali potrebna pnja^ntia.                                 ib::   -j
Ravnateljstvo zastavnice
in ž njo zflrii/ciir liraiiilniir.
Štev. 441
Razglas.
Naznanja se, da
javna dražba
Zastavil II. eelrlleta, t. j. mesecev
aprila, maja in junija 1895. I.
zai-ne v ponedeljek, dne 7. sejitembra ISUlj.
ter  se   bo   nadaljevala   naslednje  četrtke j„ ponedeljke.
0«! ravnateljstva zastavljavuii,.
iu ž njo združene hranilnice. V (Jorici, dne 7. avjm^tca lS'Mt.
Akviziterje
/i po/aru«- in //nijciisKo /avaro->.iujf proti stalni plači in upravnimi sprejema pri nas dobro znana in razširjena zavaroval- ' (I;UI |l() i,.i, ,,.ni
niča.    fonuiif.e   naj   -•-•   pošiljajo   na f uprauiištvo iia.-1-L'a l;-l;i pod naslovom:
„Akviziter':                   i.i.. i.
PO/Olt!
Podpisani naznanja   »lavnemu obi in-;;,,
:i,i  iJoriikeiu, v Tr-lu in   okolici, ila je piv.
v/el  M' eiMi gostilni! V   Tl>llU ki Je th.l-:,, /n.tn.i pod imenom
„Pn zlatem petelinu"
; v ulici (<hega M. #. jblf/o ju/, kolodvoim).
V i-li t(t."i p ri -; t n ;:  in n e j, ()
bi-la  iu  i-iiia   viii.ivr.kii,   kr
vin.i, k ikor lifli   umih
Eteriška olja, esence, eterje, barve
Hratri Janouf.kovc
Star;i iu /iiaua  <x«»tiliia
,Sandwirth'ali Dolenc
v Vipavi
m Mihami za tujce, vrtom, lilrvi
it« vsemi jMdielnitmi prostori
daje se s 1. januarjem 1897. pod uyodnimi pogoji v najem.      ,,,,....
1'cij.ivi naj ;,«' |.i»*.|jejo na iiie.lov:
8t. 45, poste restanfe, $t. Vid nad Vipavo.
kjer .;•• zv«-ilo  v.-i iia!;in«'iii poboji.
Pražko hišno mazilo
I/   Ifltilllil'             '¦    ¦ •'•   ''¦
B. FRAGNER-JA v PRAGI
V oliroktlt \u* :i.'i (u '':% kr. S |i»^t«» t; kr Iliioim r.i/iiii^iljiitiijc ju* pusti.
Efa»-3 iik~j:
B.FragnBrl1,,fc'i,,»:«p'-j ¦«¦«•»««•'»•"!»••
Hi!] si.-aci, m i:$a Spmrsv* «:,:; 253
.li I. po lili kr.
.. .. m ..
., u „
Itcli vKIIii:;  '¦ i-1 >  ,1 llrl«i <I<»iitiis'r .    .    .
('rim licr/ainliisko ....
Trini Isterslto.....
Modra IVaiiklnja    .... Vin« (-t.uo ;!»ii :: lii.i)i'rii»fn
belo  v slcIJciile.ili........so .
SciiožcšK«! pivo..........2\ .
/.iMv.ii dobrih vin ima In. bi njo / (iolu in t o c n <i  p r i p r.i s I j t- n i m i. j/ork i n in   mrzlimi   jedili.   1'o-ilre/li.i   tnčn i p..M. im.
1'i-ifioničaje   s.    .V-. ^'. Vipavcem,  Ur
ševcetu    III    (tlti^-ntll    ^il-.Vliemil    .i!l.ill-tV>l
l-ori-k«" in !iv..i^k«' okolice, bel.v.i
-f'«,;l

troatilnioar v ulici Colftorio Ot. : v Ti-Mii.
Trgovec z vinom na veliko
Anton Pečenko
V«:n.i nI.. . s       GORICA        Vi i iiiu.liii» m
pristna bela        .^„
In črna vina      "JV:
**       4
vipavskih,
V. U.n-li i v.-: ..i -. i.
n—iT
JU.
Tovarna uzornin tefovailnili priprav
v Praj>-i na Smihovu
]i popolnemu u/.ornomiE prir«'j«'vanju sokoIsKili In šolskih trln\uiliii<'
/.^•el.iv; ,i ;...ii:.» •..•<..   C,-.v z '... ;.:: ¦.v.\;".i\:
jVavadt\c priprave so vedno v raloj:.
Ceil.ki.   |.f..w.-u'..i   i-.i   i:.i.-rli   /.'.   i...;-..'i-..-   Wl .Iniri-   p..;tj.i   n.a   i;.!!i:.-,.i   l.r..-.[ ;.-.;:n>   ni   pni':;!
l'oprav«> i/.viN«jp po niijui/jili cciiuli.
Za mlekarje in gospodarje!
Tvr.ika U. F«*h1. K(>slH>ry; v «:«,-
rici ji* spravila v trgovino novo viwt muke   /,.i   lejeiljc   /hitle,   k.licIM   llpot.ib-
! liaio že v planinski!. il«-ži>laii  v-i /i\in«i-! rejci  in mlekarji. Ta                    - t..v. •*   .
|  moka za pitanje
je piipoznun.i po c. kr. kiiiflij.-kem pn ^kiiv.iliAOu v <;<»ri'i kot i/lioum ^iv«Ul\.. z.t n-j.-nji' in .;«• priporoča oi!jetlinikn:ii raili svojf r«'«li!m' la>!i:o-;ti za IioIjm-k.ikovo-!  kri\j«'L'a mleka.
Moka za pHanje .-«¦ iiniava
j v zaznamovanih in s svitnctii zape«"au-j nilt žakijsli ml od ki:, po :i »M. pri tvniki
J. Kaučič v Gorici
j na   IC«»n.ju   b-r   pii   Ivnlki   G.   Ferd. j Resberg   v (i..rici v stari  cukianii v
I kapucin-ki  ulici.                                 p. :,: r   :;
ŽelouVčui in okr*ki)(vMi40i*i
eliksir iz kine in železa
je posebnost                         «i.::t
Cristofoletti-jeve lekarne.
Ima vsebino železa in kine \ jeilnaki nmo/.ini, jo prijetne^.« okus;« ter brez ilrujiib škoilljivih' tv;irin. IV-roCnje tok, oj.ij-ujo prebavo in proimiginV shilHikrvnost.
Joilnii sl«kl«'nica 2W pramov stane irW* 80 kr. ~^fei
;¦'.:, :. \ .:;  .....u.: ^u>j  piiti'iiti>iuiii >»«li«
čistilnih mlinov za žito
r.u".im piitoiitKiani »n-tiiv
kamonitih šrotovnikov
in stamoreznic s češkimi noži.
V*«« z zasotoiliom in po zmoriii cent. iilar- N:» r.i,:iiiii ims-Mv.i!! -rm .lol.il n;ij\i>j.« ii.lh'»ii\imj.i. i-n.iim pii t.>k!.iii\.»>ijii r>sl's'.'.vih nil-nuN 1 lsiil. v I-niiri. ko ji- i-i! m..j mjin nif.I l.'i uk-•m>.i t'::r.Ji..:i io>! iiijt>o]v.i, ker jo pnpotmtma z.i-.l..^r. \-»-iu z.ili!(.\;i!ii.
i:<«.<;Xo. r.n:n- j...hv.iU> in .s>ri.-:il.» .» [ckm..v:>l-!|..-ti i...šilj:i :i;i =.,5,101,. Iu-ezpl.i0n.> in p..;miiu-pr-st.,                                                   tli).  K!-   II.
Vaelav Zima,
prv.i t%Ai.,i .-. kr. pi-iv. i/:tii'lnv!ilnici«i-:;inil: iiiliimv
z.i žito, i-l.inioic-zniii in šroiovniiov, v l';i'pyoluu'li u Opočna n;i slaaii Amt (Co»!.:«'i