7)2_ DS VIHAT^K GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LESNA SLOVENJ GRADEC GOZDARSTVO IN LESNA INDUSTRIJA LETO IX — ŠTEVILKA 1 FEBRUAR 1976 IGRA NARAVE - POHORSKI MOŽ Nenavadno oblikovan smrekov štor pri kmetu Turičniku nad Slovenjem Gradcem — Foto: A. Klemenšck, dipl. inž. V TEJ ŠTEVILKI LAHKO BERETE: — Količinska Izvršitev plana za lesnoindustrijsko ln gozdarsko dejavnost za leto 1975 — Informacija o likvidnosti podjetja — Delo organov upravljanja — Mini intervju — Ali ni cena previsoka? — Gozdni obrati za kooperacijo — Kako ln koliko štipendije? — Bili so lepi, a tudi težki dnevi — Srečanje borcev Zidanškove brigade — Človeška solidarnost ni navadna fraza — Portret sodelavca — Športne Igre Lesne ’75 — Zdrav duh v zdravem telesu — Pismo ljubitelja narave — Kadrovske novice — Križanka, Lesne Slovenj Gradec Dragi bralci! Ob izidu prve številke našega glasila nam dovolite, da napišemo nekaj o željah in načrtih uredniškega odbora ob izdajanju številk našega glasila v letošnjem letu. Naša, verjetno pa tudi vaša želja je, da bi glasilo izhajalo bolj redno kot doslej, da bi izšlo več številk in da bi list postal vsebinsko bogatejši in zanimivejši za vsakogar izmed nas. Prepričani smo, da nam bo z vašim sodelovanjem uspelo doseči ta cilj. Morda si, ko prebirate te vrstice, mislite: le kaj hočejo od nas, kaj imajo »za bregom«? Pravzaprav ničesar nemogočega. Izrazili bi radi le željo, da nam pomagate, da z nami sodelujete, ker bomo le tako dosegli zaželen uspeh. In kako si predstavljamo takšno sodelovanje? Dobro vemo, da bi marsikdo izmed vas imel povedati veliko zanimivih stvari iz življenja in dela na delovnem mestu ali doma. Pa kaj, ko ni časa, da bi sedli in se lotili pisanja. Če je to tisti problem, ki vam brani, da bi sodelovali z nami, potem vam povemo, da poznamo odličen recept. Kakšen? Z novim letom je pri skupnih službah zaposlen referent za obveščanje. Njegova naloga bo razen obveščanja tudi urejanje glasila. Če boste želeli, da bi objavili kakšno zanimivost, problem, šalo, skratka, karkoli zanimivega, pa nimate časa, da bi to sami napisali, pišite na pravno-organizacijski sektor, referentu za obveščanje ali ga pokličite po telefonu, pa bo ta namesto vaš, v vašem imenu, napisal tisto, kar mu boste povedali. O čem naj bi pisali, oziroma pripovedovali. O stvareh, ki jih doživljate vsak dan na delovnem mestu; o problemih, šalah v vašem TOZD ali na vašem delovnem mestu, morda o vaših sodelavcih, o katerih mislite, da si zaradi svoje delovne discipline zaslužijo, da jih spoznajo tudi drugi zaposleni v naši delovni organizaciji. Morda živijo in delajo v vaši sredi ljudje, ki v svojem prostem času slikajo, kiparijo, pišejo pesmi, črtice, novele. Sporočite nam njihova imena, da jih bomo lahko predstavili. Skratka, pišite in sporočajte o vsem, kar se vam zdi zanimivo, mi pa se bomo potrudili, da bodo vaši prispevki objavljeni. Svoje prispevke pošiljajte na naslov »LESNA — gozdarstvo in lesna industrija Slovenj Gradec«, pravno-organizacijski sek-(Nadaljevanje na 2. strani) 5 Sfc 0 tol KAKO SMO IZPOLNILI PLANIRANO PROIZVODNJO KOLIČINSKA IZVRŠITEV PLANA ZA LESNOINDUSTRIJSKO DEJAVNOST V LETU 1975 V lesnoindustrijski dejavnosti »LESNE« smo dosegli v letu 1975 višjo proizvodnjo kot v letu 1974. Porast ni bil enakomeren skozi celo leto — v prvem polletju je bil višji kot v drugem. Po posameznih TOZD povečanje ali upadanje močno odstopa od skupnih rezultatov. Žagarska proizvodnja je kot celota pod planom, vendar je občutno povečala proizvodnjo v primerjavi z letom 1974. Proizvodnja je manjša zaradi spremembe plana in večja zaradi večje dobave hlodovine. Med letom je bilo precej nihanja zaradi neenakomernih dobav hlodovine, kot posledica tega so bile precej neenakomerno koriščene kapacitete, a vendar polno. Delali so tudi v tretji izmeni ali ob prostih sobotah. V letu 1975 je več negativnih faktorjev vplivalo na delo v žagarski proizvodnji. Med njimi sta najmočnejša: poslabšanje kvalitete hlodovine in padec popraševanja po žaganem lesu. V tovarni ivernih plošč je plan močno prekoračen zaradi dela v treh, oziroma štirih izmenah. Tako delo je narekovala ekonomska situacija tovarne in veliko popraševanje po iverkah. Bilo je treba vložiti izredne napore za dosego tako ugodnih proizvodnih rezultatov. (Nadaljevanje s 1. strani) tor, referentu za obveščanje, s pripisom ,za Viharnik'«. Ob zaključku teh razmišljanj, o naših željah za delo v bodoče, ne moremo končati, ne da bi izrekli posebno zahvalo Juriju Sumečniku. Tovariš Jurij, kot ga radi imenujejo, je že nekaj let s svojim delom in prizadevnostjo prispeval, da je naše glasilo sploh iz- hajalo. Z veliko volje je ob svojem rednem delu našel še vedno toliko časa, da je uspel pridobiti krog sodelavcev, ki so mu pomagali pri izdajanju in urejanju glasila. Tovariš Jurij, tebi in dosedanjim sodelavcem iskrena hvala za vloženi trud, istočasno pa izražamo željo, da nam še v bodoče pomagate pri delu. Uredništvo Finalna proizvodnja planskih predvidevanj ni izpolnila, vendar je občutno povečala proizvodne količine v primerjavi z letom 1974. Plan ni bil dosežen zaradi zelo neugodnih tržnih razmer. Popraševanje je močno upadlo, znižale pa so se tudi cene. Tako stanje je bilo skoraj pri vseh izdelkih stavbnega pohištva, torej za vse izdelke naše finalne lesne predelave. Zaradi take tržne situacije je bilo treba preiti na direktno prodajo, s tem tudi proizvodnjo, gradbenim podjetjem in sprejemanjem skrajno neugodnh proizvodnih dispozicij. Nujno so se zmanjšale serije, povečali stroški, padla je produktivnost. Vse omenjene težave pa vseeno niso povzročile padca proizvodnje v primerjavi z letom 1974. Marjan Baškovič, inž. KOLIČINSKA IZVRŠITEV PLANA ZA LESNOINDUSTRIJSKO DEJAVNOST ZA LETO 1975 TOZD/izdelek Plan za leto 1975 po rebalansu Dosežena proizvodnja v letu 1975 %> izpolnitve plana a) ŽAGAN LES — m3 Žaga Mislinja 15.607 15.725 100,8 Žaga Otiški vrh 28.538 26.976 94,5 Žaga Mušenik 14.950 14.528 97,2 Žaga Radlje 18.123 18.295 100,9 Žaga Radlje 1.383 1.373 99,3 Skupaj žagan les 78.601 76.897 97,8 b) LADIJSKI POD — m3 Žaga Mislinja 866 746 86,1 Žaga Otiški vrh 1.044 1.715 164,3 Žaga Mušenik 1.500 1.303 86,9 Žaga Vuhred 771 51 6,6 Skupaj ladijski pod 4.181 3.815 91,2 c) IVERNE PLOŠČE Navadne iveme plošče — m3 79.990 79.381 99,2 Oplemenitene iveme plošče — m2 831.000 879.460 105,8 d) FINALNA PROIZVODNJA TP Pameče Podboji — kosov 31.881 28.809 90,4 Obloge — m2 213.179 214.860 100,8 Priprava furnirja za Prevalje — m2 269.925 219.524 81,3 Omarice za rolo — kosov 19.933 14.806 74,3 Letve — tm 84.475 101.414 120,0 TP Prevalje Furnirana vratna krila — kom. 69.541 64.720 93,1 Klasična krila — kosov 13.787 13.864 99,3 Podboji Kopa — kosov 23.169 23.746 102,5 Kavč ogrodja — kosov 3.648 4.153 113,8 Slepi podboji — kosov 2.730 4.552 166,7 Palete — 690 TSP Radlje Klasična okna in vrata — kosov 16.991 16.535 97,3 Montaža rolet — 5.206 TO Podvelka Okna Intro-Izolir — kosov 31.027 22.655 73,0 Izolirno steklo — m2 41.122 25.200 61,3 PVC rolete — kosov 27.697 17.183 62,0 Rolo omarice — kosov 15.381 7.252 47,1 Palete za embalažo — kosov — 486 (Nadaljevanje na 3. strani) 2 K LIKVIDNOST Informacija o stanju likvidnosti podjetja V zadnjem »Viharniku« je bila poleg številčnih podatkov podana obrazložitev visokega porasta vezanih obratnih sredstev do konca oktobra v primerjavi z začetkom leta. Tokrat torej ugotavljamo le spremembe v mesecu novembru v primerjavi s koncem meseca oktobra. Novembra so bile zaloge še v nadaljnjem porastu — v enem mesecu so se povečale za 6,715/m ND (/m pomeni v tisočih ND) tako pri surovinah in materialu kot pri gotovih izdelkih. V enajstih mesecih letos je podjetje povečalo potrebe po obratnih sredstvih samo s povečanimi zalogami kar za 31,821/m ali za 28 % Tudi stanje terjatev, neplačani dolgovi kupcev za naše prodane izdelke, se je v novembru dodatno povišalo in znaša stanje že 106,197/m ND, kar predstavlja poprečno vezavo 76 dni ali dva in polmeseč-no vrednost prodaje. V isti višini smo povečali tudi obveznosti do naših dobaviteljev, ki znašajo konec novembra že 58,986/m ND, vendar še vedno le dobro polovico vseh terjatev. V 11 mesecih letos smo neplačane obveznosti povišali za 58 % ter si s tem zmanjševali primanjkljaj obratnih sredstev. Ta vir sredstev pa nam največkrat pomeni dodatni strošek za zamudne obresti, ki nam jih zaračunavajo dobavitelji, kjer ne uspe- mo sklepati pogodb z daljšo valuto plačil. Med viri obratnih sredstev so bistveno povečani v novembru predvsem kratkoročni krediti. Le-ti so v letošnjem letu narasli kar za 81 %>. Približno 50 “/o kratkoročnih in začasnih virov obratnih sredstev pomeni za pokrivanje zalog In terjatev preveč rizi-kov stalnega obnavljanja teh virov in tudi znatno višji strošek v obliki obresti. Na račun večjih kratkoročnih kreditov je primanjkljaj obratnih sredstev konec novembra celo nekaj nižji kot meseca oktobra — za 2,334/m ND in za 10% nižji kot v začetku leta. Kakšno bo poročilo o vezavi obratnih sredstev in virov v zaključnem računu, torej konec leta 19757 Natančni podatki bodo znani šele z zaključnim računom. Vendar nekaj ocen. Vrednost zalog se je v decembru še zvišala, kar bo povečalo skupaj vezana obratna sredstva. Bistvena sprememba je ob koncu leta nastala v stanju terjatev do kupcev. Vsestranska akcija za izterjavo kupcev je stekla v zadnjem mesecu leta 1975 zelo pozitivno. Pritok sredstev je bil izredno visok, tako da se je stanje terjatev bistveno znižalo skoraj na 50 do 60% stanja konec novembra. To pomeni za zaključni račun trojno ugodnost v podjetju in TOZD: (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje z 2. strani) KOLIČINSKA IZVRŠITEV PLANA ZA GOZDARSKO DEJAVNOST V LETTJ 1975 Proizvodni plan sečnje in oddaje gozdnih sortimentov za leto 1975 je izpolnjen v celoti. Posamezne temeljne organizacije združenega dela gozdarstva so s spremembo plana povečale količine oddaje lesa, in to predvsem z znižanjem prehodnih zalog — saj so ob normalni sečnji prehodne zaloge znižane od 29.103 m3 s stanjem 1. 1. na 19.812 m3 s stanjem 31. 12. Istočasno z znižanjem prehodnih zalog je tudi pozitiven premik le-teh iz gozda na kamionsko cesto oziroma skladišče, tako da je v gozdu manj kot polovica vseh prehodnih zalog. V družbenem sektorju je plan sečnje realiziran skupno za podjetje s 106% (po temeljnih organizacijah združenega dela od 101 do 113%). Prav tako je odkup iz zasebnega sektorja realiziran za celotno podjetje s 106%. Načrtovanih količin ni dosegla edino temeljna organizacija združenega dela gozdarstva Mislinja, ki je odkupila 815 m3 manj, kot je planirala. Oddaja — prodaja gozdnih sortimentov je prav tako izvršena nad načrtovano količino, in sicer: v družbenem sektorju za 4572 m3, v zasebnem pa 6480 m3, skupno 11.052 m3 ali v odstotku 5,03. Skupno je bilo prodanega 230.579 m3 lesa; iz družbenih gozdov 109.407 m3 in iz zasebnih 121.172 m3. Prek centralnega lesnega skladišča je bilo v preteklem letu oddanega skupno 86.306 m3 lesa, kar predstavlja 37,43% vsega oddanega lesa. Količinski podatki izvršitve plana proizvodnje in prodaje so ugodni, kakšni pa bodo finančni, nam bo pokazal zaključni račun. Metod Sekirnik, dipl. inž. gozd. KOLIČINSKA IZVRŠITEV PLANA OD 1. 1. DO 31. 12. 1975 TOZD Družbeni sektor Privatni sektor Skupaj Od tega na CLS plan izvršeno % plan izvršeno % > plan izvršeno i % plan izvršeno % POSEK — ODKUP Mislinja 15.005 16.896 113 13.380 12.565 94 28.385 29.461 104 Slovenj Gradec 11.620 11.837 102 22.800 22.915 101 34.420 34.752 101 Dravograd 5.376 5.455 101 12.825 13.558 106 18.201 19.013 104 Ravne 9.550 9.944 104 17.687 18.857 107 27.237 28.801 106 Črna 29.800 32.048 108 17.000 20.863 123 46.800 52.911 113 Radlje 27.430 28.288 103 31.000 32.452 105 58.430 60.740 104 Skupaj : 98.781 104.468 106 114.692 121.210 106 213.473 225.678 106 PRODAJA Mislinja 17.005 19.394 114 13.380 12.845 96 30.385 32.239 106 11.440 11.491 100 Slovenj Gradec 13.120 13.141 100 22.800 22.883 100 35.920 36.024 100 15.400 15.151 98 Dravograd 5.461 5.477 100 12.825 13.458 105 18.286 18.935 104 13.564 14.095 104 Ravne 10.464 11.478 110 17.687 18.926 107 28.151 30.404 108 20.600 18.159 88 Črna 30.800 30.582 99 17.000 20.480 120 47.800 51.062 107 14.000 17.544 125 Radlje 27.985 29.335 105 31.000 32.580 105 58.985 61.915 105 8.865 5.442 61 CLS Otiški vrh (83.869) (86.306) (103) — (83.869) (86.306) (103) Skupaj : 104.835 109.407 104 114.692 121.172 106 219.527 230.579 105 83.869 81.882 98 Tehnični les iglavcev Zaloga Od tega 1.1.1975 31.12.1975 gozd. k. o. sklad. PRODAJA NA PANJU Mislinja 4.220 1.853 683 1.170 Slovenj Gradec 3.911 2.707 2.390 361 44 Dravograd 1.052 1.054 360 694 Ravne 2.408 997 354 641 2 Črna 5.483 6.458 2.982 3.472 4 Radlje 7.561 5.283 2.531 1.196 1.556 CLS Otiški vrh 4.468 1.460 1.460 Skupaj : 29.103 19.812 9.300 7.534 2.978 Delo organov upravljanja podjetja Delavski svet in svet kmetov lastnikov gozdov LESNE Slovenj Gradec, gozdarstvo in lesna industrija, sta imela v mesecu decembru 1975 eno skupno sejo, izvršilni odbor podjetja eno sejo in odbor samoupravne delavske kontrole podjetja eno sejo. 9. seja delavskega sveta in sveta kmetov lastnikov gozdov, z dne 26. 12. 1975 Od pomembnih stvari, o katerih sta delavski svet in svet kmetov lastnikov gozdov razpravljala in sklepala na tej seji, moramo omeniti: — Sprejela sta predlog poslovne politike in osnove za izdelavo gospodarskega načrta za leto 1976. — Odobren je bil najem kratkoročnega kredita za odplačilo carine za opremo Tovarne oken Podvelka v višini 1,895.000 din. — Odobril se je nakup obveznic federacije z rokom vračila INFORMACIJA O STANJU (Nadaljevanje s 3. strani) 1. nižji odpis terjatev, starejših od 45 dni — v breme dohodka; 2. nižje vezana obratna sredstva in s tem manjši primanjkljaj obratnih sredstev; 3. možnost plačila starih obveznosti do dobaviteljev, kmetov in do bank in v tej zvezi nižje zamudne obresti. LIKVIDNOSTI PODJETJA To nam omogoča začasno tudi normalno in likvidno poslovanje podjetja, ki ga z olajšanjem čutimo v mesecu januarju letos. Več o problematiki likvidnosti, tudi po posameznih TOZD, boste lahko čitali v podrobnejšem poročilu zaključnega računa za leto 1975. Pregled vezave obratnih sredstev in virov obratnih sredstev za celotno podjetje (vrednostno) — konec novembra 1975. A. Vezana obratna sredstva (v 000 ND) Vrsta vira Stanje 1. 1. 1975 Stanje 30. 11. 1975 Povečanje oz. zmanjšanje Indeks 3 :2 1. Vrednost zalog: — surovine in material 50,587 44,176 — 6,411 87 — nedovršena proizvodn. 11,290 13,518 + 2,228 120 — gotovi izdelki 52,516 88,520 + 36,004 169 Skupaj zaloge: 114,393 146,214 + 31,821 128 2. Terjatve do kupcev 84,442 106,197 + 21,755 126 3. Avansi dobaviteljem 6,143 15,307 + 9,164 249 4. Zagonski stroški (nekriti) 14,759 12,610 — 2,149 85 5. Tekoče izgube — 3,068 + 3,068 — Skupaj vezana obratna sredstva 219,737 283,396 + 63,659 129 6. Obveznost do dobaviteljev 38,330 58,986 + 21,656 158 Neto vezana obratna sredstva 182,407 224,410 + 42,003 123 B. Viri obratnih sredstev (v 000 ND) o •r-> Vrsta vira Stanje 1. 1. 1975 Stanje 30. 11. 1975 Povečanje oz. zmanjša Indeks 3:2 1. Lastni poslovni sklad 50,307 62,633 + 12,326 125 2. Krediti za trajna obratna sredstva 27,795 44,069 + 16,274 159 3. Kratkoročni krediti 53,061 96,192 + 43,131 181 4. Začasni viri (lastna sredstva) 19,783 — 6,659 — 26,442 Skupaj viri obr. sred. 150,946 196,235 + 45,289 130 Primanjkljaj virov obratnih sred. — 31,461 — 28,175 + 3,286 90 Angelca Vrbnjak, oec. 31. 12. 1976 v višini 500.000 din iz sredstev obveznega rezervnega sklada. — Sklenila sta, da se razlike občasnih in plačanih prispevkov za leto 1973 in 1974 v skupni višini 1,312.983,15 din z 31. decembrom 1975 prenesejo v lastni poslovni sklad za obratna sredstva v korist TOZD, na katere se razlike nanašajo. — Sprejela sta sklep, da se napravi dokončni obračun in delitev čistega dohodka za leto 1974 na podlagi samoupravnega sporazuma o dolgoročnem poslovnem sodelovanju s Slovenijalesom Ljubljana. — Sprejet je bil sklep, da LESNA Slovenj Gradec pristopi kot družabnik v mešano podjetje v tujini SLOVENIA BOIS S. A. R. L. BANGUI, CAR RCA. Za podpis vseh potrebnih dokumentov v zvezi s pristopom v mešano podjetje v tujini Slo-venia bois je bil pooblaščen namestnik glavnega direktorja tovariš Mihael Savinek. — Imenovana je bila komisija za pripravo osnutka programa razvoja lesne industrije v Dravski dolini za obdobje 1976 do 1980. — Razpisane so bile volitve v delavski svet podjetja in izvršilni odbor podjetja. S to sejo je bil zaključen tudi mandat delavskega sveta podjetja in sveta kmetov lastnikov gozdov. 11. seja izvršilnega odbora podjetja z dne 17. 12. 1975 Izvršilni odbor je med drugim razpravljal in sklepal: — Spremenil je že sprejeti sklep o višini honorarja našim strokovnjakom, ki poučujejo na osnovi pogodbe na vseh tečajih, seminarjih ali na dislociranih oddelkih v podjetju. Spremeni se v toliko, da je honorar za šolsko uro v rednem delovnem času 30 din neto, ne pa 45 din, kot je bilo sklenjeno prvotno. Izven rednega delovnega časa pa ostane 50 din. — Sprejel je informacijo o poslovanju za 10 mesecev in delno za 11 mesecev in predlagal, da vse tiste TOZD, katerih rezultat poslovanja je nezadovoljiv, hitro in odločno ukrepajo, da bodo čimprej realizirani sanacijski programi. — Razpravljal je o predlogu osnov za sestavo gospodarskega načrta za leto 1976 in o predlogu poslovne politike. — Obravnaval je tri prošnje za dotacijo, od katerih je dve rešil pozitivno, eno pa negativno. 3. seja odbora samoupravne delavske kontrole podjetja z dne 2. 12. 1975. Na tej seji je odbor razpravljal o izvajanju sprejetih sanacijskih in stabilizacijskih programov. Sprejel je sklep, da morajo samoupravne delavske kontrole po TOZD spremljati izvajanje sprejetih programov. Spremljanje naj bo mesečno in poročila naj dostavljajo odboru samoupravne delavske kontrole podetja. V zvezi s spremljanjem inventur je odbor sklenil, da morajo odbori samoupravnih delavskih kontrol po TOZD biti prisotni pri izvajanju inventur in jo tudi spremljati. Odbor se je tudi seznanil z ugotovitvami inšpekcijskih pregledov službe družbenega knjigovodstva, ki so bili v TOZD Tovarna oken Podvelka in Tovarna ivernih plošč Otiški vrh. Sklenil je, da se morajo navodila, ki so bila poslana vsem TOZD in sektorjem pri delovni skupnosti skupnih služb v zvezi s temi ugotovitvami, dosledno izvajati. Pri tem morajo sodelovati tudi odbori samoupravnih delavskih kontrol v TOZD, da se bodo ugotovljene nepravilnosti takoj odpravile. Odbori naj kontrolirajo, da se bodo pogodbe o delu (civilno-pravne) pravilno sklepale. (Nadaljevanje na 5. strani) 4 ■TIIAIN IK ALI NI CENA PREVISOKA? Prizadevanja na vsakovrstnih ravneh za čim hitrejši tehnični in gospodarski napredek in razvoj ne morejo biti popolna in učinkovita, če pri tem pozabljamo vnašati v prvi plan zelo pomembno dejstvo, to je zdravega in pri varnem delu zaposlenega delovnega človeka. In prav to dejstvo si mnogi zaradi nerazumevanja ali površnosti težko predstavljajo v zvezi z rentabilnostni- (Nadaljevanje s 4. strani) mi izračuni, mnogim je prav neverjetno odmaknjen. Skratka, v njihovi zavesti ni prisotno dejstvo, da se delo v proizvodnji organizira in vodi zaradi ljudi, ki tam delajo, ustvarjajo, ki od tega dela žive in žele v starosti uživati prislužene sadove zdravi in ne kot invalidi dela. Zaradi vpliva delavca kot člena v proizvodnem procesu in nedoslednosti pri izvajanju varnostnih predpisov prihaja do neskladnosti. Premalo nam je zasidrano v mislih in dejanjih spoznanje, da povzroča vsaka delovna nezgoda, lažja ali težja, »luknjo v proizvodnji«. Vsaka taka luknja v proizvodnji pa s svojo verižno reakcijo uniči sadove dela in pušča za seboj poškodovane, ranjene, obolele ali celo mrtve delavce ter večjo ali manjšo materialno škodo. Lahko trdimo, da povzroče nezgode pri delu verižno reakcijo, na katero mnogi niti ne pomislijo. Kako poteka takšna verižna reakcija, si oglejmo na naslednjem primeru: V tovarni ivernih plošč v Otiškem vrhu se je prvi delovni dan v letošnjem letu zgodila nesreča pri delu, ki jo dajem vsem v premislek. Tovariš Maks Kramljale, po poklicu elektrikar, je tako kot vsak delovni dan opravljal delo dežurnega elektrikarja. Njegova naloga je bila vzdrževanje električnih naprav v tovarni. Pri popravilu varovalnega avtomata v relejni omarici je prišlo do kratkega stika. Učinek obločnega plamena, ki je nastal pri tem, je delavcu poškodoval oči in povzročil opekline na obrazu. Prav ta delavec je bil v letu 1975 na seminarju »Varstvo pri delu« seznanjen s pogoji za varno delo na električnih napravah in o obvezni uporabi varovalnih sredstev pri opravljanju teh del. Pri analizi nezgode se je med drugim ugotovilo, da delavec ni uporabljal predpisanih osebnih varovalnih sredstev. Uporaba teh bi preprečila poškodbo, ali vsaj precej omilila posledice poškodbe. To nepravilnost niso opazili niti neposredni vodja vzdrževalne skupine niti delavec sam, verjetno iz razloga, ker osebnih varovalnih sredstev niso uporabljali pri nadzoru del niti »šefi«. V tem so jih posnemali tudi drugi delavci, in to kljub navodilom v internih aktih in ustnim opozorilom nekaterih odgovornih delavcev. Slab zgled vodje je verjetno zalegel več kot njegova svarila. Delavec v relejni omari je delal brez varovalnih očal, rokavic in čelade, ki bi v opisanem primeru preprečila poškodbe. V tem članku ne želim izdelati podrobne analize nesreče, ki se je pripetila pri opravljanju del s povečano stopnjo nevarnosti, temveč želim opozoriti le na nekatera dejstva, medtem ko naj bralec sam razmišlja o vzrokih, ki so botrovali tej nesreči. Pri tem naj misli na to, da se lahko morda že jutri tudi njemu pripeti takšna ali pa hujša nezgoda. RAZMISLIMO ! Razmišljajo pa naj vsi v kolektivu, še posebej vodje in organizatorji dela in ne nazadnje izvajalci del na delovnih mestih s povečano stopnjo nevarnosti in pomislijo, da imata življenje in zdravje veliko ceno. Mar se moramo učiti res samo na napakah? Ali ni cena takšnega učenja prevelika? Francka Jurjevec, var. inž. S seje komisije za spremljanje in predlaganje ukrepov za likvidnost podjetja Dne 8. 1. 1976 je bila 17. seja komisije za spremljanje in predlaganje ukrepov za likvidnost podjetja. Po pregledu sklepov 16. seje, bila je 2. 12. 1975, ter sprejemu nekaterih dodatnih sklepov je komisija obravnavala trenutno najbolj aktualno vprašanje podjetja — stanje vezanih obratnih sredstev, analizirala pregled zapadlih obveznosti in terjatev ter sprejela sklepe o plačilu najnujnejših obveznosti. Pomembnejše sklepe objavljamo v skrajšani obliki. 1. Pri ugotavljanju stanja vezanih obratnih sredstev je sprejela sklep, s katerim zahteva, da se zaloge glede na poprečno mesečno proizvodnjo do konca I. polletja 1976 zmanjšajo, in sicer: v TOZD Tovarna pohištva Pameče — pri podbojih od 11,34 na 6-mesečno poprečno proizvodnjo — pri oblogah od 7,50 na 4-mesečno poprečno proizvodnjo v TOZD Tovarna oken Podvelka — pri oknih od — pri furniranih vratnih krilih od — pri masivnih podbojih od — pri klasičnih oknih od 10,40 na 6-mesečno 4,60 na 4-mesečno 4,50 na 4-mesečno 5,70 na 4-mcsečno poprečno proizvodnjo poprečno proizvodnjo poprečno proizvodnjo poprečno proizvodnjo Za dosego teh ciljev so zadolžene prizadete TOZD, prodajni sektor in tehnični sektor za lesno industrijo. 2. Pri ugotavljanju stanja terjatev in obveznosti je komisija ugotovila, da je akcija za zmanjšanje odpisa terjatev v glavnem uspela, saj so se terjatve do kupcev zmanjšale za približno 50°/o, sorazmerno pa tudi naše obveznosti do dobaviteljev. Na osnovi teh podatkov je komisija sprejela sklep o poravnavi najnujnejših obveznosti po prioritetnem redu in nabavi najnujnejših osnovnih sredstev, ki so nujna za proizvodnjo in ki so bila planirana v investicijskih programih v letu 1975. Erika Pečnik Rekonstrukcija nezgode: Zakaj tako neprevidno? — Foto: A. Klemenšek GOZDNI OBRATI ZA KOOPERACIJO Kmetje, lastniki gozdov slovenjegraškega gozdnogospodarskega območja so s 1. januarjem 1976 ustanovili obrate za kooperacijo. Na zborih članov so v mesecu decembru sprejeli statute obratov in izvolili predstavnike v zbore delegatov. Sedaj tečejo pospešena dela za konstituiranje strokovnih služb obratov, ki morajo biti končana v mesecu januarju. Pri organiziranju obratov za kooperacijo smo poleg zakonskih določil, ki so nas obvezovala, upoštevali tudi priporočila SZDL SRS in občin, Zadružne zveze Slovenije, predvsem pa želje gozdnih posestnikov. Dosedanje uspešno sodelovanje v gozdnih obratih in TOZD gozdarstvo nas je pri delu vedno znova postavljalo pred odgovorno nalogo, da bo nova oblika organiziranosti gozdnih posestnikov še uspešnejša, kot je bila dosedanja. Da bi v tem uspeli, so nas vodila predvsem naslednja načela: — obrat za kooperacijo mora ustrezati vsem zahtevam o gozdovih; — gozdnim posestnikom morajo biti zagotovljene vse samoupravne pravice; — obrat mora imeti tak obseg, da bo zagotovljeno čim uspešnejše delo; — stroški obrata v danih razmerah ne smejo biti višji kot dosedanji stroški gospodarjenja pri TOZD; Mini intervju Za vsako organizacijo združenega dela je začetek leta zelo zanimiv in poln pričakovanja. Sklepajo se pogodbe o prodaji izdelkov in ugotavljajo obeti za uspešnost leta. Zanimalo nas je, kaj nam bi o obetih za letošnje leto povedali v prodajnem sektorju, zato smo obiskali vodjo le-tega, tovariša Ivana Konečnika in mu postavili nekaj kratkih vprašanj. Kakšno je stanje na tržišču? Neugodna gospodarska situacija, zmanjšanje investicij v gradbeništvu in pritiski proizvajalcev sorodnih izdelkov na tržišču bodo tudi v letošnjem letu predstavljali problem prodaje naših izdelkov, predvsem stavbnega pohištva. In kakšne so možnosti prodaje? Ponujajo se ugodne možnosti za izvoz naših izdelkov, predvsem rezanega lesa, kjer dosegamo sprejemljive cene. Realne so tudi možnosti za izvoz stavbnega pohištva, predvsem stenskih oblog in SUMO vrat. Vendar je za nas nesprejemljiva cena za te izdelke, saj z izvozom 50°/o proizvodnje, za kar so možnosti, ne bi pokrili niti stroškov materialov za izdelavo. Po dogovorih s Slovenijalesom računamo, da bo ta prevzel prodajo 50 °/o proizvodnje stavbnega pohištva in izvoz žaganega lesa. Od ostanka smo pogodbeno vezali približno 60 %. Problemi pa nastajajo pri prodaji klasičnih in fina-liziranih oken. Prodajo finaliziranih oken vežemo pogodbeno preko gradbenih podjetij, ki pa od nas zahtevajo tudi montažo naših proizvodov. Kako prodajate? Ponudbe pošiljamo gradbenim podjetjem za različne objekte. Nekatere od teh so sprejete in to nam zagotavlja sprejem in prodajo naših finaliziranih oken in vrat. Vsi pokazatelji prodaje in povpraševanja nam kažejo, da bo potrebno začeti razmišljati o postopni preusmeritvi proizvodnega programa v TOZD Tovarna stavbnega pohištva Radlje, ker klasična okna niso več sprejemljiva na tržišču. Kako Je z našimi predstavništvi? Lastna predstavništva imamo odprta v Ljubljani, Zagrebu, Splitu in skladišče v Beogradu, ki razen maloprodaje opravlja tudi naloge predstavništva. V naši politiki navezovanja stikov in sodelovanja z gradbenimi podjetji odigravajo predstavništva odločilno vlogo. Zaradi utrjevanja in usklajevanja dela predstavništev v prihodnosti ne nameravamo odpirati novih, še posebej zato ne, ker nam bodo obstoječa predstavništva že v prihodnjem letu angažirala celoten program. Z odgovori smo bili zadovoljni in upamo, dragi bralci, da ste tudi vi. Urednik — kadrovska zasedba mora biti taka, da bo obrat lahko samostojno opravljal vse naloge, ki jih je do sedaj za gozdne posestnike opravljala TOZD gozdarstvo; gočilo, da se je gospodarjenje z gozdovi v območju poenotilo. Ne glede na organizacijske oblike mora tudi v prihodnje ostati vedno prisotna enotnost gozdnogospodarskega ob- — organizacijska oblika posameznega obrata se mora prilagoditi dejanskim potrebam in možnostim, ki izvirajo iz proizvodnih zmogljivosti gozdov območja obrata; — težiti moramo, da med obrati ne bo večjih razlik, predvsem takih, ki vplivajo na stroške gospodarjenja ter s tem postavljajo gozdne posestnike v neenak položaj; — obrati za kooperacijo naj se ustanovijo po občinah, ker se s tem istočasno površinsko pokrivajo z območjem kmetijskih zadrug, kar bo v veliki meri olajšalo medsebojno sodelovanje. Na osnovi zgoraj naštetih načel smo organizirali štiri obrate za kooperacijo, in to: OK Slovenj Gradec, OK Ravne na Koroškem, OK Radlje ob Dravi in OK Dravograd. Sistemizacija delovnih mest je prilagojena velikosti obrata, tako da zagotavlja uspešno gospodarjenje, samostojno izvajanje vseh del in popolno samoupravo. Obrati za kooperacijo morajo imeti že na samem začetku vse osnovne materialne pogoje za uspešno delo. Pri delitvi premoženja med TOZD in OK je treba to upoštevati. Za izvedbo nalog so zadolžene komisije, sestavljene iz delavcev in kmetov po TOZD. Skupno gospodarjenje, ki je trajalo dvanajst let, je z rezultati prav gotovo dokazalo, da je bila takratna odločitev pravilna. Enotno reševanje vseh proizvodnih problemov, ne glede na sektor lastništva, je omo- močja. Le na ta način bomo lahko zagotovili smotrno gospodarjenje z gozdovi, kar je osnovna naloga tako TOZD za gozdarstvo kot obratov za kooperacijo. Kakšne obrate za kooperacijo imamo, kako so organizirani, kako delajo in kako so z njimi zadovoljni ustanovitelji-kmetje — bomo poročali v naslednjih številkah »Viharnika«. Janez Koželj, inž. Linorez, Berta Pušnik, Osnovna šola neznanih talcev, Dravograd 6 ■VIHA BNIK Kako in koliko štipendije Leto 1974 je potekalo v zna-mnenju družbenega dogovarjanja in sprejemanju samoupravnih sporazumov o štipendiranju dijakov in študentov po enotnih kriterijih za celo Slovenijo. Sklenjeno je bilo, da z družbenimi sredstvi v vsaki občini gospodari skupna komisija, sestavljena iz delegatov združenega dela in SIS. Določila samoupravnega sporazuma veljajo le za tiste organizacije združenega dela, ki so sporazum podpisale ali pristopile kasneje. Podpisnice sporazuma so se sporazumele in se obvezale, da bodo združevale sredstva v skupnem skladu za štipendiranje v višini 0,5 a/o od združene mase bruto doseženih osebnih dohodkov. Iz sklada združenih sredstev se del sredstev, če je potrebno, preliva v solidarnostni sklad v republiškem merilu. Štipendije delimo na kadrovske štipendije, ki jih razpisujejo TOZD in SIS, štipendije oziroma vajeniške nagrade v času učnega razmerja, in na štipendije iz združenih sredstev pri občinskih skupščinah. Višina kadrovskih štipendij je določena s samoupravnim sporazumom po točkovni lestvici. Nanjo vpliva učni uspeh štipendista. Spodnja meja je 350 točk, zgornja 500 točk za dijake in učence, za študente pa 450 točk in največje število — 850 (za odličen uspeh). Vrednost točke se spreminja posebej za vsako koledarsko leto: 1975 1,25 din, 1976 1,56 din (predvidena višina). Na višino kadrovskih štipendij vpliva tudi intenzivnost študija, kar velja predvsem za študente. Štipendije iz sklada združenih sredstev razpisujejo vsako leto skupne komisije podpisnic v posameznih občinah. Te so namenjene predvsem tistim učencem, dijakom in študentom, ki si ne morejo pridobiti kadrovske štipendije, ter tistim, ki s kadrovskimi štipendijami nimajo zagotovljenih osnovnih življenjskih stroškov. Življenjski stroški v letu 1975 in predvideni življenjski stro ški v letu 1976 Šolanje izven kraja bivanja Vozači več kot 25 km v eno smer Bivanje v kraju šolanja 1975 Študentje 1650 din nižji za 300 din nižji za 450 din Dijaki in učenci v gospodarstvu 1550 din nižji za 300 din nižji za 450 din 1976 Študentje 2100 din nižji za 450 din nižji za 650 din Dijaki in učenci v gospodarstvu 1950 din nižji za 450 din nižji za 650 din Pri izračunu štipendije se kot osnova upoštevajo mesečni življenjski stroški učencev v gospodarstvu, dijakov in študentov. Pri tem se upošteva, da k stroškom šolanja prispevajo starši polovico poprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana, otroški dodatek, morebitna davčna osnova na zemljišče, učna nagrada, pokojnina, ki jo dijak ali študent prejema po umrlem očetu ali materi (ta se v celoti upošteva kot dohodek štipendista). Za poročene študente in matere samohranilke se upošteva mnenje socialnega skrbstva. Ce tega mnenja ni mogoče dobiti, se obračunavajo štipendije po kriterijih sporazuma. Pri izračunavanju štipendij štipendistom iz kmečkih družin se upošteva odmerjena osnova, pomnožena s faktorjem, ki pa je za vsako občino različen. Iz prakse je ugotov- ljeno, da dobivajo dijaki in študentje iz kmečkih družin neprimerno višje štipendije Osamelec, tuš kot štipendisti iz delavskih družin. Do takih razlik prihaja zaradi faktorja, oziroma odmerjene osnove, ki se že več kot deset let ni spremenila. Tako izračunani poprečni mesečni dohodki na člana družine pa so izredno nizki. Vas bralce bo verjetno najbolj zanimalo, kako si lahko izračunate višino štipendije za vaše otroke. Morda vam bodo kaj pomagali trije primeri izračuna višine štipendije (višine življenjskih stroškov veljajo za lansko leto). Primeri izračuna višine štipendije za leto 1975 1. Primer: študent štiričlanske družine — prejema otroški dodatek očetov zaslužek zaslužek matere 35.360 din 42.220 din skupni letni dohodek 77.580 :48 = 1615 77.580 din poprečni mesečni dohodek na družinskega člana je 1.615 din polovični mesečni dohodek, ki so ga starši dolžni prispevati, zniaša 807 din otroški dodatek + 320 din študentov dohodek 1.127 din življenjski stroški 1.650 din dohodek študenta —1.127 din štipendija do katere je študent upravičen 523 din 2. Primer: dijak petčlanske družine, starši so kmetje v nižini, faktor je 5 Dohodek je odmerna osnova 3.400 din X 5 = 17.000 din — letni dohodek Dohodek razdelimo tako, da pomnožimo družine z meseci (12) 17.000 : 60 = 282 din število članov (5) mesečni dohodek člana znaša 282 din polovični mesečni doh., ki so ga starši dolžni prispevati 141 din življenjski stroški dijaka, ki biva izven kraja šolanja 1.550 din prispevek staršev se odšteje — 141 din višina štipendije, do katere je dijak upravičen 1.409 din 3. Primer: dijak, tričlanske družine, oče zaposlen, imajo manjšo kmetijo, dijak je učenec v gospodarstvu in prejema 500 dinarjev mesečne nagrade očetov letni dohodek odmerna osnova je 340 din pomnožena s faktorjem 5 54.000 din 1.700 din skupaj letni dohodek 55.700 din Dohodek razdelimo tako, da pomnožimo število družinskih članov z meseci (3 X 12 = 36) 55.700 : 36 = 1.548 polovični mesečni dohodek, ki so ga starši dolžni prispevati, znaša učna nagrada 774 din 500 din dohodek dijaka 1.274 din življenjski stroški dijaka dohodek dijaka 1.550 din —1.274 din višina štipendije, ki pripada dijaku 276 din V letu 1976 prevzema štipendiranje iz skupnih sredstev v celoti za vse občine na področju Skupnosti za zaposlovanje Velenja njena strokovna služba, v občinah Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Dravograd, Radlje ob Dravi, Velenje in Mozirje. Kandidati za štipendije in dosedanji štipendisti bodo pravočasno in učinkovito obveščeni o delu strokovne službe in skupnih komisij podpisnic družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov o štipendiranju. Jana Hribar, Velenje N I K ■ 7 PREJELI SMO Skupščina občine Slovenj Gradec nam je poslala dopis s sklepi seje zbora združenega dela, ki je bila dne 27. decembra 1975, z željo, da s temi sklepi seznanimo naše bralce. Objavljamo sklepe v nekoliko skrajšani obliki: — Vse organizacije združenega dela si morajo prizadevati za uresničevanje stabilizacijskih programov, smotrno izkoriščati sredstva za poslovne izdatke — izdelati je treba analizo vseh stroškov, ki vplivajo na negativne rezultate poslovanja. — Skrbeti je treba za formiranje sredstev za reprodukcijo in posodabljanje proizvodnih procesov, izboljševati organizacijo in sistem nagrajevanja po delu. — Večjo skrb je treba posvečati kvaliteti in selekciji proizvodov. — OZD se morajo pri zaposlovanju novih kadrov strogo držati dogovorjenih meril o številu zaposlenih. — Pri delitvi dohodka je treba paziti na razmerje med sredstvi za osebno potrošnjo in sredstvi za razširjeno reprodukcijo. — Skrbeti je treba za povečanje izvoza izdelkov, pri uvozu pa se usmeriti le na repromateriale, ki jih iz domače proizvodnje ni mogoče dobiti. — Pri ugotavljanju dohodka je potrebno zaradi realnejše ocene upoštevati odpise sredstev zapadlih terjatev. — Zaradi naraščanja zalog morajo delovne organizacije Gorenj e-Fecro, Tovarna pohištva Pameče, Tovarna meril Slovenj Gradec in Prevent analizirati in oceniti smotrnost svojih proizvodnih programov. — Sredstva za stanovanjsko izgradnjo se naj sproti izločajo na poseben račun sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Višina prispevne stopnje in koriščenje teh sredstev bosta urejena s posebnim samoupravnim sporazumom. Uredništvo ZAHVALA Ob smrti očeta Danila Langusa se Iskreno zahvaljujemo delovni skupnosti LESNE SLOVENJ GRADEC, gozdarstvo ln lesna Industrija, za venec ln spremstvo na njegovi zadnji poti. Danilo Langus, sin OPRAVIČILO V Viharniku št. 3 je v prispevku avtorice dipl. inž. Marije Sekirnik pod naslovom Nove oblike izobraževanja prišlo do večjih napak. Napake je zakrivila redakcija. Primer: v tretjem odstavku na strani 7 piše: In, ali bo gojenje še delo v prihodnosti. Pravilno se bi moralo glasiti: Poiskati pa moramo odgovor na vprašanje, v kakšnem obsegu, kar bo delo v prihodnosti. Avtorici ln bralcem se opravičujemo. Uredništvo Ivan Kotnik: Težki, a vseeno lepi časi so bili to... — Foto: F. Jurač Bili so lepi a tudi težki dnevi Mož, ki smo ga obiskali, da bi ga lahko predstavili, 52-let-ni Ivan Kotnik, je eden tistih delavcev naše delovne organizacije, ki je bil predčasno upokojen v lanskem letu. Sečnjakov Ivan, kot mu po domače pravijo domačini na Selah, je bil prvi otrok številne Sečnjakove družine. Ker je bilo pri hiši 11 otrok, je moral Ivan kot naj starejši prvi s trebuhom za kruhom. Prvo zaposlitev leta 1948 je našel pri takratni kmetijski zadrugi Sele, kjer je opravljal delo lesnega manipulanta, po nekaj letih pa je bil premeščen v kmetijsko zadrugo Pameče. Leta 1956 si je poiskal službo pri Koroškem gozdnem gospodarstvu, od tam je bil premeščen v Lesno industrijsko podjetje Mušenik, kjer je delal kot skladiščnik žaganega lesa polnih 12 let. Njegovo zadnje delovno mesto je bilo v TOZD 2aga Otiški vrh. Opravljal je delo merilca žaganega lesa. »Če se spominjam prehojene življenjske poti, se ne morem kaj prida pohvaliti. Težki in trdi časi so bili. Na delovnih mestih nismo poznali niti polovico tega, kar imajo delavci danes,« pravi Ivan Kotnik. Spominja se težkih časov med NOB, ko je kot mlad fant odšel v pratizane leta 1944 kjer je opravljal odgovorno nalogo kurirja na postaji TV 11. Ob upokojitvi mu je edina želja, da bi njegova pokojnina naraščala vsaj tako hitro kot cene. Tekst in foto: Franc Jurač Človeška solidarnost ni zgolj fraza Po pogrebu gospodarja zgorela hiša. Sedemčlanska družina ostala brez strehe nad glavo — širša družbena pomoč. Breznikova kmetija na Zelen bregu nad Ravnami na Koroškem je bila lani februarja dvakrat v enem tednu zavita v črnino. 19. februarja so pokopali gospodarja Pavla Miheva, in kot da nesreče še ni dovolj, jim je 21. februarja zgorela hiša, iz katere niso mogli veliko rešiti. Ker je ostala Breznikova gospodinja 42-letna Frančiška Mihev na velikem posestvu sama s šestimi otroki, je bila nujno potrebna pomoči. Prvi so jim priskočili na pomoč sosedje; stanovanje so jim nudili sosedi Komaj štrovi. Ko so za tragedijo Breznikovih zvedeli še drugi ljudje, je pričela prihajati pomoč, v denarju in v oblačilih. Na pomoč so priskočile še delovne organizacije in društva, ki so zbirala pomoč za Breznikove. Na osamljeni in uničeni kmetiji Breznikovi niso ostali sami. Med prvimi so pričele z zbiralno akcijo delovne organizacije v Mežiški dolini; na naslov Breznikovih so pričeli pošiljati denar in obleko posamezniki. Da bi Breznikovim Frančiška Mihev: Ne vem, kako se naj zahvalim vsem, ki so nam pomagali — Foto: F. Jurač čimprej pomagali in omilili nesrečo, so na pobudo OO ZZB NOB Ravne na Koroškem imenovali gradbeni odbor za zgraditev nove stanovanjske hiše, odbor ZZB pa jim je priskrbel kamp priko-(Nadaljevanje na 9. strani) Srečanje borcev Zidanškove brigade V avli osnovne šole »Miloša Zidanška« v Šmartnem pri Slovenjem Gradcu so se konec meseca januarja v počastitev 32. obletnice ustanovitve brigade Miloša Zidanška srečasi preživeli borci in svojci padlih borcev, med njimi je bil predsednik odbora XI. SNOUB »Miloš Zidanšek« Alojz Vindiš-Dunda. O prehojeni poti te revolucionarne partizanske enote je pripovedoval politkomisar Zidanškove brigade Franta Komelj, ki je obudil spomine na težke in borbene dni prehojene poti. Po kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci osnovne šole, ki nosi ime po heroju Milošu Zidanšku, so vsem preživelim borcem podarili v spomin knjigo Mirka Fajdige »Zidanškova brigada«. Med preživelimi borci je bilo precej naših, danes že upokojenih delavcev. Tekst in foto: Franc Jurač Naš upokojenec Avgust Krebcl Iz Mislinje, borec Zidanškove brigade, sprejema knjigo Mirana Fajdige »Zidanškova brigada« (Nadaljevanje z 8. strani) lico, v kateri so lahko začasno stanovali. »Ko so ljudje zvedeli za našo nesrečo, so nam takoj pričeli pomagati. Prav to, zavest, da v stiski nismo ostali sami, nam je bilo v veliko pomoč. Sama ne vem, kako naj bi se ljudem zahvalila. Pomagali so nam vsi: delovne organizacije v Mežiški dolini, posamezniki, sosedje. Veliko pomoči nam je nudila TOZD Gozdarstvo Kavne na Koroškem. Na pobudo direktorja tovariša Jožeta Logarja so njihovi delavci opravili brezplačen posek lesa za hišo, opravili izvleko lesa iz gozda ter opravili izkope za temelje nove hiše.« »Kaj pomeni človeška solidarnost, lahko prav gotovo vidimo v primeru Breznikovih z Zelen brega; solidarnost prav gotovo ni le fraza.« Tako pravi direktor TOZD Gozdar- Jože Logar, predsednik gradbenega odbora — Foto: F. Jurač Danes imajo Breznikovi novo streho nad glavo — Foto: F. Jurač stvo Ravne na Koroškem, ki je imel kot predsednik gradbenega odbora prav gotovo veliko zaslug, da stanujejo danes Breznikovi v novi hiši. »Ko je Breznikove februarja lani doletela nesreča, ko so ostali brez vsega, smo menili, da jim je nujno potrebna pomoč. Takoj smo šli v akcijo. Najprej smo Breznikovim priskrbeli najnujnejše, nato imenovali gradbeni odbor pri občinskem odboru ZZB NOB in pričeli z zbiralno akcijo po delovnih kolektivih. Moram povedati, da smo povsod naleteli na razumevanje. Veliko delovnih organizacij bi lahko naštel, ki so tako ali drugače pomagale pri gradnji nove hiše, vendar pa moram reči, da je največ pomoči prišlo iz našega gozdarskega obrata. Našim delavcem gre vsa zahvala za pomoč pri izgradnji Breznikove hiše. Omeniti moram Avtoprevoz Dravograd, zasebnega avtoprevoznika Antona Lužnika iz Prevalj, predvsem pa zasebnega obrtnika Milana Pandeva, ki je prevzel gradbena dela. Njemu gre zasluga, da so Breznikovi v tako kratkem času dobili novo hišo. Sedaj, ko so Breznikovi v novi hiši, bo treba misliti še na gradnjo novega hleva, ker je stari dotrajan. Tu bo morala priskočiti na pomoč kmetijska zadruga s posojilom,« nam je pripovedoval Jože Logar. Breznikovi niso več sami in brez vsega, človeška solidarnost pa je ponovno opravila izpit. Tekst in foto: Franc Jurač [■ WW<,HlLz\i\l Linorez, Milan Kravs, Osnovna šola neznanih talcev Dravograd i/š lr\ .. PORTRET SODELAVCA c/lili Koller Biti za volanom in voziti tovornjak je prav gotovo težak in odgovoren poklic. Mnogi mislijo, da je takšno delo užitek in da ga ti ljudje opravljajo z lahkoto. Pa ni tako. Je sicer lep, toda težak in odgovoren. Najraje se za ta poklic odločajo mladi ljudje. Eden takih, ki je že v šolskih klopeh sanjaril, da bi v življenju najraje sedel za volanom, je 22-letni Adi Rošer iz Spodnjega Doliča pri Mislinji. Naključje je hotelo, da sva se srečala na gozdno-kamionski cesti, kjer je bil njegov tovornjak težko naložen s hlodovino. Sam pri sebi sem mislil, ali je sploh mogoče, da lahko tako težko naložen kamion vozi po ozki, po vrhu tega pa še spolzki gozdni kamionski cesti, ne da bi se zgodila nesreča. Pa sem se motil. Vse to je odvisno le od šoferja, njegove sposobnosti in seveda vozila. Ker sem opazil, da Adi Rošer, sicer zaposlen pri TOZD Transport in servisi v Mislinji, z dušo in telesom opravlja svoj poklic, nisem mogel mimo tega, da z njim ne bi malce poklepetal. »Vam je poklic šoferja všeč in zakaj ste se odločili prav zanj?« »2e v mladih letih sem sanjaril, da bom, ko bom velik, postal šofer. Čeprav sem se rodil v kmečki družini, me je avtomobilizem že v otroških letih navdušil. Odločil sem se za šoferja. Prvo šofersko izkušnjo mi je nudila JLA, ko sem služil vojaški rok. Tam sem opravil vse potrebne izpite, po vrnitvi od vojakov pa sem dokončal še zahtevano izobrazbo.« »Se vam zdi, da je vaš poklic težak?« »Je in ni. Največ je odvisno od tega, kako ga opravljaš. Zdi se mi, da noben poklic ne more biti težak, če ga opravljaš z ljubeznijo. Reči moram, da sem na svoje delo ponosen, kar mi daje moč, da ga opravljam z ljubeznijo.« »Pravimo, da je šofer z eno nogo v ječi, z drugo pa v grobu. Kaj vi mislite — ali je to res?« »Velikokrat sem to slišal tudi jaz in mislim, da to do neke mere drži. Ker se danes na naših cestah odvija velik promet, mora biti človek na cesti izredno previden. Še vedno se dogaja, da vozniki motornih vozil, zlasti amaterji izsiljujejo prednost, kar spravlja v nesrečo druge udeležence prometa. Marsikdaj bi lahko preprečili hude prometne nesreče, ki se končajo včasih tudi s smrtjo ali težkimi telesnimi poškodbami.« Adi Rošer: Če si na vse pripravljen, se ti nesreča skoraj ne more pripetiti »Ali vas je strah, kadar vozite po slabih gozdnih kamionskih cestah?« »Vsaka vožnja je nevarna, pa naj bo to na gozdnoka-mionski cesti ali pa na asfaltu. Če je vozilo sposobno za promet, potem ni bojazni, da bi prišlo do nesreče. Imamo pa še precej gozdnokamion-skih cest, ki so ozke ali kako drugače nevarne. Na vse to pa se je treba pripraviti in upoštevati vse nevarne okoliščine. V takem primeru do nesreče skoraj ne more priti.« Tako pravi Adi Rošer. Ko sem ga povprašal, kaj si v svojem poklicu želi, je odgovoril: »Ničesar drugega kot to, da bi bil na svojem delovnem mestu marljiv in vesten, da ne bi imel nikoli kakšne nesreče. Zavedam pa se, da je vse to odvisno od mene samega.« K tej njegovi želji naj pripišemo samo še to: tudi mi mu želimo, da bi se mu skromne želje zares uresničile. Tekst in foto: Franc Jurač Mladoletnice — Foto: J. Koželj Šport — rekreacija ŠPORTNE IGRE LESNE 75 Novembra 1975 smo s plavanjem kot zadnjo disciplino zaključili športne igre LESNE ’75. Ugotavljamo lahko, da postajajo naše igre iz leta v leto bolj množične, raste pa tudi kvaliteta tekmovanj. Od skupno 20 TOZD se jih je 18 udeležilo tekmovanj. V vseh disciplinah je nastopilo 80 moških in 12 ženskih ekip. Od 2263 zaposlenih v LESNI Slovenj Gradec se je tekmovanj udeležilo 606 delavcev ali 27 “/«. Kljub razmeroma visokemu številu nastopajočih bo na posameznih TOZD potrebno poživiti športno dejavnost, za kar so odgovorne OOS in vodstva TOZD. Prav gotovo ni zadovoljiva udeležba ženskih ekip na naših tekmovanjih, še posebej, če vemo, da je v naših TOZD zaposlenih 604 delavk, tekmovanj pa se je udeležilo le 41 deklet ali 7 0/o. Zdrav duh v zdravem telesu Nastopajoči po disciplinah: Smučanje Kegljanje Odbojka Sah Mali nogomet Streljanje Plavanje Moški 81 94 80 75 112 61 62 Zenske 9 9 6 5 — 6 6 Skupaj 90 103 86 80 112 67 68 Ko govorimo o športnih tekmovanjih, ne moremo in ne smemo mimo športne rekreacije. Tej dajemo v današnjem času vse večji poudarek. Marsikje dosegajo na tem področju lepe uspehe, medtem ko pri nas do danes ne moremo govoriti o rekreaciji kot taki, saj je bilo na tem področju zelo malo storjenega. Pismo ljubitelja narave V začetku leta sem prvič dobil v roke vaš časopis »Viharnik«. Z veseljem sem prebiral novice, ki jih je prinašal časopis. Mladost sem preživel na kmetiji, obdani z gozdom in pticami. Njihovo petje je bilo moje vsakodnevno razvedrilo. Morda prav od tod izvira moja ljubezen do narave in ptic, saj sem jih lahko vsak dan in v vsakem letnem času opazoval. Naj pričnem kar z januarjem. Ko sem hodil po gozdu in nabiral izpod snega drva in dračje, sem mnogokrat našel na starih panjih gobe v lepih naravnih barvah. Njihove lepe in zanimive oblike sem uporabljal za izdelavo podstavkov, na katere sem pritrdil le- sene modele ptičev in drugih živali, ki sem jih izrezljal. V februarju so se ptice oglašale, kakor da bi prosile: »Daj nam malo hrane.« V marcu je veter tako majal drevesa, kot da jih uči telovaditi v želji, da bi si nabrale dovolj npvih moči v koreninah. V aprilu se mi je iz gozda oglašala kukavica, kakor bi mi želela povedati, da je še živa in da je v deželi že pomlad. V maju so mi grmiči razkazovali svojo novo poletno obleko. Mesec junij je bil mesec čebeljih koncertov na smrekah, ki so medile. Julija so mi poljske in gozdne ptice ponosno razkazovale svoj naraščaj, ki je na široko odpiral kljunčke. V avgustu sem opazoval ptičje družinice, kako so pogumno pobirale mrčes. Septembrski dnevi so minevali ob opazovanju srnjadi, ki so se v zgodnjih jutranjih urah pasle po detelji. Oktober je vedno podaril listavcem lepe pisane barve. Počasi, počasi je listje odpalo, drevesa pa so se pripravljala na nov sneg. V decembru so ptice, že kot stalni gostje, trkale na okna s prošnjo človeku, naj jim da nekaj hrane, saj so delale celo leto zanj, ko so pobirale mrčes. Anton Viltužnik, Dravograd Sožitje domiselnosti in naravnih oblik iz lesa Ni dovolj delavcu omogočiti letovanje v naših domovih v času letnih dopustov. Potrebno mu je omogočiti tudi športno rekreacijo v prostem času. Razumljivo je, da je v naši delovni organizaciji, saj smo razdrobljeni v treh dolinah in štirih občinah, organizirati športno rekreacijo precejšen problem. Toda začetne korake bomo morali storiti, in to čimprej. Življenje delovnega človeka danes je več ali manj enolično. Na svojem delovnem mestu sedi ali stoji, kar pomeni, da je njegov telesni napor statičen. V prostem času pa več ali manj sedimo v različnih prevoznih sredstvih, še najpogosteje pa počivamo doma. Pomanjkanje aktivnega gibanja pušča na človekovem zdravju negativne posledice, zmanjšuje življenjsko dobo in delovne sposobnosti. Iz leta v leto narašča število obolenj srca in ožilja. Ljudje, ki se malo gibljejo, pojedo več, kot je za njihov organizem potrebno. To zviša telesno zamaščenost in krvni pritisk, padec duševnega in telesnega stanja, veča živčno napetost, ustvarja skoraj idealne pogoje za bolezen današnjih dni — srčni infarkt. Tako postaja športna rekreacija vse bolj važen regulator med pridobljeno in oddano energijo ter usposablja delovnega človeka za opravljanje dela. Istočasno delavca osebno zadovoljuje, zmanjšuje monotonijo, nastalo zaradi vedno enakih gibov in reakcij pri delu, in če dodamo še širše družbene interese, lahko ugotovimo, da športna rekreacija veča obrambne sposobnosti naših ljudi, spoznamo pravo vrednost športne rekreacije v delovnih organizacijah. Ob zaključku razmišljanja o pomenu športne rekreacije bi rad dodal še to. Mladi skupnih služb so stopili v akcijo, katere cilj je urediti v eni izmed učilnic stare ekonomske šole neke vrste mini telovadnico oziroma sobo za rekreacijo. V njej bi bile dve mizi za namizni tenis, nekaj šahov in morda improvizirano strelišče. To je seveda le želja in ideja, za katero pa mladi upajo, da bo naletela na razumevanje in pomoč pri njeni uresničitvi. M & K lOaVIHABNIK Težko je ugotoviti, zakaj tako slab odziv pri dekletih. Verjetno moramo poiskati vzroke za tak odziv predvsem v premajhni aktivnosti športnih referentov v TOZD ali pa v premajhni podpori vodstev. Rezultati v posameznih disciplinah: moški Q 0 S >0 0 c cd 0 •r—» a cd •n cd * -M 0 0 e g 0 O N O S ■a 0 A cd 15 T3 -j ° > 32 is *o S H M m M o § C (L Eh s Gozd. Črna 23 17 n 12 12 6 5 86 IV. Gozd. Ravne — 11 7 — — — 10 28 X. Gozd. Radlje 7 9 16 XV. Gozd. Slov. Gradec 6 10 5 18 7 5 12 62 VII. Gozd. Mislinje 5 13 18 XIII. Gozd. Dravograd 9 — — 5 — 14 XVI. Žaga Mislinje — 5 8 7 — 7 — 27 XII. Žaga Otiški vrh — — 9 8 — 17 XIV. Žaga Vuhred — 8 8 XVIII. TSP Radlje — — 10 10 — 8 — 28 X. TP Prevalje 10 7 — 6 5 21 11 60 VIII. TP Pameče 12 12 — 13 6 17 — 60 VIII. TO Podvelka 8 6 14 XVI. TIP Otiški vrh 16 15 12 22 10 14 21 110 I. Transp. servisi 11 20 6 — 15 9 9 70 VI. Gradb. in turizem 14 14 14 11 9 10 6 78 v. Nova oprema 13 24 21 9 8 12 17 104 II. Skupne službe 19 8 17 15 19 11 14 103 III. Rezultati v posameznih disciplinah: dekleta TOZD 0 •r—> C cd »o 3 S 0 •r» § •r-j> cl 0 cd A "S TJ 0 •r-* d cd $ u 0 C cd •s 1 & f 1 cn o od i W (L w s TIP Otiški vrh 5 7 12 III. TP Pameče — 10 — 5 — — 15 II. TP Prevalje — 7 — — — 5 12 III. TP Nova Oprema 5 — 5 V. Želimo si, da bo na športnih igrah LESNA ’76 več tekmovalcev, predvsem deklet. M. K. KADROVSKE NOVICE Gibanje kadrov — december 1975 TOZD Skupaj Zaposleni a l & Odšli Pro: Ozek M U <0 Srednja Višja Visoka Gozdarstvo Kavne 55 __ 17 26 11 1 Žaga Otiški vrh 85 l 2 64 17 4 1 Transport in servisi 103 l 3 — 92 8 __ Gozdarstvo Radlje ob Dravi 187 i 2 69 100 12 2 4 2aga Vuhred 68 — — 45 20 3 — Žaga Mušenik 47 i 1 19 21 1 — Gozdarstvo Dravograd 43 i 1 6 32 3 — 2 Gozdarstvo Črna na Koroškem 158 — — 29 115 12 — 2 Tovarna stavb. poh. Radlje 62 — — 27 29 6 — TIP Otiški vrh 187 4 3 82 61 40 1 3 Tovarna oken Podvelka 175 4 1 129 39 6 1 2aga Mislinja 58 — 1 35 21 1 Gozdarstvo Mislinja 84 — — 10 69 2 2 1 Gradnje in turizem 103 2 9 58 34 8 2 1 Tovarna pohištva Pameče 174 — 1 104 50 19 — 1 Nova Oprema 269 5 1 165 69 31 2 2 CLS Otiški vrh 41 —- — 7 29 4 1 Gozdarstvo Slovenj Gradec 79 1 — 25 40 10 — 4 Tovarna pohištva Prevalje 131 1 2 90 29 10 — 2 Skupne službe 185 — 1 15 43 85 18 24 SKUPAJ 2294 22 28 996 936 276 29 48 Za TOZD Gozdarstvo Črna na KoroSkem, Nova oprema, CLS Otiški vrh in Tovarno pohištva Prevalje so vzeti podatki za mesec november 1975. Uredništvo VIHARNIK Izdaja LESNA Slovenj Cradec, Gozdarstvo ln lesna Industrija. Naklada 5000 izvodov. Komisija za urejanje Internega glasila: Marijan Baškovič, inž., Anica Klavž, Andrej SartelJ, dipl. inž. gozd., Ivan Štrucl, Saša Pirkmajer, dipl. Inž. gozd., Gerta Jernej In Juri: Sumečnlk, odgovorni urednik. Tehnični urednik Bruno Žnideršič. Objavljenih rokopisov ln fotografij ne vračamo. Tisk ln klišeji CGP Mariborski tisk, TOZD Tiskarna, 62000 Maribor, 1976 Linorez, Alenka Ott, Osnovna šola neznanih talcev, Dravograd križanka mučenj« poljski pridelek Foerster Anton ošab- nost umetn. smer v XIX.stol| ilovica •špijon sovj. kipar rešenje dušik del prebavila Trdina Janez homer- ski junak pokr. v Srbiji 365 dni filmska igralka ISophia) egipt. bog antični nar. heroj tov. rez. orodja bela vrtna roža Kranj Španija aluminij zbor Štirih pevcev izdelki tov.poh Pameče nepis- men človek (množ) i. ime Snglzur ministe' (Anthor I tovarna avtomo bilov Maribor vrsta igralne karte prvoten Norve- ška načinov- ni prislov pripadn, Arijcev polmer izdelek Poclvelk’ zdrav. rastlina nord pripov. pesem kalij granu- laren besedilo v verzih Nikola Tesla trojanski junak gnčrtta itajski politik slov. pisec (Cvetko) izčrpan človek TOZD v Slov. Gradcu Eva Novak nag človek Član žile odvodnice junta znamka nakla- dalca vzklik pri bikoborbi 2. ime osebni zaimek pritrdil-nica Bitola strupene žuželke strd murnu sorodna žival 15. in 16. Črka kurirji domače živali tega leta (skr.) družb. polit. skup- nost mesto v Vojvodini znamka :ementa hrv. m. ime(Fte|- svetli) Amper m. ime priimek slov. igralca (Bert) Romu-ni ja sorod- nik kisik arabski žrebec zveza vzdevek Eisen- howerja rimska5 Renault če§ko m. ime del igre pri tenisu Varaždir east joule zagnan gcčrka Sara- jevo Japonski nevtror Turčija veznik rdeče rjava barva varnost-ni svet azijska država pripadn gestapa zaporedni Črki rimska 50 recept sestavil K. Stra-dovnik znamka ital. tovornjake! apoteka Starejša zenska 12 »viharnik