Današnja številka ima 20 strani in prilogo „Pri nas na Koroškem1*
kulturno -politično glasilo
Vsem svojim odjemalcem, ki so bili z nakupom pri nas zadovoljni, teli blagoslovljeno in uspeha polno novo leto 1954
TRGOVSKA HI5A KOROŠCA
j CELOVEC, Fleischmarkt
svetovnih in domačih dogodkov
leto' številka
l_yiSTI ČAS SO REKLI PASTIRJI DRUQ DRUQEMU: »POJDIMO V BETLEHEM IN POGLEJMO TO, KAR SE JE ZGODILO IN NAM JE OZNANIL GOSPOD!" IN POHITELI SO, PRIŠLI TJA IN NAŠLI MARIJO, JOŽEFA IN DETE, V JASLI POLOŽENO . . .
(IZ BOŽIČNEGA EVANGELIJA PRI ZORNI MA$I).
Nepremagljivo Sonce
C)koli lanskega Božiča nas je presenetila in pretresla vest, da je pod pokroviteljstvom in pritiskom „močne roke” proti-krščanske državne oblasti skušal „dedek Mraz” tudi med našimi južnimi sosedi in krati izpodriniti slovesno obhajanje čudovitih skrivnosti svete noči.
Ni si mogoče misliti in izmisliti bolj zgovornega nasprotja proti krščanskemu Božiču kot je šalo- ali žalo-igra z dedkom Mrazom. Tu si stojita dva svetova in svetovna nazora nasproti kot mraz in toplota, kot zimska noč in sončni dan, kot črna tema in svetla luč.
Zanimivo in značilno je, da ima krščanski Božič kot radostni spomin na Kristusovo rojstvo svojega predhodnika v rimsko-po-ganskem praznovanju kot božanstvo čaščenega »nepremagljivega sonca”. Naravni dogodek sončnega obrata iz najdaljše zimske noči v na novo naraščajoči dan je bil povod za velik ljudski in državni praznik. Po zmagi križa v rimskem imperiju pa so kristjani izpremenili ta praznik »nepremagljivega sonca” v naravnem svetu v praznik neprimerno čudovitejšega Sonca v nadnaravnem svetu. Sonca, ki je vzšlo v sveti božični noči v Betlehemu. V vidnem soncu, vedno spet zmagujočem nad zimo in mrazom, so gledali odraz, simbol Njega, ki so ga preroki napovedali kot »sonce pravice”, ki je sam o sebi izpovedal: »Jaz sem luč sveta!”
Iz osrečujoče vere in prek ipevaj očega veselja nad vzhodom tega božjega Sonca v temi in mrazu »solzne doline” je božično-prazniška liturgija vsa prežeta in prevzeta z mislijo in besedo o luči in ljubezni, o mi-5obi in svetlobi, o toploti in dobroti. Govori o presveti noči, ki je »zasijala v svetlobi prave luči” ter nam želi, »da bi radosti te luči, katere skrivnosti smo spoznali na zemlji, uživali tudi v nebesih”.
V vznesenih melodijah poje v skrivnostno tišino svete noči: »Luč je zasvetila danes nad nami, zakaj rodil se nam je Gospod. Ime Njegovo je Čudoviti, Bog, Knez miru. Oče prihodnjega veka in Njegovemu kraljestvu ne bo konca.”
Mogočno dviga svoj glas ter poziva vse narode sveta: »Zasvetil nam je sveti dan. Pridite narodi in molite Gospoda; zakaj danes je zasvetila svetu velika luč!”
Kako klavrna in revna je v primeri z vsem tem sijajem svete noči in božičnih praznikov — z vso prisrčnostjo in toploto okoli jaslic z božjim Detetom in deviško Materjo — podoba in prikazen »dedka Mraza!” V zvezi z njim se nam nehote vsiljuje in poraja misel na večni sneg in mraz, na brezkončne zimske noči okoli severnega tečaja, na strahotno brezmejnost ledene in mrzle Sibirije z armadami uboge raje modernih sužnjev po rudnikih in kamnolomih ali obupapolnih koncentracijskih taboriščih.
Le svetovni nazor, ki sc jc odvrnil od božične skrivnosti in božične luči, jc mogel in zamore ubiti in zadušiti vso čudovito poezijo praznovanja svete noči ter jo nado-
mestiti s prispodobo in prikaznijo večnega mraza. Le oledenelim srcem more odgovarjati tak zunanji izraz notranje duhovne praznote in mrzlote.
Kaj pomaga sonce na vidnem nebu, če pa sije na človeka, ki ga obdaja duhovna tema in srčna mrzlina? Res je, da to sonce zmaguje leto za letom nad zimskim mrazom ter odeva spomladansko zemljo vedno spet v novo krasoto. Vendar pa spreminja človeštvo — ki je zakopano v mrzlo sebičnost, v dobičkaželjnost in sovražnost — tudi naj-
bujnejši zemeljski raj v pekel.
Iz tega spoznanja nam bodi božični praznik nov nagib in nova vzpodbuda, da se z otroško vero pastirjev in kraljev popolnoma predamo toplim žarkom božjega Sonca, ogrevajočemu vplivu včlovečene božje Ljubezni. Gotovo si ne bi mogli boljšega in večjega želeti vsak sebi in drug drugemu kot to: da bi postali v milosti božične luči in ljubezni čimdalje bolj »otroci luči” sredi teme in mraza, sredi mrzle noči, ki obdaja in ogroža našo zemljo in naš rod.
Božični spev
Božični spev, najlepša pesem, odmev veselja iz neba.
Še Dete se ob njenih zvokih na slami v jaslicah smehlja.
Božična pesem, najsladkejša, zagrinja žalost in gorje; ljubezen čudežno preliva iz nje se v sleherno srce.
O, kaj se je porazgubilo med svetnim vriščem že glasov. Božični spev pa ne utihne, živi človeštvu v blagoslov.
Zaman tvoj piš, strupena burja in vsi napori, novi čas! —
Močnejši je kot vsa neurja božične pesmi sveti glas;
Limbarski
T u g o m i r:
Zvezdica vpraša . . .
Zvezdica svetla zvezdico vpraša:
»Kaj v Betlehemu se sveti, kam zvezda repatica plove, kam truma angelcev hiti?”
Odvrne zvezda mali zvezdi:
»Objela sreča je ljudi, obljuba božja se spolnila, zato nebo nocoj žari.”
In trume angelcev nebeških hitč radostno na zemljd.
Bogu hozano na višavah, ljubezen, mir, ljudem pojo.
O sveta noč, božična ti...
Največji dogodek svetovne zgodovine je dan, ko je Beseda meso postala in med nami prebivala. Četudi se je izvršilo rojstvo Boga človeka tiho in skrito v revnem hlevčku, je vendar postal ta dan mejnik v zgodovini človeštva. Božič je blagoslovljena noč, ko se je Nebo sklonilo nad grešno zemljo ter jo objelo s poljubom večne Ljubezni, je blagoslovljen dan, ko je izza vrat zaprtega raja posijal prvi žarek Odrešenja.
V svetem spoštovanju do božičnih skrivnosti imenujemo ono blagoslovljeno noč — Sveto noč in Božič — Sveti dan. Verni kristjan bi se moral v dno duše zavedati svetosti tega praznika.
In kako je s tvojim Božičem? Ali ti je Božič še svet dan? In kako je s tvojo vero, ki si jo nekoč imel ob jaslicah in si bil ob tem otroško srečen? Morda še prižigaš lučke na božičnem drevescu, ne pa tudi v svojem srcu. In vendar je ves pomen obhajanja Božiča v tem, da prižgemo lučko vere v božjega Deteta tudi v svojem srcu, da doživimo božično skrivnost v svoji duši. — Naj božični zvonovi še tolikokrat na dan oznanjajo v svet blagovest božične noči, naj oznanjajo, da je Beseda meso postala, ako se to ni zgodilo v tvojem srcu, ti Božič nič ne koristi. Naj bi Luč iz Nazareta in zvezda iz Betlehema še tako močno svetila, ako ne bi zagorela in odsevala tudi v tvojem srcu, bi ti ostal še dalje v temi, hodil bi še vedno v polmraku adventnega nemira in iskanja. Večna luč pred tabernakljem in zvonovi, ki oznanjajo že dva tisoč let blagovest o Odrešenju, pa bi bili tvoji tožniki.
O sveta noč, božična ti, presrečna si, nad vse noči!
KRATKE VESTI
V	Marijanskem letu bo papež (proglasil več novih svetnikov, med katerimi bosta tudi papež Pij X. in mladinski zaščitnik Dominik Savia, učenec Don Bosca, ustanovitelja salezijanskega reda.
Večina konservativnih in socialističnih poslancev v. ibnitanski poslanski zbornici je predlagala, naj britanska poslanska zbornica in britanska vlada obsodita dejanje poljske vlade, ko je dala zapreti kardinala Višinskega.
Po večdnevnem razpravljanju, v katerem pa ni bil predlog proračuna spremenjen niti za en šiling, je avstrijski državni zbor z veliko večino odobril predlog državnega proračuna za leto 1954.
Avstrijski ministrski svet je sklenil, da bo predlagal svetovnemu zdravstvenemu uradu, ki ima sedaj svoj sedež v Ženevi v Švici, naj izbere kot stalno mesto svojih uradov Dunaj1.
Poslanci socialistične stranke in OeVP so predlagali, naj bi vlada ugotovila, če in pod kakšnimi pogoji naj bi Avstrija pristopila k Evropskemu svetu v Strassburgu.
Od srede novembra do srede meseca decembra letos so se podražili življenjski stroški na Koroškem za 1.4 odst. in znašajo 899.73, ako so bili ti stroški leta 1945 v aprilu 100. Podražilo se je sadje, zelenjava in pa izdelki iz železa.
Celovški občinslki proračun je sprejel predlog novega proračuna za leto 1954. Proračun glavnega koroškega mesta predvideva za 58 milijonov in 300 tisoč šilingov izdatkov, dohodkov pa za 2.5 milijona manj.
V	času od 14. do 19. januarja bo v Trstu .posvetovanje o avstrijskih luških pristojbinah. Pri tem posvetovanju bodo govorili tudi o tarifah za prevoz avstrijskega blaga v Trst in na Reko.
Ob priliki posvetovanja Atlantske zveze v Parizu se je italijanski ministrski predsednik Pella razgovarjal z ameriškim in s francoskim zunanjim ministrom o rešitvi tržaškega vprašanja.
Po sklepu Donavske komisije, ki je zborovala pretekli teden v Galacu v Romuniji, bo prenešen sedež Donavske komisije v Budimpešto na Madžarsiko.
Britanski ministrski' predsednik Churchill želi, da bi se sestali „veliki štirje”, to je on sam, Eisenhotver, francoski ministrski predsednik in '.sovjetski ministrski predsednik Malenkov, da bi se razgovarjali o mednarodnem nadzorstvu nad atomsko silo.
V	Washingtonu in v Londonu pričakujejo, da bo .poizkušala sovjetska vlada odložiti konferenco zunanjih ministrov „šti-rih velikih”, ki je bila določena za dan 4. j anuarja v Berlinu.
Nizozemski zunanji minister Joh. W. Beyen je izjavil v holandski poslanski zbornici, da Evrope ni mogoče braniti brez nemških divizij, in da je zato treba sprejeti Nemčijo v Evropsko obrambno skupnost.
V	nedeljo, dne 20. decembra, so bile na Bolgarskem, volitve v bolgarsko zbornico (sobranje). Dovoljena je bila le ena sama lista, (kandidate je določila predvsem komunistična stranka. Kdor ni volil je bil kaznovan z denarno kaznijo vsaj 500 levov.
Pod predsedstvom predsednika Eisenho-werja je bilo v Washingtonu dvodnevno posvetovanje 175 županov naj,večjih ameriških mest o varstvu proti morebitnim atomskim napadom.
Pred vojaškim sodiščem v Teheranu še vedno traja razprava proti bivšemu perzijskemu ministrskemu predsedniku dr. Mohamedu Mosadeku.
Medtem ko je v severni in tudi v srednji Evropi še vedno milo vreme, kakor ga ne pomnijo najstarejši ljudje in po oziminah pasejo ovce, pa je v Združenih državah mraza okrog 20 stopinj Celzija .pod ničlo.
V	vasi Sakara, ki leži 20 km južno od glavnega mesta Kairo v Egiptu, so odkrili novo piramido iz najstarejših časov Egipta.
V	Chicagu v Združenih državah je umo-bolni, ki so ga komaj nekaj dni preje odpustili iz bolnice, zažgal hotel in je hilo pri gašenju požara 5 gasilcev mrtvih, 24 pa težko ranjenih.
Pri eksploziji v tovarni streliva v Vidmu (Udine) v Italiji so bile ubite štiri osebe, 15 pa jih je bilo težje ranjenih.
Nadstropni avtobus jev Londonu zadel v neko čakalnico, pri čemer sta bila dva moška ubita, 21 žensk pa je bilo težje ranjenih.
Pri .poizkusu z raketnim letalom so pretekli teden dosegla v Ameriki hitrost nad 2.450 km na uro. To je največja hitrost, ki je bila kdaj dosežena. Letalo s to hitrostjo bi (preletelo v eni uri iz Severnega morja v Sredozemsko morje.
POLITIČNO LET01953
Ko smo se z iskrenimi ali neiskrenimi, danimi ali prejetimi voščili znašli v tem letu, smo se znašli tudi pred novo staro stvarnostjo. Tudi te dni — kot vsako leto — stopamo v svečani, tajinstveni čas, ko se je rodil Sin božji. „Mir ljudem na zemlji”, je večni klic duše, klic vesoljstva in od človeštva, je to krik po pravici do življenja, ustvarjanja, sonca in lepote. Brez dela in prizadevanja tudi ustvarjajočega miru ne more biti. In ko 'bodo prazniki mimo, bomo spet z delom in prizadevanji začeli. Spet bo stvarnost novega, dolgega leta pred nami.
Prebrodili smo mnogo in smo nekoliko na varnejšem kot smo se počutili lani pred letom
Kronistično — po vrsti — pisati bi bilo manj. na mestu, ker bi bilo preobširno. Politično leto 1953 je bilo res tako razgibano
—	če bi človek listal po ,.poliličnih tednih”
—	da bi se dalo pisati strani dn še strani. Ostali (bomo zato zgolj! ob glavnih dogodkih in političnih Obrisih.
Nič ni bolj utrudljivega kot „hladna vojna”
To je bila nekakšna rokoborba ali pa šahovska igra, kjer naspratnikg pač merita do skrajnosti svoje irioči, ne da bi si zadajala udarce na telo ali se posluževala sredstev, ki bi do takih privedla. Taka vojna traja že leta med Ameriko, ki je najmočnejša sila zapadnega sveta in Sovjetsko zvezo, ki vlada v komunističnem ali vzhodnem svetu. Če že hočemo takoj potegniti neko bistveno razliko med splošnim političnim položajem povojnih let do lanskega Božiča in od tega do letošnjega, bi jo opazili v sledečem:
Nekako do lani je veljalo za Zapad načelo 'borbe proti komunizmu kot zunanjemu in notranjemu sovražniku. Sovjetska zveza je po vsem svojem zadržanju silila države na Zapadu k večji složnosti, k večji pripravljenosti, opreznosti in oboroževanju, kljub temu, da tega te niso hotele, ker so bile gospodarsko na tleh. Hude grožnje iz Vzhoda so imele namen povzročiti v zapad-nem svetu gospodarsko zmedo in okrepiti komunistične stranke po ^kapitalističnih” državah. Prevzem oblasti je bil seveda cilj.
—	To ni uspelo. Pritisk na Zapadno Evropo je povzročil, da je Amerika s podvojeno silo začela organizirati gospodarsko in vojaško Zapadno Evropo v Atlantski zvezi, Evropski obrambni zvezi itd.
Danes nam je že skoraj mogoče reči, da Rusi pač niso imeli namena voditi vojne proti Zapadu, ampak z vsemi ostalimi sredstvi povzročiti razpad te Zapad n e Ev-rV>pe. To bi ostalo v okviru „hladne vojne”. V ta okvir je bila položena in sprožena tudi korejska vojna — izbrana na tistem kraju zemeljske oble, kjer vsaj v začetku ni bilo pričakovati tveganja svetovne vojne. Tretji, manjši sunek je bila vojna v Indokini. Če je bil namen Ameriko zaposliti na vseh teh treh področjih, je bila Velika Britanija zaposlena tako z Evropo kot s težavami v Hong-kong-u. To je edina še obstoječa kolonija na kitajski edini, ki ji komandira komunist Mao-Tse-Tung. Nadalje je imela Anglija opraviti še v Perziji z medtem že padlim Mosadekom, v Egiptu itd. Za Francoze pa, je bila dovolj, vojna v Indokini, pravcata pijavka na francoskem državnem telesu.
Če pabliže pogledamo vsa ta žarišča nemirov in vojska, katerih oče je pač „hladna vojna”, (potem hi si razmerja nekako takole raztolmačili:
Sovjetska zveza in Združene države ameriške nista mogli zabeležiti niti uspehov niti nista utrpeli bistvenih porazov.
Komunistične stranke po svetu so povsod nazadovale v taki meri, da ni bilo mogoče misliti na uspeh prej omenjenih teženj Sovjetske zveze. V tem pogledu je njen poraz očiten, toda vsa ta dejstva niso pomenila zmage Amerike, temveč zmago „stare” Evrope, kii je zlasti diplomatsko izvršila delo, (katerega ji ne bi in ga ji tudi nobeden ni pripisoval.
Nc Moskva ali Washington — „stara” Evropa je preprečila vojno
Naša celina je stara, častitljiva zibel vse človeške kulture zadnjih tisoč let. Evropa je naselila, kultivirala in oplodila Novi svet in kljub vsemu, za današnji čas zoprnim kolonial. sistemom Aglije, ostaja dejstvo, da so Evropejci zanesli meti tamošnje
narode iskre zakladov veličine človeka kot gospodarja zemlje in neba. Bog in usoda sta pravična! Španski kolonizatorji so v imenu Gospoda in svojega kralja podjarmili in uničili rodove Amerike v 15. in 16. stoletju. Način je bil sramoten in nekr-ščanski. Kaznovani so bili s tem, da je njih imperij bil poražen in kolonizatorji še danes nimajo pravega niti notranjega niti zunanjega mim. Angleži so Spancem zadali smrten udarec v kolonialnih vojnah, danes pa Angleži sami izgubljajo kolonije drugo za drugo. So v toliko pametnejši (pa manj lepi), ker se zanje sploh ne 'bore.
Toda, kjer so evropski narodi našli lepo besedo, tam je padlo tudi lepo zrno. Danes se narodi iz kolonij bore z evropskim orožjem (z duhom in idejo) proti Evropejcem. Amerika je končno otrok evropskih narodov, in je postala velesila št. 1 na sve-
tu, zelo skrbi za Evropo, ji pravi stara godrnjava teta, ji daje jesti, ko je lačna. — Res je končno: mi Evropejci smo ponosni na vsak kamen, če ima napis, da je toliko in toliko stoletij star.
Dejstvo je, da Evropejci gledamo nekoliko preveč v svojo bogato kulturno preteklost in se nanjo sklicujemo tudi takrat in ,posebno radi takrat, kadar moramo razgaliti svoje slabosti: smo slabokrvni dediči velikanov moči in duha. Iz egoističnih nacionalnih in gospodarskih šovinizmov smo se že dvakrat med seboj malo manj kot do smrti potolkli. Zmagovalci so bile sile, daleč od Evrope.
Morda imamo zdaj zadnjo priložnost v zgodovini, da se postavimo na noge in kot združeni Evropejci uveljavimo svoj glas na zemeljski obli, ki je meti našimi krvavimi prepiri tako majhna postala. „Mir ljudem na zemlji”, naj s’e praktično glasi „mir med evropskimi narodi”. Mir med Nemci in Francozi, Italijani in Jugoslovani, drug drugega naj spoštujejo in si med seboj pomagajo.
Koroški deželni proračun
Kakor so drž. poslanci v državnem zboru na Dunaju, tako so v koroškem dežel, zboru izrabili poslanci razpravo o proračunu, da so povedali svoje nazore z ozirom na deželno gospodarstvo. Ker pa je gospodarstvo zlasti danes zelo ozko povezano s politiko, je razumljivo, da so bili ti govori, ki naj bi bili predvsem gospodarski, zelo prepleteni s politiko. Vsak deželni 'poslanec je pač zagovarjal svojo stranko, oziroma politično smer svoje stranke. Kakor smo že mnogokrat omenili, moramo ob tej priliki spet poudariti: Vsak poslanec govori ne po zahtevah svojih volivcev, ampak po zahtevah onega dela prebivalstva, od koder je poslanec doma. Ker pa je na Koroškem večina poslancev doma iz Celovca in Beljaka ali pa iz severnega dela Koroške, tudi pri proračunski razpravi oni koroški deželni poslanci, ki so bili izvoljeni z glasovi volivcev iz južne Koroške, niso zastopali koristi teh volivcev. Južni kraji dežele so ostali brez zagovornika. To so gotovo vedeli že v naprej oni, ki so sestavljali proračun in zato gre večina denarja iz proračuna v srednji in severni del dežele.
Deželni poslanec dr. Karisch je zapisal v nedeljski številki „Volkszeitung”, da bi morale v Avstriji revnejše dežele — in taka dežela je Koroška — več dobiti kakor pa bogate dežele. Ravno tako naj bi revne občine več dobile kakor pa bogate. Ko pa je zagovarjal deželni proračun, dr. Karisch ni bil več tega mnenja, ki ga je sam napisal. Iz deželnega proračuna dobijo bogatejši in industrijsko bolj razviti kraji dežele mnogo več denarja, kakor pa južni, to je slovenski ali vsaj jezikovno mešani del dežele. Ta del dežele pa je po splošnem priznanju najrevnejši.
Če so vse tri koroške vladne stranke rekle, da so s proračunom zadovoljne in so ga odobrile, moramo pa koroški Slovenci
reči, da z deželnim proračunom ne moremo biti zadovoljni. V proračunu so namreč premalo upoštevane .potrebe naših krajev, ki ravno tako plačujejo davke. Naši kraji so zapostavljeni v korist severnih in bogatih krajev. Nikakor ne moremo biti zadovoljni, da morajo naši revni kraji plačeva-. ti za bogate.nemške okoliše.
Pretisednšks m\m
Dne 17. januarja poteče poslovna doba predsedniku francoske republike in dne 17. decembra bi po ustavnih določilih morali izvoliti novega predsednika. Tega volijo poslanci francoske poslanske zbornice in pa .poslanci Sveta republike, to je gornje zbornice ali senata. Da je kandidat izvoljen, mora dobiti 452 glasov. Niti stranke niti poslanci se niso mogli zediniti za enega kandidata in zato so bile prve volitve predsednika brezuspešne. Volitve so se zato nadaljevale in ob sklepu lista še ni bilo gotovo, kdo bo bodoči predsednik francoske, republike. Volitve so ponovili že osemkrat ih pri osmih volitvah je dobil sedanji francoski predsednik Jbseph Laniel 430 (manjka mu 22) glasov, socialistični kandidat Naegelen pa 381 glasov (manjka mu 71 gla-sov).
Berila pred sodiščem
Ko je prišlo tam sredi poletja .poročilo i/ .Moskve, dg je odstavljen bivši vsemogočni. šef sovjetske tajne policije notranji minister Lavfentije Berija in ko je pozneje od nekod prišlo pbročilo; Ida se'je posrbčilib Beri ji zbežati iz Sovjetske zveze, je za nekaj mesecev bilo vse i tihot Sedaj pu poročajo iz Ajoskve, da pripravljajo proti Beriji jju, še šestim, bivšim ministrom in zelo vplivni ni bšebnpšiini Velik “pibceš.'
Proti preganjanju Cerkve
Minuli teden so zborovali v Washingto-nu škofje katoliške Cerkve v Združenih,dri ž;i Vah. Ob zaključku zborovgnjii so'izdali škofje posebno izjavo pod naslovom „Do-; stojanstvo človeka’". V izjavi pl>rit Vj\aVa j p škofje zadržanje kristjana v današnji družbi.	?	i i
En odstavek v izjavi je posvečen tudi delu in je pri tem ugotovljeno, da mora služiti delo po katoliškem' pojmovanji) v to, da tvori vez med delavcem in njegovim bližnjim, ne sme pa delo delavca razdvajati z njegovim bližnjim.
V izjavi obsojajo nato škofje preganja-i nje katoliške Cerkve in duhovnikov v ko^ munističnih deželah. Ta del izjave, ki imai naslov „Cerkev v verigah”, poudarja, da
vi9ftyi9 komunisti vojijp,proti vsem, ki veru-
v!	bi .pv°tj vsepk
'i-s! ,uRai° povzdignila svoj glas za svobodo,1 dbkattre'in);! jb ljudje1 kčt otrbci 'božj1/ prav« d. Ta Vbjha1 'nn jd‘-rečeno ftatMjčfV izjaViiaraeriškjh'škofovits divja od Daljnega vzhoda do Baltskih dežel jn od,Rusi je, pr^ ko Bolgarije, Madžarske in češkoslovaške ilo Albanije in Jadranskega ihotja. ■ :
( Svobodni svet mora spoznati —je rečeno j-ončno. y omenjeni izjavi, da je današnja kri/ii v prvi vrsti kriza verovanja in komu: n isti, ki ponižujejo človeško dostojanstvo, so i si nadeli n\ cil j. uničiti krščanstvo. Od Marksa pa; d°. Malenkov^ in do vseh drur gib predstavnikov komunizma pa je sma-tra.r komunizem vedno* Kristusa za svbjegsl šovfa/nika, ki ga je treba uničiti.
Vsem Slovencem doma in po sitnem sveln želi
blagoslovljene praznike in srečno novo lelo
Narodni svet koroških Slovencev
KSAVER MEŠKO:
43JLcll
Lepega septembrskega popoldneva leta 1898 sem sedel v kaplanski sobici v Skoci-janu; v avgustu sem nastopil tam kaplansko službo. Ves potopljen v mir in lepoto dneva sem se zagledal skozi okno dol po tistem lepem polju proti Sina' vasi, vse poplavljenim z mehkim jesenskim soncem.
Kar zaslišim po stopnicah korake. »Gospod župnik dobijo obisk,” sem 'pomislil. Pa se po širokem hodniku bližajo koraki moji sobici. „Kdo bi le bil?” se začudim, ko sem pa bil še tuj tam. Potrka, vstopita dva visoka gospoda: starejši v civilu, s kratko osivelo brado, in mlad, rdečeličen, eleganten duhovnik z zlatimi naočniki. Prijazno smehljaje se mi predstavita: nadučitelj Eller z Zilje pri Beljaku in tinjski kaplan Volbenk Serajnik, nečak tinjskega prošta Lovra Serajnika. Da sta me prišla obiskat, da bi se malo spoznali, mi pravita. Opravičil sem se, da nisem jaz že prišel v Tinje, sosedno župnijo, 'kakor bi se spodobilo, a da se še nisem prav udomačil tu.
Naslednji teden sem g. Volbenku obisk vrnil. Bil je prav lep in sončen dan, ko sem stopal gor od Drave proti ogromnemu pro-štijskemu poslopju, ki se je na hribu belilo v septembrskem soncu kakor na skrivnostnem Montsalvaču čudoviti grad svetega Grala, mesto alabastrske Skledice, iz katere je jedel pri zadnji večerji Kristus in jo je Jožef iz Arimateje napolnili z Gospodovo krvjo in so jo na Montsalvaču varovali izbrani vitezi; saj naredi gotovo še v naših dneh benediktinski samostan v višini 1241 metrov na Montserratu v Kataloniji na Španskem na popotnika in romarja mogo-
čen vtis, podoben temu, ki so ga naredile	,
Tinje name	Dragi rojaki! Božic je praznik skupnosti,
T.U d,„ SHn prvič videi čez ^e.dez«, —J lemega prosta, Lovra Serajmka - kakor po- mov, po(1 r^Dj ktov v	vsi
osebljeno pr,kazen ,z drugega sveta.	^	in usode vsem svem’r™
Pa me je g. Volbenk povabil, naj mu pri- kropljeni. Saj niti izgubljeni in zanemarje-hodnji advent pridem pomagat otroke spo- ni sin ne more ostati brezbrižen ob pri-
POLETNO BOŽIČNO PISMO
V SNEŽENO DOMOVINO
vedovat; dan mi bo že naznanil. Sem rad obljubil.
Res je prišlo sporočilo: ta in ta dan, že blizu Božiča.
Pa je bil tisti dan v morju sive megle. 1 ako gosta je bila, da res nisem videl za korak predse. Do Drave in čez most sem srečno prišel. Gori na polju pod proštijo pa sem pot zgrešil. Hodil sem čez njive, po travnikih, le 'kake poti nikjer. Opoldne bi jra moral biti v prošti ji. Tako sem blodil v tistih sivih, vlažnih zavesah, ki so zakrivale nebo in svet okrog mene, kakor bi mi za nalašč hotele skriti vsako stezo. Da bi prišel nazaj do Drave, pal tam v globino in v mrzle valove, se nisem bal: slišal bi šumenje reke. A je morda kje kak prepad, saj sveta tam še nisem nič poznal; pa lahko zdrknem tam v globino.
Vroče mi je postajalo.
Kar zazvoni v višini nad menoj mogočni tinjski zvon poldne.
Oddahnil sem si — tako razveselil se nisem kmalu kakega glasu, vedel sem, kod naj grem ...
Blodimo morda marsikdaj v nevarnih strminah življenja. Pa nepričakovano zaslišimo skrivnosten glas iz višav. Ali se ga razveselimo? Mu sledimo?
BOŽIČNO PISMO KOROŠKI
Greh bi bil, ko bi Tebi ne voščil, Koroška, Tebi, ki Te nosim v srcu po tuji zemlji in mislim nate na tujih cestah.
Nocoj, dragi moji prijatelji, boste kropili po svojih domovih, žegnali vse, kar je vašega, izbe, n a izbe, po dvoru in okrog hiše. Na žerjavico boste trosili kadilo in zadišalo bo po celi Koroški. Predaleč sem, da bi ujel ta vonj, toda žebral bom z vami. Da bi Bog ostal v tistih vaših izbah in da bi še dolgo po slovenje žebralli za sveti večer. Po starem kakor nekoč, ob Jezusu in Mariji in ob Jožefu. Od gmajn pod Peco pa tja do Šmohorja, kjer mi je nekoč gospod Posch freske razkazoval. Na Bistrici, kjer mi je gospod Anton lepoto Zilje odkrival, me peljal, kjer je velikemu Majarju zibel tekla in je v Pragi umrl, ker je bil menda prevelik za ozek svet. V Gorjah, kjer v kroniki stoji, kaj je Majar cesarju povedal in kako se je Dobrač preveznil in pokopal vasi pod seboj in menda devet cerkva. V Vratih, ki je iz same gorske lepote in kjer sem nekoč lezel po tisti strmini, da sem mogel videti proti Vi-šarjam in Kakovi, kjer je puntar Matjaž Turke ustavljal.
O, velik greh bi bil, ko bi ne voščil Tebi, Koroška, za Ibožič. Tebi, ki si tlako drobna na zemljevidu pa tako velika v srcu. Majejo se zvonovi v linah. V Šmihelu, v Rin-kolah, v Dobrii vadi, v Škocjanu, v Selah, na Djekšah, po Rožu. Povsod se majo in sveto noč oznanjajo. Slišal sem vas že, koroški zvonovi. Mehki ste, kakor je mehka Koroška, čeprav ste bili železni in ne bronasti. Ko sem šel k župniku Antonu tja na grič in sem v njegovem farovžu nočeva! in sva o pesmih /obarila, o pesmih in starih časih. In sem ponoči stal ob oknu in gledal na tisti vrtič spodaj. V snegu je bil, samo grm bezovca je strmel v nočno nebo. V gmajnah je spala 'tišina in spodaj je ležala vas. Velika haba Dobrača je varovala vas in cerkev.
Tako lepo je bilo in iinjam, da se je v taki noči rodil Jezus Kristus. Tisto prvo uro je videl tudi to blagoslovljeno dolino.
Spet je sveta noč. Naj bi bila za vas, moji dragi prijatelji, sto barti žegnania. Sneg je nemara pri vas in vi ste j>o tistih hišah in hišicah kakor mišeli lepo skriti v mahu. Ko bi mogel, palico bi vzel v roke in bi po celcu udaril od Šmihela do Šmohorja. Pa bi stopil do vsake hiše, na vsako potrkal, pri vsaki povoščil. Nič bi ne želel od vas: samo, da bi mi' po slovenje voščili božič, tako, kakor samo vi znate. Za]x>jete, da je človeku toplo pri srcu in tistega petja ne pozabi. Več kot tri leta vas že ne slišim, vaše govorice pa še nisem pozabil. Trdin sem, gmajnar, beseda mi vselej trdo udari, tam med vami sem bil mehak. S puntar-
jem Matjažem sem trpel in za Foltejem mi je bilo žal, za vsem, kar sem videl na koroški zemlji pa je prešlo.
Na to sveto noč pridem. K prijatelju Jožetu v Celovec, da se pomeniva kakor nekoč, k župniku Antonu in k Ani, da bom tam nočeval. In če bi mogel, koj potlej bi šel po tisti lepi potil v Sele, nekje na sredi bi obstal in bi prosil zvezde, da bi se sklonile prav do tal. In bi jih nabral in vam jih za božič prinesel. Vsakemu po eno.
Ko boste kadili in kropili, spomnite se še mene, ki po tuji zemlji hodim pa sem ' s srcem doma. Revnega in ubogega zagovornika koroške zemlje in njenih pravic.
Spomnite se mene vi, gospod Anton, go-spod Tomaž, gospod Matej in gospod Janez. Ko se bo v Vaših rokah, sredi noči rodilo božje Dete, spomnite se me, ki bi rad bil z Vami. V trden obroč sklenjeni jiovežimo vse, kar je rahlega in nalomljenega.
Žegnan božič vsem. In ko (bo Novo leto pričelo, ko odtrgamo prvi list s koledarjev, daj Bog, da bi odtrgali samo staro in slabo. ur dnevno, dvaknfc je oddih za čaj in opol-Naj bo vsak dan nov, nov in svetal in že- dne je počitek. Pet dni se dela. Sobota in gnan zame in za vas.	nedelja, sta za' počitek in za boljši ded člo-
veka — za njegovo družinsko, duševno, ver-Karel M a u s e r sko, družabno, kulturno življenje. Prav th-
trkavanju božičnih zvonov.
Avstralsko poletje, ki traja nekako od začetka novembra pa do konca aprila, sicer ne budi vse one božične čustvenosti in notranjega razpoloženja kot koroška zimska priroda s svojim mrazom, snegom in ledom, z zemljo in dolgimi nočmi. Priroda je v najvišjem zaletu, nekako tako kot na Koroškem oh kresu in zato je tudi razpoloženje bolj sončno, življenju, veselju predano. Saj vprav za božične praznike sonce doseže svoj naj višji dan in najdaljšo zmago nad nočjo.
Delo na polju je opravljeno. Velikanske farme so spravile bogato žetev, večji del
■A-	V/
Idealno darilo . . .
PA LEŽE BS
Kovinski boni
časovno veljavni za nakup vsakega blaga

pšenice, s pomočjo traktorjev. Isti traktorji so zemljo zopet zrahljali in položili vanjo novo seme za jesensko žetev. Miroljubne armade ovac so postrižene in gosta volna bo lajšala zimo in mraz v bolj mrzlih predelih sveta. Jabolka in hruške, žlahtno južno sadje kot oranže, banane, vsakovrstno grozdje, dozoreva. Češnje, marelice, breskve, ti dobrodošli gostje prvega poletja, so razveseljiv priboljšek na vsaki mizi. Po vrtnarijah, ki se imenujejo Gardenfarme, vse zeleni, cveti in zori. čeprav rast in razvoj nikdar ne zastane, kot z jesenjo in zimo v vaših krajih, in se celo leto menjavajo nasadi, cvetje in zorenje, je pa vendar vprav okrog božiča vsa rast v najvišjem, popolnem zaletu, tako nekako ko na Koroškem okoli poznih, prav sončnih binkošti.
Sončno podnebje zahteva mnogo skrbi za pravočasno setev in za umetno namakanje ter škropljenje občutljivih rastlin. Sončno podnebje pa tudi mnogo truda prihrani. Ni treba, velikih zalog, kjer je priroda vse leto radodarna. Ni treba spravljati krme za živali, ni treba graditi hlevov in skednjev. Tu je živina vse leto na paši; pod milim nebom. Spomladi, jeseni, pozimi se pase v zelenju, v poletnih mesecih se pase v senci.
Vse gospodarstvo je v vsaki .panogi zelo stehnizirano. Stroj je pomočnik kmetov-farmarjev, gozdnih delavcev, delavcev na cestah, na železniških progah, v tovarnah in v rudnikih zlata, srebra, svinca, bakra, premoga. Stroj pomaga tesarjem, mizarjem, zidarjem. Velika in mala dvigala olajša vaj o tudi najhujše težaško delo. Dela se osem
VSEM NAROČNIKOM, SOTRUDNIKOM IN BRALCEM »NAŠEGA TEDNIKA” BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN PRAV SREČNO NOVO LETO! - VSEM DOPISNIKOM PRAV PRISRČNA HVALA ZA SODELOVANJE Z ISKRENO PROŠNJO, DA NAM OSTANETE ZVESTI SODELAVCI TUDI V LETU 1954.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
Pater Krizostom:
Nocoj odprt je na stežaj skrivnostni raj.
I/. njega angelčki s perutmi zlatimi na zemljo plavajo in glorijo prepevajo.
Poznam ta nebeški pozdrav sredi spečih planjav.
To je pesem nad vse pesmi sveta, božični noči sami razodeta v veliko skrivnost.
Kako jasno gori ljubezni večne Modrost sredi svete noči!
O Jezušček — saj si ti!
Ves si moj.
Tako mi je bilo hudo nocoj.
Bal sem se, da te ne bo.
Po tvoji lepoti mi koprni oko.
Po tvoji dobroti mi ječi srce.
K tebi dvigam trudne roke — kot križ na stežaj razpete.
Nocoj ostani z menoj in blagoslovi me — nebeško Dete!
ko imajo tedensko prosto ob sobotah in nedeljah šole in uradi. Gospodinjski stroji, električni štedilniki, frižiderji, pralni stroji zelo olajšujejo delo gospodinje, matere, hišne pomočnice. Tako je stroj res osvobodil človeka obojnega spdla. No, morda je stroj v tdliko podjarmii moža, ker mora svoji ženi kupiti vse tehnične olajšave za gospodinjstvo. A ta jarem je gotovo sladak; saj mladi Avstralci nenehoma stopajo vedrega lica v zakonski jarem.
Tako je Avstralija sredi viharnega, vzva-lovanega svetovnega pdložaja pravi otok miru. Kar prebivalce drugih kontinentov prav zelo vznemirja — kakor poizkusi z atomskimi bombami, to pusti Avstralce mirno živeti, delati, se zabavati in spati. Globoko v enolični pustinji, kjer je med nizkim grmičjem le nekaj kengurujev, zajcev, kač, kuščarjev, krokarjev in papig, sicer pa na stotine milj (1 milja = 1408 m) nobenega človeškega sdišča, so se posrečili strahotni poizkusi; menda se je detonacija dišala preko 200 km. A to Avstralcev ne vznemiri, ker pač nočejo vtikovati nosu v vojaške skrivnosti. Avstralci so v ogromni večini tudi krščanski ljudje, ki vedo, da nad človeštvom, narodi in posamezniki čuje, vlada in deluje božja previdnost. V vsaki dobri družini je šiba za zrcalom, strah iln rešpekt mora biti pri hiši. Marsikomu se hudobija ne zljubi, ko se šibe spomni. Tako ima tudi atomska bomba v službi svetovnega miru svoj upravičeni namen in pomen. Ako bi vsi ljudje in vsi narodi poslušali in uresničili angelsko glorijo: »Slava Bogu — mir ljudem!” bi ne bJlo treba strahu in rešpekta, ker bi zavladala ljubezen ...
Božič je v družinah ,praznik obdarovanja. Dolgo po praznikih se bo hvaležna deca zabavala, poigravala, ponašala z 'božičnimi darovi dobrih staršev, blagih dobrotnikov.
PREPROGE
POHIŠTVENO BLAGO
ZAVESE
PR A U S E
Celovec, Bahnhofstr. 8. Fleischmarkt 9
Božična darila so dostikrat tudi plačilo za lepo vedenje, za uspešno delo, za marlji vost in trud. Tako je božja previdnost mi-rolljubniim Avstralcem pripravila tik pred božičnimi prazniki zelo veliko presenečenje. Te dni je ves tisk poln slik in poročil o obsežnih odkritjih nafte, petroleja, bencina v Western Avstraliji; Gospodarstveniki trdijo, da je to odkritje pomembnejše ko svo-ječasno najdenje zlata. Sedaj šele bo omogočena pojrolna gosj/odarska neodvisnost; prenehala ibo draga prekooceanska dobava nafte, katere Avstralija zato toliko potrebuje, ker je samih privatnih motornih vozil nad milijon ali en avto pride na 8 osel) in ker je treba premagati zelo velike razdalje. Na tem mladem kontinentu zgodovine ne pomnijo nobene vojske in tako se avstralske države tudi radi nafte ne bodo vojskovale med seboj.
Naj bi domovini in vsemu svetu božični zvonovi oznanjali geslo svete noči, edino naj lepše na zemlji in v srcih: Ljubezen in mir. Med tukajšnjimi Poljaki sem spoznal globoko pomembni božični običaj. Duhovniki blagoslavljajo tanke opresne kruhe, v katere je vtisnjen prizOr Kristusovega rojstva. »Obvatke” imenujejo ta simbolični kruhek. Vsaka družina ga je deležna. Na sveti večer opravi vsa družina 'božično pobožnost in prepeva božične pesmi. Nato jc skupna večerja. Potem vzame oče obvatke, oddrobi košček ra koščkom, ter ga da ženi, otrokom, vsem prisotnim, z voščilom: »Sre čen, blagoslovljen božič in vedno imejmo mir, ljubezen med seboj!”
Da, dragi rojaki', ta 'božič naj; bi bil praznik odpuščanja, sprave, miru im ljubezni tudi na Koroškem! V tem pristnem božič nem razpoloženju im hotenju vam prav vsem želim blagoslovljene 'božične praznik« in srečno novo leto, uspešno v medsebojni vzajemnosti in miroljubnosti.
V prisrčni vdanosti vaš
dr. Ivan Mi kul a. Perth-Osborne Park, 8. 12. 1953.
VSEM DOPISNIKOM, VSEM PESNIKOM IN PESNICAM TER VSEM SOTRUDNIKOM ŽELI BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
UREDNIŠTVO »NAŠEGA TEDNIKA”
Tekaj je Beseda
Bilo je ob zori na dan sv. Alfonza Ligvo-nijskega, dne 2. avgusta, letošnjega poletja v Betlehemu.
Temnomodro jutrovo nebo je bilo posejano z neštetimi zvezdami. Še nikoli v nobeni nooi nisem videl toliko zvezd, preko katerih se je kakor tenek pajčolan razgrinjala „rimska cesta”. Medla lunina svetloba je odsevala od streh po prijaznem betlehemskem griču nakopičenih in je pred mogočno zarjo polagoma izginjala. Vse naokoli je bilo zavito v skrivnostni nočni mir, da mi je nehote vedno udarjala na ušesa angelska pesem: „Mir ljudem na zemlji, ki so Bogu po volji!”
Pravkar sem odmaševal in to lepoto betlehemske noči opazoval na terasi frančiškanskega samostana. Od polnoči naprej so namreč v votlini Rojstva Gospodovega vsak dan neprenehoma sv. maše, da je tako mogoče vsem romarjem — duhovnikom vsaj enkrat v življenju držati v rokah Jezusa na tistem mestu, kjer ga je Marija sprejela in svetu dala ...
Nad vhodom v votlino stoji napis: „HIC VERBUM CARO FACTUM EST - Tukaj je Beseda meso postala!”
Že od prejšnjega dne sem pretehtaval te besede, drugo za drugo. Med sv. mašo v tistem nepopisnem nočnem miru so se mi pa še globlje za/rezale v dušo. Ko sem po sv. maši šel naravnost pod zvezdnato nebo, se mi je zdelo, da tudi na nebesnem svodu čitam zlate, iz zvezd narejene besede: „HIC VERBUM CARO FACTUM EST ...”
Nekaj nepopisno svojstvenega je ta zavest, da je tukaj Odrešenik sveta stopil na zemljo, tukaj hodil in učil, tukaj delal in trpel... Besedica „tukaj” mi je tedaj stopila pred oči s tako močjo, da se mi je skoraj, vrtelo v glavi. Želel sem, da bi zakričal vsemu svetu ...
*
Na tej sveti zemlji so napovedovali prihod Sina božjega preroki: „Glej, Devica bo spočela in rodila Sina in njegovo ime bo Emanuel: Bog z nami.” (Izaija 7, 14.)
Predhodnik Janez Krstnik je .priznal in ni tajil. »Nisem jaz Kristus... Sredi med vami pa stoji, katerega vi ne poznate ... in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen njegovega obuvala ... Glejte, Jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta.” (Iz Evang. sv. Janeza 1, 20, 26, 27, 29.)
Apostoli so po teh poljih hodili z Njim, ko so bili v Njegovi Soli. Slednjič so ponesli Njegovo Blagovest po vsem svetu: „Po vsem svetu je šel njih glas in do kraja zemlje njih zgovornost” (Psalm 18, 5).
Čemu. so apostoli in neštevilne množice mučencev dali svoje življenje? Zato, ker so hoteli izpričati, da je Beseda meso postala in med nami prebivala. Sin božji, druga božja Oseba, se je učlovečili, da bi nas s svojo smrtjo na križu odrešil in večno zveličali.
In to se je zgodilo tukaj!
J. S. Baar — Al. Nemec:
ZEMLJA IN LJUDJE
Roman
(49. nadaljevanje)
In to revno njivo bodo razdelili na grede in štirideset, petdeset kmečkih sinov, dva ali trije učitelji bodo uganjali in delali poskuse. — Kaj si naj fant se tem začne? — Bog z vami, igrajte se s poskusi v mestu, toda mi želimo resničnost, ne poskusov —■ stvarnost, gotovo in zanesljivo preizkuše-nost, ki bi se nam pri nas na vasi, na gospodarstvu dokazaila. Pravite, da boste vodili gojence na gosposka posestva in jim pokazali nazorno, kako se tam gospodari. Zakaj; pa, vas viprašam. Ali bo med temi dijaki, ki bodo stopili v to šolo, morda vsaj kateri imel gosposko posestvo? Bo dal sem v to šolo svojega sina gospod knez švarcen-berg, Lobkovic ali Vindišgrec? čemu tedaj kmečkim fantom kazati knežje dvore in njihovo ureditev, ko bodo gospodarili kvečjemu na gruntu s sto orali. Ali mislite, da »i bo izmed njih izbral gospod knez ravnatelje, oskrbnike ali knjigovodje? Gotovo ne. Njegovi uradniki morajo imeti višje šole. Nemško morajo znati in med gospodo rasti. Zato jim ne kažite gosposkih dvorov, ne učite jih poskusov, ne vabite jih v mesto, temveč jih pustite na vasi. — Vedno sem mislil, da je šola zaradi otrok, ne otroci zaradi šole. Zato mora tudi ta šola zaradi dijakov ven, ven na vas — in za njimi morajo tudi učitelji, predavanja in stroji in vse. Izberite si katero koli vas, tam bomo postavili poslopje in tudi učitelji bodo mo-
meso postala ...
Tukaj je Beseda meso postala. Tukaj je padlo na zemljo seme, ki je kači glavo strlo.
Praobljuba našega Odrešenja je bila namreč dana že prvim staršem takoj po grehu v raju, ko je Bog govoril kači — zapeljivki (satanu): »Sovraštvo bom postavil med tebe (kačo — satanom) in ženo (Eva — Marija), med tvojim in njenim zarodom: on (Zarod žene, predvsem Jezus, Marijin sin) ti bo glavo stri in ti boš njegovo peto zalezovala” (1 Mozesova knjiga 3, 15).
Zato boj med satanom in izvoljenci božjimi — kristjani. »Satan hodi okrog kakor rjoveč lev iln išče, 'koga bi požrl. Upirajte pa se mu močni v veri” (1. Petrovo pismo 5, 8-9).
Danes ni več kraja, kjer bi ime Kristus bilo neznano, dasi še mnogi ne verujejo vanj. Bolj žalostno je, da so mnogi podlegli zalezovanju satanovemu in se pridružili njegovim vrstam, posebno še v naših dneh. Tako se kruto uresničujejo besede sv. Janeza Evangelista v uvodu četrtega evangelija: »Bila je prava Luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, kateri pride na ta svet. Na svetu je bila, in svet je po njej nastal — in svet je na spoznal. V svojo lastnino je prišla in njeni je niso sprejeli.”
Da, mi vsi smo božja lastnina. Vsi smo po božji podobi ustvarjeni in zato dolžni, da iščemo in najdemo Njega, ki je vse iz nič naredil. Dolžni smlo, da častimo in ljubimo z vsem srcem in z vso dušo Njega, ki je ukazal: »Naj bo luč!” in bila je luč, ker je On sam Luč od vekomaj, (prim. 1. Pismo Ap. Janeza 1, 5).
In ta Luč — učlovečeni Sin božji, Luč
Charles Tazetvell:
O oslu, ki je nosil Jezuščka
(Božična legenda z ameriškega juga)
Isti zimsko sonce, katerega žarki so se lesketali po snežni odeji severnih pokrajin, so se počasi plazili po belem in od vročine razgretem prahu, ki pokriva pokrajino El Camino del Norte v srednjeameriški državi Mehiko. Bilo je okrog poldne, čas počitka, ko so ulice prazne in se po njih sprehajajo mali kuščarji in martinčki. V senci velikega poprovega grma ob robu ceste je ležal mož in je sanjal z odprtimi očmi. Tu se mu je zazdelo, da čuje v bližini glasno govorjenje. Ker ga je to govorjenje zmotilo v njegovem sanjarjenju, se je ozrl leno in počasi, od koci prihaja to govorjenje. Pri tem je opazil, kako prihaja po cesti navzdol mali Paiblo (po naše Pavle) ih kako se jezi nad svojim oslom, ki se je trmasto ustavljal njegovim grožnjam in udarcem.
»Ti osel!” je jezno kričal Pavle, »štiri noge imaš, dolg rep, s katerim preganjaš muhe, in dvoje čudovito dolgih uhljev, ki ti kažeta pot. In kaj delaš z vsem tem? Nič, prav nič in zopet niči Ti si v sramoto vsem
od Luči — je zažarela v betlehemski votlini pred tisoč devetsto triinpetdesetimi leti!
Mi Evropejci smo bili srečni, da je luč Odrešenja po izrednih poslancih božjih kmalu p risi ja la k nam. V Rim sta jo prinesla prvaka apostolov in jo izpričala z lastno krvjo. K nam sta jo prinesla le nekaj stoletij pozneje sv. apostola Ciril ih Metod. Kdo se danes ne spominja dveh slovanskih apostolov, ki sta našim očetom Učlovečenega Sina hožjega oznanjala, našo materinščino za pogovor z Njim rabila in jo za vedno med liturgične jezike povzdignila?
Na žalost pa ju zaradi' tega, v čemer je njih največja zasluga, zunaj v svetu znajo lepše in boljše častiti kakor mi doma — nehvaležni sinovi svojih dedov.
Ali ni po slovanskih in posebno še slovenski zemlji od prihoda poslancev božjih in do današnjih dni rasti a bogata setev Božjega kraljestva? Prišel pa je sovražni človek in zasejal ljulko med ipš'enicO... Nad našimi polji in domovi je završala krvava nevihta, naša zemlja je pila bratomorno kri... In sedaj nad njo kraljuje v novoletnih dneh ledeni in mrki ,.dedek mraz” s svojo »novoletno jelko”. Božiča ni več...
Betlehemski zvonovi so zazvonili Avemarijo. Ura je bila pet. Sonce je kakor žareča' obla polagoma tiščalo izza Judejskih hribov. Zdelo se mi je, kakor da sem se prebudil iz težkih sanj.
Stopil sem nazaj v votlino. Za trenutek sem postal pred napisom: »HIC VERBUM CARO FACTUM EST”. Nato sem zdrknil na kolena in z največjim spoštovanjem poljubil jaslice — poslednjič — v spravo za bogokletno oskrumbo praznovanja Rojstva Gospodovega v domovini...
Jeruzalemski romar
oslom, kolikor jih živi v širni Mehiki!” »Pablo, oh Pablo!” je zaklical mož pod poprovim grmom. »Mali Pablo, ne razburjaj se, saj je pač prevroče, da bi se razburjal sedaj ob opoldanskem soncu. Kaj pa ti je osel hudega storil?”
Pablo je potegnil osla k poprovemu grmu. »Dober dau, senjor (to je gospod). Kaj mi je osel storil, vprašujete? Ničesar, prav ničesar. Ves božji dan ne stori ničesar. Tu stoji trmasto, ne gane se, kakor da bi sanjal. In pri tem morate pomisliti, da bo v dveh dneh Božič. In tam doli v vasi bi tako lahko prodal drva, za izkupiček pa bi si kupil darov in sveč. Ali pa se osel za to zmeni? Ne in zopet ne! O, ta osel, ta je ravno tako nehvaležen, kakor vsi osli.”
»Ne ne, Pablo, ni res. Vem, da jih je mnogo, ki tako mislijo in tako govorijo, kakor ti in pri tem pretepajo svoje osle. Toda vsi ti ne poznajo in tudi ti ne poznaš resnice. Osli v resnici niso tako trmasti; le ponosni in domišljavi so, mi pa pravimo, da so trmasti.”
gli v njem stanovati. "Poda za poskusna polja bodo morala biti vsa kmečka posestva v tisti vasi. Tam na posestvih morajo tudi dijaki stanovati in skupaj opravljati vse delo. Konje česati, krave molsti, teleta krmiti, morajo orati in sejati, čebelariti in sadjariti. Učitelji jim bodo kakor dčetje med dnevom svetovali, jih nadzirali ter jim dajali delo; zvečer in pozimi jih zbero v šole in jih uče iz knjig. In ko jih bodo izučili, jih pustijo domov, jim dajo spričevalo in fant bo prišel domov na tako posestvo, na kakršnem se je učil gospodariti. Da, tako si zamišljam jaz krtiečko šolo. In to so razlogi, zakaj je nečem v mestu, ampak želim, da je na vasi.”
Cimburi se je zdelo, da je vse povedal tako jasno in prepričljivo, da mu mora vsakdo pritrditi. Pa vendar so se gospodje pri zastopstvu in kmetje okrog njega spet čeperili in obregali nanj, takoj ko je končal.
»Pustite ga! — Ne menite se zanj! — Ena lastovka ne naredi pomladi. — Zaradi Cim-bure ne bomo stavili šole kje v rovtah!”
Samo knez je spet ohranil vzvišen mir. Kar ga je jezilo, je bila razdraženost, s katero so Cimburi odgovarjali.
»Mnogo resnice je v tem, kar je ta kmet ]x>vedal. Vidi se, da je o šoli mnogo razmišljal. Prerešetajmo za trenutek njegove miisli,” je spregovoril predsednik. Toda tudi njega so prevpili. Bližal se je poldan. Zborovalci so bili lačni in žejni. Siti so bili razgovorov, sopara jih je dušila in sleherni je ždel konca.
»Končajmo, končajmo!” so grmeli glasovi. »Vsak čas bo poldne.”
Predsednik je pogledal na uro in presenečeno pomežiknil z očmi. Saprlot, kako je hitro minil čas — in jaz sem obljubil kneginji, da se dopoldne vrnem, mu je šlo skozi glavo in je hitro zaključil zborovanja. Znova je ugotovil razveseljivo in vzneseno soglasnost, s katero so se vsi odločili za kmetijsko šolo v Pisku. Zahvalil se je za izkazano čast in že je podajal roko naokoli in odhajal.
Edini Cimbura ni čakal konca in je še pred njim odšel.
»Imejte to šolo, kjer hočete, čeprav v dekanijskem zvoniku, toda mojih fantov, Martinka in Vaška, vanjo nikoli ne dobite,” je godel med potjo.
Zdaj so vreli tudi1 ostali ven. Knezova kočija je že drdrala po gnapavem tlaku. Knez je nekaj časa molčal, zavit v svoj kožuh. Nenadoma pa je, ko je kočija prišla iz mestai in tiho tekla po ravni cesti med drevesi, nagovoril svojega gospodarskega ravnatelja, ki je bil z njim v kočiji:
»Kdo pa je ta Cimbura?”
Ravnate1!j je začudeno ipogledal na kneza. Glej, na kaj gospod misli! S čim se v mislih peča! Z neumnim kmetom! Gotovo kneza draži Cimburov odpor, gotovo je jezen nanj, ugiblje ravnatelj in zato takoj; uslužno odgovori.
»To je kmet iz Putime, vaša svetlost, Jan Cimbura se imenuje, neumen kmet, z nemirno glavo, samo prepir seje in dela jx)v-sod in vedno zdražbo.”
»Hm, neumen pravzaprav ni,” je razsodil kne/ in spet utihnil.
(Dalje prihodnjič)
Pablo je neverjetno pogledal. »Na kaj naj bi bili le osli ponosni?”
»Na nekaj zelo lepega. Glej, bilo je pred davnim, davnim časom, ko so osli doživeli čast, za katero jih zavidam jaz in bi jih moral zavidati ti in bi jih moral zavidati cel svet. Toda usedi se sem k meni v senco, povedal ti bom zgodbo:
Pred davnimi, davnimi leti je živel osel. Bil je majhen, četudi je bil že 14 let star, in je služili že štirinajstim gospodarjem. Ta osel v resnici ni bil lep. Eden njegovih uhljev je štrlel naravnost v zrak, drugi uhelj pa je ohlapno visel navzdol, kakor ovenel zeljnat list. Razen tega je ta nesrečni osel še šepal na zadnjo levo nogo. Poslednji njegov gospodar je hil uhožen drvar, ki je v gozdu podiral drevje in prodajal drva v bližnjem trgu. Ta je imel še drugega, mlajšega osla. Toda drvarjev sin in stari osel sta 'bila prijatelja, dobra prijatelja. Zato je sinko skrbel, da oslu ni kaj manjkalo in da mu ni bilo treba prenašati prevelikih tovorov. Nekega jutra pa je rekel drvar svojemu sinu: »Tole ti naročam. Pojdi z oslom v mesto in prodaj ga v usnjarni, kjer strojijo kože. Na oslu namreč ni nobene druge vrednosti več, kakor samo še koža. Za kožo boš dobil srebrnik. Mi osla ne potrebujemo več, ker ni več za delo, krma pa je draga. Iz kože pa bo še dobro usnje in zato boš dobil gotovo srebrnik za osla. Pojdi in srečno.”
Sinko je poslušal, hudo mu je .postalo pri srcu in prosil je, da bi smeli še osla obdržati v hlevu. Toda oče se ni dal pregovoriti. In odšel je sinko žalosten s svojim oslom v mesto, ljudje pa, ki so ga srečevali, so. se čudili, zakaj fantič joka.
Bilo je zgodaj popoldne, ko je prišel s svojim oslom skozi mestna vrata. Tu se je spomnil sinko, da je danes veliki živinski sejem. Zakaj ne bi poizkušal osla prodati? Tako ne bi bilo treba oslu poginiti žalostno v tovarni za strojenje kož, oče pa bi dobil kljub temu svoj srebrnik. Toda vsi konjski trgovci so se smejali, ko jim je fantič ponujal starega shujšanega osla, in so ga zasramovali rekoč: »Ta fantič misli, da ima tako lepega osla, tla bi moral jesti najboljše žito v kraljevskih hlevih!”
»Toda kljub vsemu bo osel nekoč še kraljeva last,” je vzkliknil srdito fantič. Pri tem je pričel jokati itn je odšel z oslom, ki ga nihče ni hotel kupiti. Žalostna sta šla z oslom po mestnih ulicah, Sence so bile vedno daljše, večer se je bližal in brez srebrnika fant ni smel priti domov.
Ko je končno le že hotel fant gnati osla v usnjarno, se mu je približal mož in mu rekel: »Sin moj, prošnjo imam. Ali je ta osel tvoj? Na dolgo potovanje moram, ženo imam, ki ne zmore tako dolgega in napornega pota. Nujno potrebujem tovorno žival, ki 'bi mogla nositi mojo ženo. Ali mi hočeš osla prodati?”
Ves vesel je povedal fant ceno, za katero bi ošla prodal. Kupčija je bila sklenjena, le še to je fant naročal, kako naj mož z oslom ravna in pa prosil je, če sme iti z njim še do mestnih vrat. Ko je tam čakala žena, je fant [»trepljal šo osla in mu želel srečno pot in na svidenje z besedami: »Toda, mali, bodi priden. Ko bom velik, te bom poiskal in te bom 'kupil in spet ti ho dobro pri nas.”
Pri mestnih vratih je bili stražnik, ki je vprašal: „Od kot ste, kdo ste in kam greste?”
LODRON "M
Strokovna trgovina za vaS dom Beljak - Villach, Lederergassc 12
Prelite odeje (kovin) — modrod — posteljno perje — inlcti — posteljno blago — flanelaste rjuhe — blago za pregrinjala in pohištvo — preproge in tekači podloge za tla. — Kvalitetno in poceni.
»Jaz sem Jožef, moji ženi pa je ime Marija. Namenjena sva v Betlehem.”
»Pojdita!” je rekd vojak in fant je jokaje gledal za njima.
In nesel je osel Marijo tja v Betlehem. In tam je videl v nekem revnem hlevu, kako je Marija porodila sina, ki je kralj vseh ljudi. In s svojimi starimi ter onemoglimi očmi je osel pozdravljal pastirje in modre /. J ut rov e dežele, ki so prišli in so Jezuščka molili. Vsi pa, ki so nekoč malega in starega ter betežnega osla zasramovali, so ga zavidali, ker je bil .pniča velikega, največjega čudeža ...
Vse to pa se je zgodilo že davnaj. Toda še danes osli sanjajo o tej veliki sreči, sanjajo o tistem oslu. ki je nosil Marijo v Betlehem.”
JASLICE
Ljubše kakor vsi zakladi, kot bogastva pol sveta, jaslice so mi preproste v rodni hišici doma.
Ni minil še čas pomladi, še prepeva tam mladost, še smehlja se po livadi srečnih časov blaženost.
Trata z biseri posuta sc razteza pred menoj.
iz mladosti odcvetele slike gledam pred seboj.
Babica na topli peči vsa zamišljena sedi, mamica kropi po sobi, očka moli in kadi.
Najsrečnejših dni spomin se ob hlcvcu zbirajo, še zajemam iz studencev, ki mi tam izvirajo.
Limbarski
IZ SLOVENSKEQA Kk/LTURNEC/A ŽIVLJENJA
K prazniku miru
V nekaj dneh bo spet Božič Ljudje so v veselem pričakovanju. Pred izložbami trgovin se zbirajo ljudje. V trgovine prihajajo in odhajajo ljudje.
Denar in blago menjata lastnika. V dobri volji hitijo ljudje z zavitki sem ter tja in zbirajo za svoje drage. Otroci se veselijo in komaj pričakujejo svetega večera. Vse je v božičnem razpoloženju. Vsako leto se ponavlja ista slika.
Od kdaj se obhaja božični praznik? V prvih 300 letih krščanstva nobenemu ni prišlo na misel obhajati Božič kot praznik Kristusovega rojstva. Rojstne dneve so takrat praznovali pogani. Cerkev pa jc obhajala smrtne dneve svetnikov in mučenikov, kajti dan smrti je tudi dan rojstva v novem, večnem življenju.
Božič so pričeli praznovati šele leta 350. Prvo Božično praznovanje je bilo baje 25. decembra 353 v Rimu. Nekaj desetletij pozneje jc bilo to praznovanje vpeljano tudi v Orientu.
Takrat je obstojala božična slavnost samo v tem, da je bila v cerkvi slovesna sv. maša To je bilo prvotno vse. Pozneje so prišle zraven še jaslice, sča-soma pa božične pesmi in končno še darila. To je bil Božič v stari Cerkvi. Božični praznik je torej, kakor vidimo, že jako star, že preko 1600 let.
Oblika svečanosti se je seve tekom časa spremenila. Našim prednikom bi se ta oblika, kakor praznujemo Božič danes, gotovo ne dopadla, ker bi jim bilo tako praznovanje preveč posvetno. V prvih stoletjih je bil Božič res docela verski praznik. Po drugi starni bi pa tudi mi ne čutili božično, bi ta praznik za nas obstojal samo v udeležbi sv- maše in v pogledu na jaslice.
BOŽIC PO VSEM SVETU
Božič praznujejo po vsem svetu. Pri posameznih narodih so se ohranile še stare šege, ki so deloma Se poganskega izvora. Ker so nam naše šege že gotovo znane, hočemo obrniti naš pogled čez meje, da vidimo, kako praznujejo Božič drugod.
Bela omela ni znana samo pri nas, ampak tudi v Angliji. Poganski duhovniki so rezali belo omelo z zlatimi škarjami z drevesa. Po tleh so razprostrli belo odejo, da se omela ni dotaknila tal. Nato so razdelili omelo med zbrano množico. Mladi možje so imeli pravico, če so utrgali z bele omele jagodo, poljubiti dekleta pod mladiko
Drugi običaji: Nek nenavaden običaj so imeli stari Rimljank V času od 19. do 24. decembra »o imeli njih sužnji popolno svobodo. Baje jc v tem času stregel še gospodar sužnjem. Hiše pa so °venčali z lovorom in z zimzelenom.
V	Angliji in Ameriki obesijo otroci na sv. večer, predno gredo spat, svoje nogavice na svojo posteljo, da jih lahko st. Klaus (Božiček) ponoči napolni * darovi. V prejšnjih časih so v Angliji na dan nedolžnih otrok tepli otroke, da bi tako ohranili spomin na ta dan. Božično drevesce je bilo na Angleškem do sredi 19. stoletja nepoznano. Ob tem času so prevzeli ta običaj iz Nemčije. Sploh so imeli Angleži v prejšnjih časih za znak sreče, če sc je dim na Božič dvigal navpično iz dimnikov.
V	Franciji ne obesijo na posteljo nogavic, kakor na Angleškem, ampak pustijo čevlje pred vrati, da jih lahko „Petit Jesti” (božični Jezušček) napolni. Ta običaj sc naslanja menda na zgodbo o treh modrih iz Jutrovc dežele. Kamelam treh modrih so menda otroci dali v čevljih hrano. Modri pa so na povratku napolnili čevlje z raznimi darili.
V	Španiji, Mehiki in v južnih deželah Amerike postavijo otroci svoje čevlje na predvečer sv. Treh kraljev na posteljo ali pa na balkon. V Španiji je vreme ob božičnem času jako topla Povsod vidiš rože in ovenčane hiše. Poleg verskih običajev negujejo tudi ples. V Mehiki nosijo o Božiča jaslice od hiše do hiše (skozi devet dni). V svečani procesiji neseta spredaj dva otroka sliko Matere božje in sv. Jožefa in prosita pri vsaki hiši za vstop, kateri pa bo dovoljen šele pri zadnji hiši (podobno kot naše ..iskanje prenočišča” v zadnjih dneh adventa).
V	Bagdadu zakurijo po prebranem božičnem evangeliju suh trnjev grm. Medtem ko grm gori, pojejo psalme, nato pa poskačejo vsi čez žerjavico. Ce si zraven kaj želiš, se bo to uresničila
Prva božična dopisnica pa jc bila pisana leta 1846
Št. Rupert pri Velikovcu
(Marijanska prireditev)
Marijin praznik, dne 8. decemlbra 1.1. je kljub bolj neprijaznemu vremenu privabil zopet k šolskim sestram v St. Rupert izredno veliko občinstva. Prišli so v 'lepem številu domačini, gostje iz bližnje in daljne okolice tostran in onstran Drave, bivše gojenke ne samo iz Podjune, temveč tudi iz Roža gor do Loč in Gur, da bi si ogledali prvo prireditev gospodinjske šole v novem šolskem letu. In ni jim bilo treba biti žal, kajti nudil se jim je res lep popoldan, poln plemenitih užitkov. Kljub kratkemu času — saj ni bilo na razpolago niti celih 14 dni — in kljub veliki zaposlenosti prirediteljev je bil spored bogat in so ga dekleta tudi dovršeno izvedle, čeprav so bile še večinoma novinke na odru, so si dekleta s svojim gotovim in neprisiljenim nastopom pridobile splošno priznanje.
Najprej Marijanska akademija: Slika se je vrstila za sliko, ena mičnejša kot druga. Že pri prvem prizoru, Otroci pri Mariji, so se poslušalcem ob pesmi in ljubkih deklamacijah otrok ogrela srca. Zanimanje in navdušenje se je stopnjevalo od slike do slike in doseglo svoj višek pri poklonitvi mladine vseh treh dolin Brezmadežni. Že
ZA NAŠE OTROKE:
Zakaj zapade
Tam pri Betlehemu, kjer so pastirčki molili prvi božje dete, ne poznajo snega. Zemlja je tam mnogo bolj ravna in mehka. Celo široke puščave so tam blizu. Ljudje so tam včasih hodili bosi, nekateri hodijo še tudi danes. Tako so hodili tudi pastirčki — in angelčki, ki so prišli oznanjat na zemljo rojstvo Zveličarjevo.
Ko pa je posvetila luč prave vere tu po naših krajih, je bil ljubi Bog ob prvih Božičih v veliki zadregi. In zakaj? Na sveti večer je razposlal svoje angelčke na zemljo oznanjat rojstvo Zveličarjevo. Ko so se ti vrnili v nebesa, so tožili nebeškemu Očetu, da so bila pota tu po naših goratih krajih tako trda in trnjeva. Bog Oče je razmišljal, kaj naj stori, da bo prihodnji Božič olajšal pot svojim angelčkom. In res! Tako globoko se je zamislil v to,
ideja sama je krasna, izvedba pa je bila ideje vredna: dčkleta v narodnih nošah, Ziljanke, Rožanke in Podjunčanke pozdravljajo vzvišeno Mater božjo na Otoku, Žih-poljah, v Podgorjah, Gospe Sveti, pri Devici v Trnju in na Zilji ter drugod. Sledil je navdušen govor o Marijini veličini.
V igri: Po trnju do cvetja, je bila predstavljena bridka usoda od mačehe zavržene sirote, ki po trnjevi poti zapostavljanja in trpinčenja dospe do cvetja sreče, pa se, prečiščena po trpljenju, odpove prostovoljno udobnemu življenju in se posveti Bogu in dušam v misijonskem .poklicu. Resna igra, prav primerna za adventni čas. Vloge so bile srečno razdeljene in vse igralke so se v svoje vloge vživele ter jih izvrstno podale. Odmori so bili razmeroma kratki. Celoten spored je bil izveden v manj kot dveh urah.
Občinstvo je šlo zadovoljno domov, vsi so priznavali, da je bila prireditev na visoki ravni in zelo posrečena, res dostojen začetek Marijinega leta. Gospodinjska šola šolskih sester v St. Rupertu je s to prireditvijo ponovno dokazala, da je pravo kulturno središče koroških Slovencev v Podjuni in ima veliko privlačno moč.
o Božiču sneg
da mu je začel s čela liti znoj. Kapljice so se spremenile v oblakih nad zemljo v lepe bele zvezdice — ki jim mi pravimo snežinke.
Ljubi Bog je sedaj ob vsakem Božiču mislil toliko na nas ljudi in na našo gorato zemljo, da mu je pričel lUi'pot s čela — kapljice so v oblakih postale snežinke — in pri nas je snežilo! Tako je ostalo do danes. Angelčki so ga veseli, ko hodijo po mehkih, praznično belih poteh.
Kadar o Božiču ni snega, smo mi ljudje krivi. Ljubi Bog je na nas pozabil misliti, ker smo mi na Njega pozabili. Kako žalostni pa so angelčki, ko morajo še zaradi nas trpeti — in spet po trdih, trnjevih potih hoditi...
Zato se veselimo snežink, ki padajo z nebes!
Valentin Polanšek
K s a v e r Meško:	KOROŠKI
Kakor osirotelemu in zapuščenemu otroku po materi se mi čestokrat stoži po Koroški. Po tisti Koroški mislim, ki smo živeli v njej nekdaj, ko smo pač trpeli krivice dan na dan in smo se dan za dnevom borili in bili za najnavadnejše pravice, a borili sc s toplim idealizmom in z neumrljivim, dan za dnevom se nanovo oživljajočim upanjem v srcu: če ne zmagamo danes, zmagamo jutri, če jutri ne, čez leto, čez dve, po desetih letih.
Bili so vroči, a lepi dnevi v tisti bajni deželi molčečih, resnih gora in poezije polnih jezer. Kako se mi ne bi tožilo po krasoviti deželi, kako ne po letih, v njej preživelih!
Nikoli pa se mi ne toži po njej tako silno, tako bolno kakor o praznikih. S sladkostjo in bolestjo preživljam ob teh spet dneve in praznike, prežite v Koroški pred desetimi, dvajsetimi leti.
Kako mi vprede srce v svojo mehko kopreno spomin na praznik vseh svetnikov in vernih duš dan, ki imajo povsod svojo čarobno, mehko-turobno poezijo, v Koroški pa še nekako povsem samolastno, še lepšo kakor drugod.
Božični prazniki, prazniki najmehkejše, najskriv-nostnejše, najslajše poezije... Lepota in sladkost »o bili že v bogoslovju, kjer so nam jih očetje jezuiti, možje širokega obzorja, srečnih, otroško radostnih duš, umni vzgojitelji, skušali narediti kar najprijetnejše. Zvečer jaslice in božično drevesce in za vsakega darilo; preprosto pač in neznatno, a smo ga bili v srce veseli, kakor bi nam ga bilo prineslo samo božje Detccc. Pevci so zapeli nekaj božičnic, še smo se malo porazgovorili, še se veselili nekaj časa kakor pastirci ob jaslicah betlehemskih, pa smo morali k počitku. Z mehko svetonočno radostjo smo legli, a že se je budilo ob radosti tiho domotožje po hiši domači, po jaslicah v kotu za mizo, po sv. duhu, zibajočim se kakor v sanjah v toplem ozračju nad mizo, po poeziji hoje k polnočnici tam doli v Slovenskih goricah, kjer sem hodil in se opajal s skrivnostno krasoto svetih noči še v nedavnih dijaških letih.
Ni bilo spanca na oči, strmeče v temo, iščoče daljnih krajev, daljnih dragih, minulih dni in noči. Še smo se poltiho pogovarjali iz postelje do postelje. A redkejše in redkejše so pastajale besede; kakor neljuba vsiljenka jc padla še katera v mir in tišino spalnice; naposled smo umolknili vsi, vsi se pogreznili v svoje misli in sanjarije, čakajoči, da za-pojo svetonočni zvonovi in smemo vstati.
Za temi prvi božični praznik zunaj v pastirstvu, v Škocijanu ob Klopinjskem jezeru, še sedaj se spominjam z vznesenim začudenjem, kako bajno-krasni so bili smrekovi gozdovi med vasjo in jezerom in po hribih nad jezerom: sama belo-okrašena ’
PRAZNIKI
božična drevesca. Bilo mi je, kakor bi žive! v pravi pravljici.
A zima je bila strupeno mrzla, kakor so rade koroške zime. Vse tri sv. maše sem imel na božični dan na podružnici v šmarkežu, vse tri zaporedoma. Po službi božji sem si šel v Sinčo vas po pošto. Pa mi pravi Melita, mlada nečakinja gospe poštarice: „Kaj ste za božjo voljo tako počasi maševali! Mislila sem, da mi noge od mraza odpadejo.” Še v topli sobi so se ji ob spominu na pravkar prestalo trpljenje ovlažile lepe oči. Priznal sem ji, da se meni ni godilo mnogo bolje. Podoba sv. Rcšnje krvi mi je pri tretji maši v kelihu zamrznila. Moral sem jo šele odtajati s tem, da sem kelih z rokami grel in dihal vanj. Posebno toplo ini pri tem kajpada ni bilo.
že dolgo jc mrtva tista lepa, prijazna Melita, kakor je mrtvo izvečine vse, kar so lepega sanjala v tistih lepih mladih dneh naša srca...
Za tem svetonočna poezija v planinskem št. Danijelu in še višji Strojni. Navadno sem imel čez božične praznike v Št. Danijelu kakega pomočnika iz Celovca, sam pa sem opravljal na Strojni.
V tihi, skrivnostni noči sem korakal ali jezdil gori. Gozd ob cesti, skoro vso pot gozd, je stal negiben in nem, kakor bi tudi on ves zavzet prisluškoval nezaslišanim skrivnostim te noči. Ta čudeči se molk me jc zazibaval v še mehkejše, globlje, po-božnejše misli; dvigal mi je duha k zvezdam, sevajočim čudežno pokojno, nemo-zavzeto na svet, ki je bil to noč deležen tolike sreče, tolikega blagoslova.
Kar zdrznil sem se, ustrašil se jc tudi konjiček, pozorno in vprašaje napel ušesa, če se je sesula z veje kepa snega, če je skozi les poltiho, tajno zavzdihnilo.
In gori na Strojni, tisoč metrov nad morjem, kako bajen, očarljiv prizor, ko so se po vseh vrhovih gibale drobne lučke in se nemirno, naglo, kar drhte pomikale proti hiši božji, kakor da so se nocoj vzdignile vse luči gorskih sel, iz vseh hiš in koč sosednih vrhov, in romajo proti Sv. Urhu.
Pri polnočnici lepa cerkev natlačeno polna, glava pri glavi. Na stranskem oltarju jaslice; na velikem oltarju in vseh stranskih smreke — malo čudno skoro: nemška božična drevesca v teh živozavednih slovenskih krajih; vse veje polne lučic, kakor bi gorel in blestel slednji vršiček; vsa cerkev goreča v angelski svetlobi prve svete noči na poljanah betlehemskih.
Naposled božične noči pri Mariji na Zilji. Tam, v bližini mesta, je bila noč do polnočnice nekako najbolj nervozno-nemirna: ves večer ljudje na cesti, ■s večer govorjenje, klici, smeh.
MLADINA PIŠE:
Iz Švice šmarješkim prijateljicam
Božični prazniki, polni krasote v svoji zimski idili in narava, pdlni spominov na stare Šege in navade naših prednikov, se 'bližajo. Vse se pripravlja notranje in na zunaj na skrivnostni čar svetega večera. Me, slovenska dekleta, pa jih bomo obhajala v tujini. Gotovo nam ibo tesno pri srcu, ko vas bomo v mislih spremljale k ,polnočnici z vsemi lepimi običaji, Iki so doma v naši lepi domovini. Predvsem toodo naše misli čestokrat obiskale naš domači kraj v šmar-jeti v Rožu, kjer bodo gotovo lepo opravili 'božično noč. Vse to nam je še iz prejšnjih let v živem spominu.
Vsaka od nas bo ta večer pač sedela sama zase, zatopljena ,v presrečne čase nekdanjih svetih večerov, ki jih je obhajala pod domačo streho med svojimi prijateljicami in v krogu svojih staršev, bratov in sester. Božično drevesce ni bilo Bog ve kako bogato, toda mamica nam je znala iz zaklada materinske ljubezni tako lepo pripovedovati, da so se maša srca vnela k pravemu božičnemu veselju. Še posebno takrat, če so bila
naša mlada in neizkušena srca žalostna in potrta, ker smo pač bili včasih mnenja, da je prava božična sreča le tam, kjer je božično drevesce z darovi bogato obložena miza. Sedaj v tujini vidimo, da ni tako. Imamo sicer božične darove, a kljub temu smo večkrat žalostne, ker nas ne obseva več Ijubezien očetovega doma. Sreča je le tam, kjer kraljuje prava družinska ljubezen. Tujina s svojo razkošnostjo j,e sicer lepa in vabljiva, a mrzla in hladna, predvsem še na sveti večer.
Marsikdo bo morda rekel, prav se vam godi, čemu pa ste šle v tujino, čemu ste si zidale zlate gradove v oblake, čemu vas je premamilo mestno življenje. Mogoče je bilo tu pa* tam tako. A zdaj ljubimo in cenimo domovino gotovo bolj kot ve, ki jo uživate. V duhu, drage prijateljice, pa bomo skujmo obhajale lepe božične praznike. Zato pa vam kličemo, dragi starši, ljubeznive sosestre, prijateljice in sopevke: Ko boste šle na sv. večer z lučkami k polnočnici in vas bodo spremljali zvonovi domače fare, spomnite se takrat pri jaslicah tudi nas v tujini. V duhu bomo tudi me stopile pred tvoje jaslice, domovina! Ob koncu še vsem vesel in blagoslovljen Božič!
A. L., J. W., M. S., M. W.
Tudi staro, prostrano ziljsko cerkev so verniki napolnili skoro do zadnjega kotička. Prvi so prihajali Bačani, ki so v verskem oziru v župniji prednjačili. Dolga je pot iz Bač skozi gozde, krijoče malone ves svet med jezerom in farno cerkvijo, čestokrat zasnežene, da so prišli Bačani na Ziljo vsi beli in mokri. Pa so prihajali z veselimi , od svetonočne radosti zardelimi lici, s srečnimi očmi, polnimi navdušenja in pobožnosti. Oživel sem, kadar sem jih videl take, ves se razvnel in razmahnil v toplem, svetonočnem zanosu.
Po polnočnici, ko se je množica razlila proti domovom in je v vasi zavladala tišina, sem navadno še dolgo stal pri oknu v župnišču, strmeč tja na mesto, polno električnih žarnic, kakor da je tudi ono prižgalo svetonočne svečke, prižgalo po vseh ulieah in cestah, največ pa na železničnih postajah, pač popotnikom in tujcem v opomin in tolažilo, naj bi sc tudi oni, po svetu blodeči brez tople svetonočne sobice, brez jaslic in božičnih lučic, spomnili svetih časov in sc jih tudi oni veselili...
Čudoviti časi, polni materinsko-božajoče toplote sredi brnečih koroških zim, kje ste, ali in kdaj vas doživim spet?
Bili — minili...
Pri čaju. Tetka Evlalija: „Drage moje, to je res strahovito, kakšna nemorala Vlada danes po šolah. Včeraj sem slišala od svoje nečakinje, ki hodi v tretji razred gimnazije, kako jim je profesorica v šoli pripovedovala o razmerju med neko Hipotenuzo in dvema kadetoma...”
CELOVEC
Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Prie.sterha usgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri.
*
Božična služba božja v slovenski cerkvi:
Polnočnica: Ob polnoči (24. uri) peta sv. maša s pridigo.
Božič, 25. december: Ob 8. uri zorna sv. maša, nato ob pol 9. uri tretja božična sv; maša.
Popoldne ob pel 4. uri pete litanije in blagoslov.
Sv. Štefan, 26. decembra: Ob pol 9. uri sv. maša s pridigo.
Sv. Janez, nedelja, 27. decembra: ob pol 9. uri sv. maša s pridigo.
*
Na sveti večer, 24. decembra, bo zvečer od 7. do 7.15 (19.00 — 19.15) prenašal celovški radio božični nagovor prevzv. škofa dr. Jožefa Kostnerja.
NAROČNIKOM IN BRALCEM
Današnja številka „Našega tednika” je božična in novoletna številka in obsega 20 strani ter 8 strani priloge s slikami „Pri nas na Koroškem”. — Prihodnja številka „Naše-ga tednika” izide v četrtek, dne 7. januarja 1954.
NAROČNIKI, POZOR!
Vsak dober gospodar misli naprej, vsak dober naročnik pa obnovi naročnino ob novem letu za celo leto. Ta naročnina je zelo malenkostna in znaša komaj tri šilinge na mesec ali polletno 18 šilingov, oziroma 36 šilingov za celo leto. — Za to razmeroma malo vsoto boste dobivali celo leto vsak teden list, poln aktualne vsebine. — Vsi naročniki in vsi bralci naj se zavedajo, da je to edini slovenski list na Koroškem, ki se sam vzdržuje z naročnino in z oglasi. Zato pa je list tudi neodvisen in more pisati vedno in ob vsakem času resnico ter tako kakor je v pravo korist koroškim Slovencem. Nakažite zato naročnino čimprej. S tem boste pomagali k vzdrževanju lista, ki ne dobiva od nikoder drugod kake podpore.
Tudi naročniki v inozemstvu naj s plačilom naročnine (4 dolarje letno) podprejo izhajanje „Našega tednika”, ki povezuje v eno družino vse Slovence, ki priznavajo in zagovarjajo krščanska načela.
One naročnike, ki so še z zaostankom naročnine za leto 1953, prosimo, naj to dolžno naročnino čimprej poravnajo. „Naš tednik” bo vedno zagovarjal vaše koristi, vi pa mu to povrnite s pravočasnim plačilom naročnine.
BOŽIČNO DARILO
Lepo božično darilo je ..Cerkvena poezija”. Obsega psalme, Slavospeve m ceritvene himne, ki se berejo v gladki slovenščini. Izdajatelj knjige je dal knjigo v prosto prodajo in si jo 'lahko vsak nabavi za 37.— šil., dokler zaloga traja. Dijaški zavodi, ki jo naroče za dijake skupno, dobijo •še poseben popust. Naročila sprejema v Avstriji Mohorjeva družba v Celovcu, Viktringer Ring 26.
ŠTEBEN V PODJUNI
Predno zaključimo letošnje leto, hočemo še na kratko opisati naše novice, ki pa so tokrat bolj! gradbenega značaja.
Pred nekaj meseci smo poročali v našem listu, da je pogorelo pri Kusmu celotno gospodarsko poslopje in hiša. Pred kratkim si je postavil spet novo, lepo poslopje, ki je precej obširnejše in bolj prostorno kot staro. To je bilo pa samo zato mogoče, ker se mu je posrečilo dokupiti od g. Šuštarja na Letini še nekaj zemljišča.
Kar se tiče hišnih zgradb, se je letos pri nas preceji naredilo. Tako je postavil g. Eržen Robert, pd. Kunčič, svoji sestri Micki lepo hišico, v kateri, kakor upamo, se bo dobro počutila, še bolje pa bi se imela, če „pusta” ne bo zamudila. S pridnim delom in mnogimi žrtvami sta prišla tudi Bricov Nužej in Micka do svoje lastne hiše. Letos jeseni so izvršili tudi v župnišču razne poprave in so na ta način pridobili nekaj stanovanjskih sob, ki dajejo župnišču lepše lice.
Zdaj pa v veselju pričakujemo božične praznike, predvsem pa dan sv. Stefana, kajti takrat je pri nas vedno kaj novega. Tudi letos bomo sv. Stefana, našega farnega patrona, lepo počastili. Ker pride ta dan vedno lepo število kmetov od blizu in daleč — kajti sv. Stefan je patron za konje — sporočamo, da je glavna sv. maša ob 9. uri. Kako bomo letos ta praznik opravili, vam
bomo sporočili v prihodnji številki ,.Našega tednika".
KOTMARA VAS
Nedavno smo pokopali na farnem pokopališču našega najstarejšega farana, Drav-čejevega Lipana na Novem Selu. Dočakal je visoko starost — 89 let. — Leta 1890 je prišel služit k Dravcu, k svojemu sorodniku in je ostal pri hiši db svoje smrti. Služil je trem rodovom. Pri dedeju sedanjega gospodarja je služil 8 let, pri očetu 26 let in pri sedanjem gospodarju še 24 let. Bil je zvest vsem trem gospodarjem do zadnjega dne. Zato pa so ga tudi vzljubili in ga imeli kot svojega družinskega člana. Zato so mu tudi zagotovili bivališče na domu, ko ni mogel več delati.
Pokojni mož je bil mož dela. Kot hlapec ni veliko zaslužil, vendar nikdar ni pozabil na svoje otroke, za katere je vedno skrbel. Bil je vedno tudi zvest svojemu narodu in ne nazadnje svojemu Bogu. — Ob grobu so se poslovili od njega domači gospod župnik s prelepim govorom. Posnemanja vredno je tudi dejanje družine Kul-nig — Uršule Kulnig. ki je namesto venca na grob pokojnemu naprosila patra kapucina, da je opravil za rajnim sv. mašo in ga spremljal na zadnji poti. Cerkveni pevski žbor se je poslovil od pokojnega Lipana s prelepimi žalostinkami na domu, v cerkvi in na pokopališču.
Prav posebna hvala gre Dravčevi hiši, ki je do zadnjega skrbela za pokojnega ter mu lajšala njegovo trpljenje. Saj je bil eno celo leto priklenjen na posteljo. Naj jim bo Bog tisočeren plačnik. Pokojni naj v miru božjem počiva v domači zemlji! Žalujočim sinovom naše iskreno sožalje.
*
Plrav vesele božične praznike in srečno, miru polno blagoslovljeno Marijino novo leto želi vsem krščansko zavednim Slovencem tukaj, kakor tudi preko vseli meja, Alojzij Hribar, organist v Kotmari vesi.
KLOPINJ
V torek, dne 22. decembra, je promoviral na medicinski fakulteti univerze na Dunaju za doktorja vsega zdravilstva naš rojak g. Jožef Wutte. — Mlademu doktorju prav iskreno čestitamo in mu želimo pri njegovem bodočem delu čim več uspehov!
ŠMARJETA V ROŽU
Dne 22. novembra so v Šmarjeti občinski odborniki iz svoje srede volili novega župana za dobo par mesecev, to je do prihodnjih občinskih volitev, ki bodo dne 14. marca. Volitev je potekla prvič in drugič brez odločitve, ker so odborniki KDS in KPOe (oz. LB ali VO) oddali prazne listke, odborniki OeVP in SPOe pa so si držali tehtnico v razmerju 4:4. — V tretje je KPOe odbornik oddal svoj glas za SPOe.
S tem jie dobila SPOe župana v osebi Andreja Woschitza, pd. Šuštarja na Kočuhi, ki je že doslej, vodil županske posle.
In sedaj se v šmarjeti hudujejo pri OeVP nad KDS. In na zborovanjih OeVP širom Roža se govorniki hudujejo in zgražajo nad zadržanjem KDS-odbornikov v šmarjeti. Ali ti govorniki mogoče ne vedo, kako je bilo leta 1950? — Tudi takrat odborniki OeVP niso prišli do odbornikov KDS, čeravno so morali vedeti, da so si svetovno-nazorno najbližji. Takrat si je OeVP pustila obljubljati od SPOe, da bodo odborniki SPOe volili kandidata OeVP. Le razsodnosti odbornikov KDS je pripisati, da je takrat OeVP dobila župana. Takrat so odborniki SPOe volili le svojega kandidata, katerega je podprl tudi odbornik KPOe. Ta je po izidu volitev zaklel, češ da „čmi pač držijo s črnimi...” Že takrat in sedaj spet je KDS opomnila OeVP, naj! se izkaže z enakim ravnanjem in naj sedaj glasuje za KDS kandidata. Saj nobena druga stranka nima bolj. razgledanega moža, 'ki je in bo ob novem občinskem tajniku potreben, če še to povemo, da je OeVP kandidirala somišljenika bivšega režima, se ne more nihče čuditi, da takemu kandidatu odborniki KDS niso mogli izraziti svojega zaupanja, pa četudi je mogoče zaradi tega postal žu-
pan odbornik SPOe. Ta pa je dosti bolj strpen in moramo priznati, da je lojalen do vseh v občini.
V par mesecih bodo spet občinske volitve. Ali se bo do takrat OeVP zmodrovala in se bo kaj' naučila iz tega poraza? Ali se l)o zavedla, da ji nacionalni prenapeteži v njenih vrstah le škodujejo? Z velenemško usmeritvijo, ki druži OeVP z zloglasnim VdU, si OeVP samo zapravlja zaupanje pri domačinih. Da pa se ta miselnost skriva in zbira v MGV Schneerose, to je splošno znana skrivnost. Le nekateri tega še nočejo verjeti in ne razumeti, ta naivnost pa jim je škodovala, jim škoduje in jim bo škodovala.
PODGORJE
Navadno se ob koncu cerkvenega leta radi oglasimo. Ko smo že skoraj, ob koncu adventnega časa in pridno hodimo k svit-nim mašam ob letošnjem lepem vremenu, se spominjamo, da se približuje dan rojstva Kristusovega. Kako smo srečni, ko vidimo pred glavnim oltarjem maševati gospoda dekana dr. Hombbcka in ko nam na prižnici besedo božjo razlagajo. Želja naša se je izpolnila, ko so se tretjič vrnili v našo sredo. Posebno to leto jih bomo potrebovali, ko so nam oznanili zvonovi pred praznikom Brezmadežne Marijino leto. Ker imamo lepo prenovljeno Marijino romarsko cerkev, se bodo verniki posebno v tem letu še bolj, radi zatekali k Mariji in jo prosili pomoči. Kako pa naša podgorska kapelica samuje tam v hribu in čaka, da prihitimo k njej. Obžaluje pa, ker nima še zvonov, da bi nas 'bolj močno mogla vabiti
ŠIVALNI STROJI,
kotli, mlini, drobilniki, posnemalniki, štedilniki, radio-apa-rati najceneje in pod ugodnimi pogoji v zalogi strojev
Johan Lomšek
ZAGORJE, ŠT. LIPŠ, Post Eberndorf
k sebi. Zato pa upamo, da ji v tem Marijinem letu izpolnimo željo in 'bo dobila zvonove. Bodite zato že zanaprej naprošeni, dragi Marijini častilci, (ki se v tako obilnem številu zatekate k njej in jo pomoči prosite; ona vaše prošnja ne bo zavrgla.
Velike stroške smo imeli s farno cerkvijo, ko sta dbbila stolp in župnišče novo streho in so bile orgle obnovljene.
Pogrebov je bilo v minulem letu skupno 15, umrlo je 12 odraslih in dva otroka pod 3 leti. Porok je bilo 6, 2 zunaj fare. Zlato poroko po cerkvenih obredih sta imela Tomaž in Urša Predoto na Talah. Se to moramo povedati: V naši fari živi mož, star že 97 let, pa je še pri dobrem zdravju in tudi očal še ne potrebuje, želimo mu, da bi dočakal 100 let!
fotifa se ftodatfufe
V nedeljo, dne 13. decembra 1953, se je vršilo 'zborovanje staršev za ljudsko in glavno šolo v Železni Kapli.
Zborovanje sta vodila finančni uradnik g. Kunesch in gospa Reinvvald, žena peka in mlinarja v Kapli. Zborovanje so sklicali za čas, bb katerem se starši iz okolice zborovanja ne bi mogli udeležiti.
Namen tega zborovanja je bila gonja proti slovenskemu pouku na ljudski in glavni šoli.
Slovenci so na zborovanju odločno nastopili proti tem nakanam, pristaši VdU in OeVP so se izrazili proti pouku slovenščine, socialisti iz Kaple in okolice so molčali in končno ni prišlo do nobenega sklepa. Kakor pa slišimo, nameravajo za mesec januar zopet sklicati podobno zborovanje.
Starši, ostanite budni proti vsem h u j Škarij am z ene ali druge strani, vi imate možnost in dolžnost posredovati svojim otrokom to, kar je bila in je vaša last, to je znanje obeh deželnih jezikov. Čudimo pa se gospe Reinwald-ovi, da se ona, ki živi tako od Slovencev kakor od Nemcev, pusti vpreči v ta zelo dvomljivi politični voz. Naglasiti pa moramo, da finančni uradnik, ki je plačan tudi iz davkov slovenskih kmetov in delavcev, nikakor ni poklican, da vodi gonjo proti slovenskemu pouku. Ta gospod vrši službo v dvojezičnem ozemlju in njegova prva naloga bi bila, da bi sam in tudi njegova družina znala oba deželna jezika. Kdor niti dbeh deželnih jezikov ne zna, ta res ni usposobljen za delo in službo na dvojezičnem ozemlju.
Jasno pa je vidna ista linija na vseh šolah. Zborovanja staršev izrabljajo tako na srednjih šolah v Celovcu, kakor na vseh glavnih m deloma tudi na ljudskih šolah v boju proti pouku slovenščine.
Na zadnjem zasedanju deželnega zbora se je zastopnik OeVP g. poslanec Maier-hofer ojunačil in govoril proti pouku slovenščine in o takozvani pravici staršev. G. glavar Wedenig pa je čisto jasno povedal, da nikjer v Avstriji starši nimajo možnosti' in pravice odločevati o učnem načrtu in pouku, oni so vzgojni činitelj in kot takega ga vsi priznamo. To stališče smo tudi Slovenci zastopali vedno in ob vsaki priliki.
T u g o m i r :
BOŽIČ
Je Božič dan sprave, ljubezni, je dan pozabljenja osvete, krivic. Dan strpnosti naše in bratstva, ki solze naj; briše iz žalostnih lic.
Ta praznik praznujmo kot bratje, sovraštvo med nami več naj ne 'tli.
Vsi združimo spet se, rojaki,
naj pesem božična v vseh srcih zveni).
Ljubi naš narod trpeči, razkole pozabi in gnjev med seboj, rolke si ponudimo danes, spet bratje in sestre — vsaj za nocoj1.
Bog ne plačuje vsako soboto.
Ako si jezen, maščuješ sam nad seboj pogreške tistih, ki te razžalijo.
, *>
Jz Smet ždijo blaQOil&oljtjt ut tozd rJiriuč tez vrtijto
umo Ido 1954 Soojim starte m in prijateljieam:
Česnik Ivanka, Iošini Avrelija, Obilčnik Leopoldina, Pratnegger Lizika, Stiebei' Irieda, Krušic Angela, Kordeš Nežka, Potočnik Rezika, Ebenvein Marija, Poglič Milka, Lakonig Anica, Reinwald Nežka, Wi,ndisch Rozka, Rischner Marija, Hilda in Rozina Smrečnik, Jammer Gretka, Fini in Micka Bernik, Simonič Ančka, Orasch Micka, Petjak Rozka, Silan Leni, Marica in Rezika Gregorič, Apolonija Dumpelnik, Marica Konečnik, Wutte Micka, Ančka in Adi VVritz, Drobesdi Pepca, Wblbl Hilda, Sadjak Pepca; Smole Leopold, VVindisch Stefan.
Naročniki! Kupujte pri tvrdkah, ^ t«
Državni proračun
Državni zbor je te dni sprejel proračun ra gospodarstvo prihodnjega leta. V časnikih in v radiu se pripovedujejo vsi važnejši dogodki. Med temi vestmi pa bi nas moralo bolj zanimati kot vse drugo, vprašanje: Koliko bo država potrebovala v prihodnjem letu in koliko bo morala zahtevati od davkoplačevalcev za redno poslovanje državne upjave. Na te številke ima tudi ljudstvo vpliv, in sicer pri volitvah. Volitve niso zato nobena pustna šala. Ker se poslanci družijo v strankah, je volivec dolžan, pravočasno presoditi ljudi, iki gospodarijo tudi z njegovim premoženjem. Poglejmo si številke letošnjega proračuna. Država potrebuje (v šilingih):
Za plačevanje svojega osobja 8.7 milijard,
za potrebe uradov (Sachaufvvand) 890 milijonov,
za postavne potrebščine 6.6 milijard,
torej, nespremenljivih stroškov 16 mili-jard.
Skupni proračun 21.3 milijard.
Le pri četrtinki stroškov se mOre govoriti torej o varčevanju, pri, treh četrtinkah ni mogoče ničesar več krajšati. Strokovnjaki pa zatrjujejo, da bi bilo mogoče varčevati, če bi državni zbor pametno omejil državni delokrog. Zgled: Stroški prevažanja z avti so nižji kakor prevoz po železnici. Kako to? Uprava železnic je odgovorila: Železnica mora svoje proge graditi in vzdrževati sama, avtoceste pa gradi in vzdržuje država. Tukaj so se veliki stroški prenesli na državni račun, ko bi jih moral plačati nekdo drugi. Kmečko ljudstvo od gladkih cest nima preveč direktnih koristi. Če bi državni' zbor hotel določiti delokrog in obveznosti države, bi morebiti avtoceste izločil in prepustil njih vzdrževanje drugim.
Zelo veliko breme je državi v izplačevanju rent, ki jih mora izplačevati.
Država plačuje pokojnino	za 195.000 oseb
dežela in občine za	25.000	oseb
socialno rento dobiva	723.000	oseb
invalidov je	8.800
malih rentnikov je	13.000
Torej je v državi ljudi, ki živijo od rent	1,444.000	oseb
< Ljudi pa, ki za rente vplačujejo, ie samo ava milijona.
Pri zadnjih volitvah so socialisti uspešno zasmehovali ljudsko stranko s plakatom, ki je kazal velikega črnega vraga, kateri ljudem odnaša velikanski zavoj rente.
V temne oblake gospodarskih skrbi je letos le zasijalo nekaj sonca: Avstrija izkazuje aktivno trgovsko bilanco, več smo prodali svojega blaga v inozemstvo, kakor je bilo treba kupiti blaga v inozemstvu. Dobiček se mora nekje pokazati. Leta 1918 je bila avstrijska trgovina zadnjič aktivna — če je bila? To je bilo že po prvi svetovni vojnii Potem smo skozi 35 let več kupovali kot prodajali, in lepo polagoma smo lezli v beračijo. Strokovnjaki zatrjujejo, da je aktivna bilanca'le slučajna, torej ni trajna. Mednarodna plačilna zveza (Zahhmgsuni-on) je hotela Avstriji pomagati, da pride iz zadrege in ji je zato dovolila spraviti iz Avstrije v sosedne države Več blaga, kot je jo normalno.' Na drugi strani pa je smela Avstrija svoje meje proti uvozu iz sosednih dr^a v niipoi za pret i. * T o dovol jen j e- pa n e bo trajno.
. Trgovinska bilanca je postala aktivna deloma tudi zato, ker Avstrija ni mogla kupovati, kar bi rada, ni bilo namreč de-iiarp- Količina izvoza\je razen tega padla tudi od leta11937 za' 20 odst. Večji promet je dokaz zdravega gospodarstva, če se obenem viša količina blaga, ne samo vrednost blaga. Tega zvišanja pa v Avstriji še nikjer ni opaziti. Količinski obseg gospodarstva se pri nas manjša, odkar je drejena denar-ha vrednost. Z večjo proizvodnjo mora obenem rasti tildi dbšeg trgovine, drugače pada konzum, to pa voda v brezposelnost, če raste brezposelnost, je treba brezposelnim plačevati podpore. Ker se pa producira manj blaga, dobiva država iz industrije le manj davkov. Položaj na delovnem trgat pri nas torej nikakor še ni povoljen. Zato je treba najti večje možnosti zaposlitve oseb delovnih moči. Radi tega je finančni minister postavil v državni proračun za izredne izdatke več investicij, za katere pa ne bo treba državnega denarja, ampak bodo plačane s posojilom ene milijarde šilingov.
Brezposelnosti se je mogoče braniti s tem, da se višajo davki in da se množijo tudi rente, če se domači industriji jemlje preveč denarja, se manjša produkcija dn gospodarstvo ni več v položaju tekmovati z inozemstvom na svetovnem trgu. Socialisti pa
temu — Kamitzoivemu načrtu — ugovarjajo in pravijo: „Če si izposodimo denar in nižamo davčna bremena, se ta denar ne bo porabil za obnovo strojev, za razširjenje produkcije in večjo zaposlitev delavcev. Trgovci in industrialci bodo imeli več profita in kupovali si bodo nove avtomobile.” Dr. Kaimtz pa se sklicuje na načelo: „Vse po ljudstvu in za ljudstvo, ne pa vse po državi in za državo!” To je geslo to tali tar. države. V javnih službah je že vse preveč ljudi zaposlenih. Saj je danes v državni upravi nastavljenih 70.300 ljudi,
v državnih podjetjih 159.200 ljudi', v podržavljenih podjetjih 102.000 ljudi, v deželnih službah 69.200 ljudi, v občinskih službah 100.300 ljudi.
V javnih službah je torej pol milijona ljudi. K tej uradniški armadi pa pridejo še penzionisti im rentniki, ki jih je 1.500 ti-
Malo čudno se sliši, da sedaj ob novem letu, za božič, pišemo o streli, o hudem vremenu in o 'toči. četudi je to res, je pa tudi resnica, da je samo tisti pred nesrečo zadosti zavarovan, kdor pravočasno misli na nesrečo. Ena naj večjih nesreč za kmeta pa je gotovo, alko je toča v nekaj minutah uničila vse njegove trude in napore, vse njegove velike izdatke, vse njegove upe. Zato gotovo ne bo odveč, da sedaj ob novem letu premislimo, kako smo bili v preteklem letu zavarovani pred to nesrečo, kakšno škodo je prizadejala toča nam in našim sosedom in nato še posebej dobro premislimo, kako se bomo v bodoče pravočasno zavarovali pred škodo po toči.
Mogoče s’i bo marsikdo mislil: To leto toče ni bilo, zelo verjetno je tudi drugo leto ne bo. Vendar pa je tako mišljenje in sklepanje le varanje samega sebe. Iz statističnih podatkov je namreč dokazano, da je naenkrat toča pobila do zadnjega vse pridelke tudi v takih krajih, kjer je že desetletja ni bilo. Nenadoma je prišlo neurje s točo in škoda, ki j|e nastala tisočim kmetom, je bila naravnost ogromna. Se večja pa je bila nato revščina, ki je zavladala v takih krajih in v domačijah ter družinah kmetov, kii niso pravočasno mislili, kako bi se te nesreče ubranili in kako bi se pred to nesrečo zavarovali.
Kot golobje in včasih kot (kurje jajce velike kepe toče so padale izpod neba in ni čudno, da je napravila.1 taka toča silno opustošenje. Večkrat je toča še naslednji dan ležala po razbitih njivah, poljih in sa-donosnikih. Taka toča more priti' že zgodaj spomladi, zelo pogosto pride sredi poletja,
soč. Kjerkoli pa država, t. j. javnost, prevzame vzdrževanje toliko ljudi, državna uprava ni več zdrava. V ljudeh je treba zato zopet vzbuditi zanimanje za varčnost in tako prihranjeno premoženje naj se poso-juje gospodarstvu. Zdaj se pa penzionist in rentnik sprašujeta: „čemu naj štedim, prvega dobim svojo rento in prihranjeni denar bo svojo vrednost morebiti prej ali slej« le zgubil.”
Da bodo ljudje sami skrbeli ža svojo starost in za svojo družino, je treba ljudem vrniti zaupanje v državo in njeno gospodarstvo. Doslej je bilo Vse preveč sprememb v denarju. Zamenjali smo goldinar v krone, te v šilinge. Država je brez premisleka pobrala ljudske prihranke, s tem pa je padlo zaupanje v državo in vfado. Doslej smo imeli srečo, da nam je pomagala bogata Amerika. To pa ne bo večno in zato je treba čim prej doma urediti gospodarstvo, ki ga j;e treba postaviti na zdrave temelje. Novi državni proračun to deloma poizkuša doseči.
ko žito zori in ko je sadje v najlepšem razvoju. More pa priti tudi že v poznem po-letju, proti jeseni, škoda je vedno neizmerna. Ni uničeno samo žito, ampak tudi drugi pridelki, kakor pesa, krompir, fižol, koruza.
Zlasti nekateri kraji in okoliši na Koroškem so silno izpostavljeni nevarnostim poškodbe po toči. Ti okoliši so vsako leto znova prizadeti po toči, ali pa so vsaj vsako leto v veliki nevarnosti, da jih spet obišče ta znanilka nesreče.
Zato naj vsak kmet že sedaj! najpreje pomisli, kaj bi bilo, ako bi prišla toča in ne bi bil zavarovan proti poškodbam po toči. Takoj nato naj pa pomisli za naprej in naj sklene že sedaj Ob novem letu, da se bo proti tej nesreči zavaroval. Pomisli naj, kaj bi bilo, ako bi nenadoma privršala toča in bi uničila vse njegove žitne pridelke in vse njegove sadne pridelke. Kaj bi počel, kam naj bi se obrnil? Saj, pri poškodbah po toči ni na razpolago nobenih sredstev za pomoč. Edina pomoč je torej samopomoč, ta pa je v zavarovanju proti poškodbam po toči. — Vsak, kdor le malo razumno misli, bo prišel kmalu do prepričanja1, da je zavarovalna premija v resnici le mal izdatek v primeri s škodo, ki nas more zadeti..
Naj ne bi bilo zato v prihodnji pomladi niti enega kmeta, ki bi ob vsakem slabem vremenu in pred vsako nevihto trepetal v strahu pred škodo, ki bi mu jo mogla prizadejati toča. Zato naj' dobi vsak pravočasno vse 'potrebne podatke pri zastopniku zavarovalnice proti škodi po toči in naj pravočasno vse potrebno ukrene.
Blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto vsem slovenskim kmetom
Kmečka gospodarska zveza
Strete, toče in hudega vremena . . .
Vsem našim cenjenim zavarovancem ielimo
vesele božične praznike in srečno novo leto
Die Osterreichische Hagelversicherungs-
anstalt auf Gegenseitigkeit
(Avstrijski zavarovalni zavod proti toči)
DUNAJ — WIEN L, FRANZ-JOSEF-KAI 47
Naš zavarovalni zavod omogoča vsakemu kmetovalcu, da se zavaruje proti težkian gospodarskim posledicam poškodbe po toči. Kmetijske zbornice svetujejo zato vsakemu kmetovalcu, da se zavaruje proti škodi po toči, to še tembolj, ker ni ha razpolago javnih sredstev za povrnitev škode po toči.
ZAVAROVANJE PROTI TOČI JE SAMOPOMOČ KMETOVALCEV
Višji državni učni in poskusni zavod za kmetijsko gospod, v Pitzelstatten-u
(Sprejem učenk za šolsko leto 1954)
Zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je na novo ustanovilo v Pitzelstat-ten-u pri Celovcu »Višji državni učni in jmskusni zavod za kmečko gospodinjstvo”. Otvoritev tega učnega zavoda bo z začetkom 1. letnika v januarju 1954. Namen zavoda je, da poleg poskusnega in znanstvenega dela na gospodinjskem področju nudi učenkam v triletnem šolanju ono teoretično in praktično znanje, ki jih usposablja, da morejo samostojno voditi kmečko gospodinjstvo. Razen tega pa naj bi zavod vzgojili predvsem ženske strokovne moči za kmetijsko učiteljsko in pospeševalno službo na kmečkih strokovnih šolah. Ta izobrazba bo enaka oni, ki jo dobijo učenke na višjem državnem učnem zavodu za ženske poklice v Sitzenberg-u.
Za sprejem v kmetijsko dekliško srednjo šolo v Pitzelstatten-u je potrebno:
L Uspešno dokončana glavna šola ali spodnja srednja šola (izjemno tudi samo ljudska šola),
2.	dve leti kmetijske oziroma' gospodinjske prakse,
3.	absolviranje polletne ali celoletne nižje k met i j sko-go spod in j sk e šole,
4.	dovršeno 17. leto starosti.
Prošnje za sprejem v ta učni zavod je oddati najkasneje do 27. decembra t. 1. pri uradu koroške deželne vlade, oddelek 11.
Prošnji je priložiti:
1. krstni list, 2. domovinski list, 3. zaključno šolsko izpričevalo, 4. nravstveno spričevalo (ne preko 1 eno leto staro),
5.	spričevala o kmetijski oziroma gospodinjski praksi, 6. lastnoročno napisan opis življenja, 7. izjava staršev (odgovornih vzgojiteljev) o plačilu stroškov za šolanje, 8. zdravniško spričevalo.
Po rešitvi prošenj bo ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo obvestilo učenke, kdaj naj pridejo v zavod.
m

Vsem cenjenim odjemalcem vesele božične .praznike in srečno novo leto
NIEMIEZ & RIEPL
kmetijski stroji in popravijainica VELIKOV£C - V0LKERNARK7
BAKER JE V KRMI POTREBEN
Pri živalih, ki se hranijo s krmo, kateri primanjkuje bakrai, se razvije bolezen, ki je podobna človeškemu protinu. Kljub temu, da se živali hranijo s krmo, v kateri je dovolj fosforja in kalcija, in uživajo dovolj svetlobe, a v kateri je manj kot 4 milijoninke bakra, se kosti razvijajo nepravilno, podobno kot je rahitis, kadar primanjkuje hrani fosforja. Pri starejših živalih postanejo kosti krhke in redke ter se pričnejo sklepi cesto izpahnjevati. To povzroča vnetje in strašne bolečine.
Omenjeno belezen zdravijo, z bakrovim sulfatom.
NOV KEMIČNI PROCES STROJENJA KOŽ
»American Chemical Society” poroča v svoji reviji »Industrial and Engineering, Chemistry” o novem kemičnem procesu strojenja surovih živalskih kozaki bo imel za posledico verjetno pocenitev čevljev iti drugih usnjarskih izdelkov.';	!•
Po novem postopku izdelano usnje lahko v vsakem oziru tekmuje z usnjem, ki ga izdelajo s strojenjem'surovih živalskih kož. s taninom. Pri novem procesu obdelajo surove živalske kože najprej z zmesjo raznih' kemičnih snovi.
Po tem kemičnem procesu je mogoče izdelati vse Mrsta usnja razen kromovega. Tako izdelano usnje je svetle barve, včasih motno rumene, in ima vse lastnosti, ki jifh od njega zahtevajo tako strojarji kot potrošniki. To usnje mnogo bolje propušča zrak kot usnje, ki ga dobimo pri1 strojenju s taninom.
Ker je v Združenih državah rastlinska rja skoro popolnoma uničila kostanj, ki je največji domači vir za pridobivanje tanina, in zaradi velikega porasta cene rdečega lesa quebracho, ki raste v severni Argentini in južnem Paragvaju, in ki je tudi eden glavnih virov rastlinskega tanina v Ameriki, je odkritje novega kemičnega procesa za strojenje novih surovih živalskih kož še toliko bolj važno.
JUu(im lc)i)J jen (Božtlz in sie foio ho m U te 1954
liivSim in sedanjim faranom, pevcem tu in tam
ANDREJ KARICELJ
ST. JAKOB v R.
Vsem Dravljanom — vsem cerkvenim pevcem veliko božičnega veselja
AVGUST ČEBUL
ST. LENART pri 7 STUDENCIH
Vsem sedanjim in bivšim župljanom
MARTIN SKORIANC
župnik
v SVEČAH
Vsem prijateljem in znancem, sorodnikom ^ r domovini in Ameriki želi	M
družina TRAMPUŠ pd. BOŽIC	fg
DOB pri PLIBERKU
Vsem znancem in prijateljem
družina KARNIČAR pd. V ARH
OBIRSKO
LUPOVIK JANK
župnik
Faranom v Glinjah in Rožeku, sobratom in znancem želi
RADISE
JOŽEF DO BERN! K
GLIN J E
TOMAŽ HOLMAR
župnik
na OBIRSKEM
Vsem prijateljem in znancem po širnem svetu
JOŽEF PICEJ
župnik
ŠMIHEL p. PLIBERKU
Vsem krščanskim in zavednim Slovencem
ALOJZIJ HRIBAR
organist
KOTMARA VAS
Sorodnikom, znancem in vsem Slovencem
družina TRIESSNIG
LOČE ob BAŠKEM JEZERU
KATARINA KOGOJ
ŽELEZNA KAPLA Štev. 86
Družina
DOLFE IN IVANKA PICEJ
ŠMIHEL p. PLIBERKU
Družina dr. VINKO ZVVITTER
ST. JAKOB v ROŽU
Šentlenarski pevski zbor
vsem bratom in sestram na Goriškem in v Trstu, nekdanjemu organistu Majheniču ter njegovi družini v USA ter vsem prijateljem in znancem na Koroškem.
Vsem znancem, prijateljem m sorodnikom in pesniku Limbarskemu želi
družina KEBER
LEPENA
ZALETEL VINKO, kaplan
st. jakob v rožu
Vsem bralcem „Našega tednika”, vsem prijateljem in znauccm po širnem svetu, vsem Slovencem
KAREL MAUSER
CLEVELAND, OHIO
rezervirano
JOŽEF KOGLEK
župnik
v 5KOCIJANU
KOVAČIČ FRANC
mizarstvo
PODJERBERG
Prof. JANEZ SEVER
CLEVELAND, OHIO
MAKSIMILIJAN STINDL
provizor
na BRNCI
Vsem znancem in sorodnikom želi
družina dr. LUKA SIENCNIK DOBRLA VAS
Vsem prijateljem in znancem po širnem svetu
MARKTL ANDREJ
GORENCE
Vsem znancem in prijateljem
družina SMRTNIKOVA
KORTE
Vsem izseljencem, prijateljem in znancem
Družina OICL in GALLOB
ZGORNJI BREG
TOMAŽ DUMPELNIK
svet. deželne Kmetijske zbornice
STEBEN v PODJUNI
Vsem Slovencem
družina KOREN
VEČNA VAS
Vsem znancem in prijateljem
družina ŠTERN pd. PLESNIKAR
KORTE
TOMAŽ ULBING
župnik
SKOCIDOL
Vesel Božič in srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom in odjemalcem
gostilna BREZNIK
PLIBERK
Vsem izseljencem in znancem
družina TOLMAJER
RADISE
Milosti polne božične praznike in blagoslovljeno novo leto želi
ANTON CVETKO
Družina VALENTIN POLANŠEK
OBIRSKO
Vsem bivšim in sedanjim faranom
IGNAC ZUPAN
župnik
ŽVABEK
VALENTIN KASSL
ŽELINJE
Vsem znancem in prijateljem
PRISTOVNIKOVI
v KORTAH
Vsem naročnikom ,.Našega tednika”
ANTON DOLINŠEK
ŽELEZNA KAPLA
IGERC MATEJ
župnik
na SUHI
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „EDINOST” v STEBNU v PODJUNI vsem članom, prosvet. društvom in Farnim mladinam
Družina MALE pd. PETREJ
stavbeno podjetje
KOŽENTAVRA
Vsem znancem in prijateljem
Družina ŠVEGL pd. IŽEP
LOBNIK pri ŽELEZNI KAPLI
C. g. Walcherju v Cačah na Zilji
organist LUTNIK
na SUHI
KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO V GLOBASNICI
vsem članom, kulturnim organizacijam ter vsem prijateljem in dobrotnikom
rezervirano
Vsem svojim faranom, prijateljem in znancem
FRANC JANČAR
župni upravitelj v Slov. Plajbeigu in v Ljubelju.
Vsej duhovščini in vernikom
DEKANIJSKI URAD
PLIBERK
KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO »PLANINA” SELE
vsem članom, dobrotnikom in prijateljem.
Znancem in prijateljem
Družina JANEŽIČ
LESE
Vsem znancem in prijateljem doma in po svetu želi blagoslovljene praznike
ALOJZIJ NEMEC
kaplan v Šmihelu
Vsem znancem in sorodnikom in prijateljem
družina HARTMAN
v LIBUCAH
KALIŠNIKOVA in UŽNIKOVA družina
SELE
Vsem faranom, sobratom, prijateljem in znancem
NIKO MARKTL
ROŽEK
Vsem odjemalcem in znancem želi blagoslovljen Božič
PETER HRIBERNIK
mizar iz Slov. Plajberga
Vsem prijateljem in znancem in bivšim faranom v Globasnici želi
JANEZ SEKOL
župnik v pokoju
Vsem bivšim tečajnicam, članicam Zveze bivših gojenk gospodinjskih šol ter vsem prijateljicam
MILKA HARTMAN
Vsem faranom, sobratom, prijateljem in znancem
JOŽEF STICH
župnik
v BILCOVSU
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem želim iskrenega božičnega veselja in obilo milosti v Marijinem letu
RUDI SAFRAN
novomašnik
Milosti polne božične praznike in srečno novo leto želi vsem faranom in vernikom v Ziljski dolini
FRANCE POSCH
župnik v GLOBASNICI
Družina dr. VALENTIN INZKO
SVEČE
Vsem faranom, prijateljem in znancem
BARBIČ MIHAEL
provizor
PECNICA
Vsem znancem in prijateljem
družina OŠINA pd. VVEIDL
LEPENA
Dr. FRANC ZEICHEN
župnik
ST. RUPERT pri VELIKOVCU
Vsem znancem in prijateljem po širnem svetu, vsem bralcem mojih pesmi želim blagoslovljene božične praznike in prav srečno novo leto
LIMBARSKI
Vsem naročnikom in bralcem našega lista, kulturnim delavcem ter vsem prijateljem širom Koroške
ALBERT SADJAK
urednik
CELOVEC
Vsem sobratom, sedanjim in bivšim faranom ter vsem prijateljem in znancem
JAKOB ŠKOFIČ
župnik
v GALICIJI
UČITELJICE KUHARSKIH TEČAJEV želijo vsem bivšim tečajnicam blagoslovljene praznike in srečno novo leto: Milka, Hanca, Katica, Mojcka, Marta, Francka in Micka.
Vsem mojim delavcem, voznikom, dobaviteljem znancem in prijateljem voščim blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
FRANC MERTL
lesni trgovec
BRNCA
»Narodna šola v Sl Jakobu v Rožu želi svojim dobrotnikom in nekdanjim gojenkam prijetne božične praznike, polne božje ljubezni in miru ter srečno, milosti polno novo letol
»Narodna šola” v ŠL Rupertu pri Velikovcu želi svojim dobrotnikom in nekdanjim gojenkam prijetne božične praznike, polne božje ljubezni in miru ter srečno, milosti polno novo leto!
SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO v Celovcu
vsem igralcem in obiskovalcem naših pri reditev
(vC^-v

( f

CšPiOrv
ist» Die Beitraege der Firma werden .iedoch auoh nanhh^r	+■
(D	O		p	4)	P	•■d	P		O
	P		PV	H	CD	! J-	3		13
P	P		ct-	l-J	.j	1-	P		P-
N	c+		p'	tj	cr	% r	4		Ca
	w		p	p		C '	H*		s;
D'			p	p		ig	Pš*		ir
1—1	Hj		I-1		p	p	P		p)
c+	P	a	ct	H;	i--	t		TJ	pi
•v«	P	p	C	M-	t- ■ )- •	04	H*	M	t3
	4	4		( v	ri •.	P*	W	13	
a4				P	P		O	3	
l-,•	e_j.			f		TJ	P"	ca	M
M	P	hj		N	P	M	P	OJ	P
	pj	p		H'	p	P	P	CH	M
	P	P		O	P	ct		SJ	S
				4	m	P	a	C>	tsi
o	}>	p		ct	P		M	Pl	M
	4	H"		P		O	p		M
P>	'J4	P		P		M	M		P
4	P	P"			o	P	s;	M	M
o'	H*	ct		P	h-1	M	p	O	
CD	c+			4	H	M	4	«	
H-	M	<		cr	P		tv	Ca	*»
rt-	W	O		p	PT	a	CD	p	P
CD	c+	4		H-	ct	o		TJ	P
	p	v»		ct	H-	•		ct	M
	p			p	<J	v«	a.	P	M
P'	p*	p^		M	<		H*	3	3
H*	p	p		O	P	pr	P	cr	ca
P		p		P	4	p		p	p
	H*	p		CD	ct	3	tv	4	o
ca	P			P	4	p	H*		p
		p.		g	P	P	ar	s			M
	P	H*		P	TO		rr	tfc-	S
3	H-	P		ct		B	p		S
(D	P			P	P	H*	*<!	0	sg
	P			4	P	ct	1	V—s	K3
<	P	H-		P	cr		O	•	p
O		4		ct	p	H*	s;		p
p		3		P	4	cr	p		01
	4	P		CD	p	H	p	tsi	3
JN	a4	P		ct	H*	p	w	s;	p
'3	p			IM	P	P	1	p	P
3	H*	T*		P	V»		Tl	H*	P
	ct	4		P		Do	o		P
O	P	O		(TQ		OJ	4	P*	p
o	H			P	P	•	CP	P	P
M	O			V	4	O		4	Q
H	P	4		4		o	O		•
P	P	a4		O	P	o	O	TO	
P	P	p		TO	H*		•	4	
		H-		4	P	*»		O	
P	O	ct		P		4	p	P	
4	p	p		3	<	cr	P	M	
4	p-	4		3	O	p		M	
P	p				P	H*		ct	
H'		Hj				ct	co	p	
P		p			o.	P	H’	p	
rr		p			p	4	P		
ct-		s			p	P			
>
§
H
vn
Pionirji v delu za naše kmetijstvo

Silni in hitri razvoj tehnike v zadnjih desetletjih, istočasno pa pomanjkanje delavcev, to sta dva glavna vzroka pospešene tehnizacije tudi v kmetijstvu. Ta tehnizacija je zavzela velik razmah zlasti v pretežno kmetijskih deželah. Naravno je, da se tej teh-nizaciji ni moglo izogniti koroško kmetijstvo, četudi zaradi geografske lege in zaradi materialnih razmer ta tehnizacija ni mogla zavzeti tako velikanskega obsega kakor v nekaterih drugih deželah. Kljub temu pa je tehnizacija tudi v koroškem kmetijstvu že znatno napredovala in so koristi te tehnizacije očividni.
Znatno zaslugo pri takem razvoju koroškega kmetijstva ima najstarejše celovško domače obrtno podjetje, katerega delovanje moramo ravno v tej zvezi oceniti kot podjetje, ki je vršilo pravo pionirsko delo z ozirom na tehnizacijo koroškega kmetijstva. To je podjetje kmetijskih strojev Valentin Pate r n i o n e r. To podjetje dela že skoraj 5 desetletij vedno v istem pozitivnem smislu za koraško kmečko prebivalstvo. To podjetje je vedno smatralo in smatra tudi še danes kot svojo prvenstveno nalogo, da s svojim delovanjem pomaga lajšati kmetom njih težko delo.
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1905 in je imelo začektoma svoje prostore na kolodvorski cesti. Zaradi hitrega razvoja podjetja, ki sc je pokazalo že takoj prva leta po ustanovitvi podjetja, se je odločilo podjetje za nakup primerne parcele. Ko je podjetje leta 1911 kupilo te parcele na Volker-inarkter Ringu št. 7, je bilo podjetje že vodilno v trgovini s kmetijskimi stroji. Na nakupljenem zemljišču so nato nastale velike delavnice, ki so jih vedno spopolnjcvali in na novo opremljali. S tem je bila dana možnost, da so nastale zelo zmogljive po-pravljalnice kmetijskih strojev. Te so bile že takoj ob začetku najmoderneje opremljene in so bile temelj današnjim razširjenim in povečanim delav-nic'am omenieneea podietja. Ko se je začela po
Sili*
Ko je leta 1931 umrl ustanovitelj podjetja, gospod komercialni svetnik Valentin Paternioner, je v smislu umrlega vodila podjetje vdova gospa Maria Paternioner, dokler podjetja nista prevzela leta 1938 današnji šef podjetja Tibor Jcrmendy, zbornični svetnik in načelnik gremija koroških trgovcev s stroji, ter gospa Hanna Jermcndy. Velika zasluga današnjega šefa podjetja je, da je s svojo delavnostjo
Bogata zaloga nadomestnih delov za vse vrste kme ijskih strojev
prvi svetovni vojni mehanizacija in tehnizacija kmetijstva v pospešeni izmeri, je ravno podjetje Paternioner imelo pri tem odločilno vlogo. Prvi bencinski motorji, razen tega pa veliko število najrazličnejših strojev in orodja, je našlo po podjetju Paternioner pot v kmetije v vseh delih koroške dežele.
2e takoj takrat in od vsega početka je uživalo podjetje Paternioner sloves kot prvo in največje zasebno podjetje na sektorju kmetijskih strojev. Ta upravičeni sloves pa gotovo ni utemeljen in dan samo s prodajanjem kmetijskih strojev. Za to podjetje je bila že takoj od njegove ustanovitve naprej nepisana zapoved in zakon, da kmetom, ki so bili večinoma v mehanizaciji tehnično še neizkušeni, pomaga z nasveti in jih strokovno s tem vpelje v tehnizacijo kmetijstva. Zato je nudilo podjetje kmetom samo one in take stroje, ki so jim mogli biti v pravo pomoč pri težkem kmetijskem delu. K temu strokovnemu posvetovanju sc je pridružila nato po-pravljalnica kmetijskih strojev. Te delavnice so izrednega strokovnega pa tudi gospodarskega pomena, ker so pomagala ohranjati kmetijske stroje in jih usposabljati za dolgotrajno delo. Z rastom in razvojem podjetja se je nato izoblikovala trovrstna smer dela tega podjetja in ta je: Strokovno posvetovanje - prodaja - skrb za stroje.
Pogled na delavnice, ki so opremljene z vsakovrstnimi modernimi stroji
in podjetnostjo ter dolgoletno trgovsko izkušnjo znal izrabiti razmeroma ugoden gospodarski položaj v kmetijstvu in je s tem mnogo pripomogel do tehnizacije kmetijstva. Pri tem je zlasti pripomogel koroškemu kmetijstvu do izrabe preizkušenih novejših pridobitev nemške industrije kmetijskih strojev. V ozki zvezi s tem so bile povečane in modernizirane delavnice podjetja.
Nove stružnice, brusilni stroji, varilni aparati itd., predvsem pa novo praktično orodje, vse to je pripomoglo, tla je moglo biti podjetje vedno kos vsem, tudi najnovejšim tehničnim novostim in iznajdbam.
Kako velikega pomena so bile te investicije, sc je pokazalo v celem obsegu ob koncu vojne. Meje Avstrije so bile nenadoma hermetično zaprte in dobava nadomestnih delov za različne kmetijske stroje in orodje inozemskega izvora je bila nemogoča.
Takrat so se izkazale de-
lavnice podjetja Paternioner pod vodstvom gospoda Schneider-ja. Delavnice podjetja Paternioner so začele z veliko spretnostjo izdelovati one nadomest-
IS
Novi 60 P-Steyr-traktor pred skladiščem firme Valentin Paternioner
ne dele, ki so bili za ohranitev in delovanje strojev v koroškem kmetijstvu nujno potrebni. Razen tega pa je poizkušalo podjetje kljub vsem takratnim velikim težkočam nadaljevati s tehnizacijo koroškega kmetijstva. S tem delom je podjetje v znatni meri doprineslo do zopetnega povečanja proizvodnje.kmetijskih Strojev, s tem pa tudi znatno do večje proizvodnje kmetijskih pridelkov in do boljše preskrbe koroškega prebivalstva s prehrano. Ko so prišli končno iz tvornic Steyr-Daimlcr-Puch A. G. v Steyr-ju prvi avstrijski traktorji, je bilo spet podjetje Paternioner v Celovcu med prvimi, ki je našemu kmetijstvu poizkušalo dobaviti te prvovrstne stroje za delo in vožnjo. Od takrat je odšlo na naše kmetije ze na stotine in stotine Steyr - traktorjev. Spremljali pa so jih specialni monterji podjetja Paternioner, ki so srečnim kmetom nudili vsa strokovna pojasnila in so u--edli nove lastnike traktorjev v pravilno delo s temi koristnimi stroji. Kot oficielni zastopnik za prodajo in nasvete za Steyr-traktorje vrši podjetje Paternioner to odgovorno nalogo že nekaj let v ve-cini koroških okrajev. S pomočjo izvrstnih strokov-n jakov je podjetje organiziralo naravnost izvrstno posvetovalno službo, ki ji skoraj ni primere in ki je s svojo veliko pripravljenostjo kmetijstvu vedno v pomoč.
Danes je tudi koroško kmetijstvo že razmeronu. dobro preskrbljeno z naj raznovrstnejšimi kmetij skimi stroji. Da pa bodi. stroji tudi dobro oskrbo vani in da bodo kmetje vedno mogli dobiti pravo časno vse potrebne nadomestne dele, za to je z vsem strokovnim znanjem poskibelo podjetje Patei-nioner. Danes imajo zato praktično kmetovalci vse potrebne nadomestne dele za vsaki tu-ali inozemski kmetijski stroj na razpolago ali pa jih morejo dobiti v razmeroma kratkem času.
Ker so v zadnjih letih tako silno narastle potrebe po vedno večjem številu kmetijskih strojev, je bilo treba tudi skrbeti za razširitev podjetja. Tako je nastalo leta 1951 v bližini tovornega kolodvora v Celovcu masivno grajeno skladišče. V prostorih tega skladišča so v zvezi s strojno lopo na Volker-markter Ringu zlasti v času sezonsko največjega povpraševanja po kmetijskih strojih stalne razstave kmetijskih strojev. To o-mogoča vsakemu kmetovalcu, da se more ob vsakem času praktično informirati o tehničnih novostih in da se more pred nakupom do dobrega prepričati, kateri stroji bi bili najbolj primerni za njegovo posestvo in njegove potrebe in more nato tudi najbolj pravilno izbrati.
V vseh letih svojega obstoja je podjetje Valentin Paternioner ostalo zvesto svojemu prvotnemu načelu, ki je: nasvetovati — prodati — oskrbovati. Po tem načelu je delovalo podjetje vsa leta svojega obstoja v blagor ko-
Nova 300-tonska stiskalnica
roškega kmetijstva in se je tako izkazalo kot zvest pomočnik kmetu pri njegovem težkem delu.
V času mehanizacije obrtnega in industrijskega žviljenja si tudi kmetijstva ne moremo zamisliti brez mehanizacije. Saj bi pri današnjem pomanjkanju delavcev in pri današnjih plačah ter socialnih dajatvah ne bilo mogoče, da bi živelo
.
V strojnici je veliko število najvažnejših kmetijskih strojev,
in delalo na kmetiji toliko delavcev, kakor jih je bilo pred 50 ali pa tudi pred 20 leti. Ako bi danes naši gorski kmetje imeli tako število delavcev, kakor so jih imeli pred prvo svetovno vojno ali pa ob začetku tega stoletja, bi gotovo ne zmogli velikih plačil. V tem so jim v pomoč stroji, ki delo pocenijo, istočasno pa opravijo večkrat delo boljše in bolj zanesljivo kakor pa bi ga opravili ljudje. Zato je gotovo velika zasluga podjetja Valentin Paternioner, da je z nasveti in s pravilno strokovno propagando še pravočasno pomagalo nadomestiti ljudsko delovno silo na kmetijah s praktičnimi stroji. — Mogoče pri nobenem nakupu kmetij, potrebščin ni dober in pravilen nasvet toliko vreden kakor pa ravno pri nakupu strojev. V strojih je danes že pri vsaki kmetiji precejšen del premoženja. Denar v stroje pa je dobro naložen samo takrat, ako kupljeni stroji res tudi odgovarjajo namenu. Ako stroji na kmetiji ne morejo v celoti opravljati del, za katere so bili kupljeni, so taki stroji predragi in investicije za take stroje so nerentabilne. Zato pa je tudi velika zasluga podjetja Valentin Paternioner, da je vedno s svojimi strokovnimi nasveti v pomoč kmetom pri nakupu strojev. — Kdor torej kupuje stroje pri podjetju Valentin Paternioner in kdor daje popraviti stroje v popravljalnicah tega podjetja, ta more biti prepričan, da mu bodo njegovi stroji res pravi in zvesti pomočniki na kmetiji.
V A R T A
BATERIJ E
ZA AVTOMOBILE IN MOTORNA KOLESA
1 TOVARNIŠKO SKLADIŠČE ZA KOROŠKcHI
GLATZ&THIEL
Avtomobili - nadomestni deli - potrebščine in tehnični material
NA VELIKO IN MALO
telefon 50.62 Beljak-Villacli, Widmanngasse 38
« Vsem svojim cenjenim poslovnim prijateljem želi prav vesele praztiike in srečno novo leto MEDNARODNA ŠPEDICIJA <yi. DCiiiutt & Soiute CELOVEC - KLAGENFURT, Telefon 45-06 serija		
ZIEGEL- UND KLINKERWERK		Vesel božič in srečno novo leto želi vsem odjemalcem in poslovnim
Dipi.-ing. Unger Ullmann		prijateljem
Velikovec — Volkermarkt		tvrdka FRITZ BAAR
želi vsem odjemalcem in po-		AVTOMOBILI NADOMESTNI DELI
slovnim prijateljem vesel božič		POTREBŠČINE
in srečno novo leto		Celovec-Klagenfurt, Rosentalerstr. 48
Konzumno zadružništvo na Koroškem
Stiska malega človeka je v drugi polovici devetnajstega stoletja prisilila delavca, da je začel rskau rešitve v samopomoči. To je bil povod nastanka prve zauruge v obliki konzumne zadruge v Rochdatu na Angleškem. Pa ne samo v Angliji, tudi v Nemčiji so takrat začeli delavci misliti na to, kako bi z zadružništvom ustvarili lepše življenje sebi in svojim družinam. Ustanavljanje ne samo konzumnih, ampak tudi kieuitnin zaurug je bria nujna posieuica „cleiovanja” stevinnii brezvestnežev, ki so si znan pridobivati premoženje z navijanjem cen, z zahtevanjem previsokih obresti, s .prodajanjem siabega blaga in po-dttoniin.
Zaradi nevzdržnih razmer pri prodaji živil je moral tuui takratni avstrijsm parlament upoštevati žeijo večine prebivalstva in Taiko je bil izdan leta IojU zakon o živilih. ikazprava o tern zakonu v avstrijskem parlamentu nam nazorno kaže, kaice navaue so One takrat med trgovci, 'iako postopanje je se povecaio ze uiko venko revščino ni stisko ueiovnega človeka, kr je bil zato nujno prisiljen, ua je mislil na samopomoč. r'rvi so pri tein pokazali pot ta-kozvain pošteni tkaici iz icuciiuaia na Angleškem, ki so tam ustanovni prvo zadrugo. iNaceia teh pivih pionirjev zadružništva so bna tako enostavna in tako spiosno veljavna, tla v bistvu veljajo še uancs po vsem svetu z izjemo komunističnih urzav. l a na-čeia so: prostovoljno cianstvo, brezpogojna nevtralnost napiam vsakomur in razuen-tev dobička med člane.
Začetki zadružništva
Konzumno zadružništvo hoče predvsem pomagati pri cenenem nakupu dnevnih gospodinjskih potrebščin. Pri tem je vsak zadružnik potrošnik, to je konzument, pa vseeno kakšen službeni položaj ima. Kavno zaradi možnosti pridobivati članstvo med vsemi je vzrok tako silnega naraščanja števila članov konzumnih zadrug po vsem svetu. Saj je število vseh gospodinjstev, ki so včlanjena po svojih zadrugah v mednarodni zadružni zvezi, blizu 150 milijonov. To je število, kakor ga gotovo še ni moglo
doslej, doseči nobeno drugo prostovoljno združenje.
Zanimivo je, da so začetki konzumnega zadružništva v Avstriji ravno na Koroškem. Leta ISob so takratni delavci v Plajbergu ustanovili svojo lastno prodajno zadrugo, svoje prvo konzumno društvo. Kako je bilo takrat težko, tega danes niti ne moiemo prav razumeti. 11 preprosti ljudje so komaj znali brati in pisati, vendar pa so imeli v sebi zadosti moči in sile, da so hranili krajcer za krajcerjem, da so tako dobili skupaj potrebni začetni kapital. Da so spravni saupaj prvih potrebnih 14 goldinarjev, so pretekla skoraj tri leta. S tem začetnim kapitalom, ki pa je bil seveda zelo skromen, so mogli kupiti nekaj najibolj vaznih artiklov, kaaor moko, zdrob, vžigalice in sol. Toda začetek je bil narejen, to pa je najvecja umetnost, kakor je rekel največ-ji slovenski zadružnik, Janez Evangelist Krek.
Tej prvi zadrugi v nemškem Plajbergu je sieuno leta los<2 konzumno društvo v išorovijah. To društvo je torej danes staro že o 1 let. Kavno v zadnjih letih je dobilo boroveljsko konzumno društvo prostore, ki so lepi po zunanjosti in prijazni v notranjosti, kar ze samo po sebi vabi kupce. To je dokaz, da tudi na južnem Koroškem, torej med Slovenci, ni nova zadružna misel, da je že staro in zelo zakoreninjeno prepričanje, da je zadružništvo bistvena pomoč pri cenenem nakupu in da je rešitev le v skupnem delu.
Drevo raste .. •
Leta 1896 je bilo ustanovljeno konzumno društvo v Rutah in nato leta 1908 v Celovcu. Celovška konzumna zadruga predstavlja danes po svoji zmogljivosti gotovo vrhunec avstrijskega konzumnega zadružništva. Prodajainice celovškega konzumnega društva so urejene moderno, pa zelo praktično, odlično urejeno skladišče celovškega konzuma pa je simbol napredka vsega koroškega zadružništva. — Celovško konzumno zadružništvo vodi direktor Štefan Kruschik, ki je komaj pred kratkim praznoval svojo 60-letnico. Že nad 28 let je go-
spod direktor v službi zadružne ideje in z vso vnemo za to zadružno idejo dela. To izpričujejo uspehi njegovega dela. Kdor hoče danes pisati o konzumnem zadružništvu na Koroškem in posebej v Celovcu, ta bo povsod naletel na uspešno delo gospoda direktorja Kruschika.
Direktor Štefan Kruschik
Za celovškim konzumnim društvom je sledilo leta 1909 konzumno društvo v Špi-talu. V Beljaku pa so se prodajalne različnih zadrug, kakor železničarjev, poštnih nameščencev itd., združile pravzaprav šele leta 1925 v beljaško konzumno društvo. Tako so tudi na Koroškem dozoreli plodovi drevesca, ki so ga vsadili pred skoraj devetdesetimi leti delavci v Plajbergu. Začetne težave teh idealnih jrrvih zauružnikov pri nas so bile izredno velike.
Ko so nastajale vedno nove zadruge, se je pokazala potreba po osrednji ustanovi, ki naj bi vse te zadruge povezovala. Tako je nastala leta 1901 zveza konzumnega zadružništva. Ta zveza je imela sprva nalogo organizacijske in pravne pomoči." — Kmaiu pa se je pokazalo, da so posamezne zadruge preslabe, da bi se mogle uveljaviti napram srednjim in večjim trgovcem. Zato je bilo ustanovljeno leta 1905 osrednje nakupovalno društvo avstrijskih konzumnih društev, ki se na kratko imenuje „GOC” (Grossein-
kaufsgesellschaft osterreichischer Consum-vereine). — „GoC” posreduje danes skupni nakup za vsa avstrijska konzumna društva, da jim tako zagotovi prednosti, ki so v zvezi z nakupom na veliko. Sčasoma je pričela proizvajati Osrednja zveza GOC razne predmete v svojih delavnicah in tvornicah, tako milo, toaletne potrebščine, živila, kemične proizvode, obieko in tudi pletenine.
Seveda razvoj zadružništva ni šel in še danes tudi ne gre brez težav. Vsako, zlasti pa konzumno zauružnistvo, ima števune nasprotnike, ki poizkušajo na razne načine doseči zmanjšanje vpliva in zmanjšanje delokroga konzumnih zadrug. Vendar pa se je posrečilo zagovornikom zadružništva srečno premagati težave drugo za drugo in eden nujvecjni uspehov tega vztrajnega dela se bo pokazal 1. januarja leta laol, ko bodo odstranjene ovire pri ustanavljanju novih prodajainio konzumnih zadrug. Seveda bo pri tem treba velike previunosti, saj delajo konzumne zadruge z denarjem svojih cianov in so zato tudi članom ougo-vorne. Zato bodo nove prodajalne konzumnih društev ustanovljene samo tam, kjer se bo pokazala potreoa in kjer bodo člani to sami zaliLevaii.
Onih začetnih 14 goldinarjev, ki so jih pred skoraj 90 leti zbiali plajnerski delavci, so nekaka temeljna, osnovna glavnica koroškega zadružništva. Iz prvotnih skromnih začetkov je vkljub vsem nasprotovanjem in kljub dvema svetovnima vojnama nastala velika in močna zadružna organizacija. Leta 1921 je bilo na Koroškem ze 28 pro-dajalnic, leta 1934 pa že 70. Zaradi prepovednega zakona je nastal nato nekak zastoj vse do konca druge svetovne vojne. Z velikimi napori in z žeiezno vztrajnostjo se je nato po drugi svetovni vojni kljub vsem ovirani posrečilo večinoma ugoditi željam zadružnikov po novih poslovalnicah.
Danes je na Koroškem 116 konzumnih prodajalnic, s tem pa seveda še davno ni dosežen konec v razvoju konzumnega zadružništva. Ako gledajo danes koroški zadružniki na mogočno stavbo svojega konzumnega zadružništva, imajo pri tem gotovo samo eno željo: Naj bi bila končana doba nasprotovanja in zaviranja, nato pa bo šlo zadružništvo po naravni poti razvoja. Prepričani smo, da bo to samo v dobro ne samo zadružništva, ampak vsakega koroškega gospodarstva.
KONZUHNE ZADRUCE VABIJO!
CELOVEC-KLAGENFURT, ST. PETER STRASSE 5
OKROG
Hi
HM
Hi-M
MM
kiHh
l/setn	odiemalcem idUno.
Mselc dožitfte pccvztiiUe' in scelna ftaua telo
, KONZUMU
iti ti}
m
Blagoslovlj en Božič
M
želijo vsem svojim odjemalcem
srečno novo
in znancem sledeče tvrdke
leto
tal
»
g
BARTEL
VELETRGOVINA S PREMOGOM
IN GRADBENIMI POTREBŠČINAMI
CELOVEC - KLAGENFURT
Bahnhofstrasse 34, tel. 19-61 in 16-67
Vesele božične praznike in mnogo uspeha v novem letu želi svojim odjemalcem in prijateljem
Janez
Miklavčič
obrt cementnih izdelkov
ŠT. JAKOB V ROŽU
LESNA TRGOVINA -ŽAGA - EXP0 RT
FRANC
./He rt el
Kupim iglasfi les, tudi stoječ specialiteta: Trami uso Trieste
«
Brnca pri Beljaku Furnitz bei Villach
Vesele božične praznike ter blagoslovljeno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem, gostom in znancem
JANKO OGRIS
trgovina in gostilna B I L Č O V S
ADOLF CAMPIDELL
SLIKAR - ZLATAR - KIPAR
Prevzemam VSA POPRAVILA CERKVA in vzidava OKLOPNIH TABERNAKLJEV
FEISTRITZ AN DER DRAU - KARNTEN - TELEFON 248
Vesel božič in srečno novo leto		•
želi vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem tvrdka		FRIEDRICH JUNGBAUER
JiUius Jlit/a		O. H. G.
popolnoma avtomatične elektro-		
hladilne omare		VELETRGOVINA Z ŽIVILI
Celovec, Rosentalerstrasse 16-19		
Vesel božič in srečno novo leto želi vsem odjemalcem in poslovnim		Osrednja poslovnica: CELOVEC - KLAGENFURT lO.-Oktober-Strasse 28, Telefon: 17-73 in 33-26
prijateljem tvrdka		Podružnice: VELIKOVEC - VOLKERMARKT
FRANZ NAPOTNIK		Hauptplatz 144, Telefon 88
		FELDKIRCHEN, Gerichtsgebaude, Telefon 80
trgovina z železnino in barvami		
		WOLFSBERG, Ritzing 48, Telefon 370
CELOVEC, Priesterhausgasse 24		
Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
HERMANN
PINTER
UVOZ-VELETRGOVINA
sadje, zelenjava, južno sadje, živila, 'konzerve
CELOVEC, Rennplatz 4, tel. 31-84
Vesel božič in srečno ?iovo leto želi vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem tvrdka
TadUn lUUd
Celovec-KIagenfurt, Priesterhausg. 1
Vesele božične praznike ter blagoslovljeno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in znancem
Gašper Ogris - Martič
trgovina
B I L Č O V S
It
Vesele božične praznike iti mnogi I uspeha v novem letu želi svojim od jemalcem tvrdka
RUMVVOLF
uvoz mineralnega olja
Celovec-KIagenfurt
STAUDERHAUS
Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
Musikhaus Hergeth
CELOVEC, BURGGASSE 23
Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
Ing. Franz Dullnig
„Ganz”-elektrodelavnice in tehnični biro
Celovec-KIagenfurt, Pischcldorfer Str.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
Hitite JltonOft
tiskarna — klišarna trgovina s papirjem
CELOVEC, Burggasse
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem želi blagoslovljene praznike in srečno novo leto
FAHRZEUGHAUS
H.VVASCHNIG
CELOVEC - KLAGENFURT St. Ruprechter Strasse 16
Vse vrste SVirtCGUlIl ctScUmuldfOrjGV proizvaja v najboljši kakovosti
Akkumulatorenfabrik DR. LEOPOLD JUNGFER
Bistrica v Rožu - Feisfrifz i. R.f Karnten
l/sefn pastovnint pritatelietn ut outcuitztn
želimo- vesele- božične pcaouuUe in scečno- novo- teto-
ZELLSTOFFABRIK DER ARLAND in RECHBERG (Reberca)
Papier- und Zellstoffabriken A.-G.
TELEFON: MIKLAUZHOF 1 (MIKLAVČEVO).
Ičupuiemo vedno- vsaUo količino stoiece^a in posekanega smcekove^a in ielove^a tesa, Uakoc tudi kca^uke in žamanie
Na željo Vas obišče naš zastopnik na domu zaradi ogleda lesa in sklenitve kupčije

A
s
Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem zeli blagoslovljene bolične praznike in srečno novo leto
STAVBENO PODJETJE - ZIDARSKI MOJSTER
Havdlot HaUtUiu
Železna Kapla-Eisenkappel, Pfarrpl. 245, tel. 20
FRANC RAUTER
trgovina z mešanim blagom ŠT. JAKOB V ROŽU podružnica Podrožčica nudi odjemalcem vsakovrstno kakovostno blago
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem želi blagoslovljene praznike in srečno novo leto
Otasdt
FRANZ
KLEPAR IN MEHANIK VARILNI APARATI MEHANIČNA DELAVNICA
prodaja kleparskih in mehaničnih potrebščin
ŽELEZNA KAPLA — Eisenkappel, Vellacher Strasse 248
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem poslovnim prijateljem in znancem
MAX TRAUN
trgovina kmetijskih strojev •
PLIBERK, Kumeschgasse
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
IJkomas
Slcmet
UMETNI MLIN
VdiUwu - {/alUeunaclU
Koroška — Telefon 64
Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
Elcktco-Uollaul
Pliberk-Bleiburg, Dobrla vas Eberndorf
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem želi blagoslovljene praznike in srečno novo leto
MATIH IAS MORITZ
UMETNI MLIN IN ŽAGA
BREG PRI GRABŠTANJU Rain bei Grafenstein, tel. 28-44
Vsem odjemalcem, poslovnim prijateljem in znancem želi blagoslovljene bolične praznike in srečno novo leto
trgovina kmetijskih strojev
Johan Lomšek
ŠT. LIPŠ - DOBRLA VAS - EBERNDORF
Cpj Ledriek
KRAUT
ŽAGA IN MLIN DOMAČE PODJETJE
Kupuje vse vrste lesa, plohe, tramove, jamski les in les za impregnacijo brzojavnih drogov
BISTRICA PRI PLIBERKU Telefon 17
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem želi blagoslovljene praznike in srečno novo leto
KLAURA FRIEDRICH
TESARSKI MOJSTER
Železna Kapla - Eisenkappel
Izvršuje najtočneje vsa tesarska dela
Blagoslovi) en Božič
želijo vsem svojim odjemalcem
srečno novo leto

yiž
M#

in znancem sledeče tvrdke
Blagoslovljene in vesele božične praznike ter srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in trgovskim prijateljem
F. STEFITZ
PL1 BERK
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim poslovnim prijateljem
JOHANN RAUNIKAR
žganjarna najlroljših žganih pijač tvornica liker jo
FELDKIRCHEN in K A R N T E N CELOVEC. - KLAGENFURT, Hcrrengasse 6
Vesel božič in obilo sreče v novem leto želi vsem poslovnim znancem
TVRDKA
Johann NOVAK
motorna vozila, motorji in kolesa, mehanična delavnica
CELOVEC - KLAGENFURT Feldmarschall-KonradTlatz 1.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem
Haderlap Franc
KROJAŠTVO
C E LOVEC, Koschatstrasse 71
Ako že nov traktor, potem seveda Ferguson-traktor, ki je idealni pomočnik v vsakem kmečkem gospodarstvu
Traktor z enoosnim prevračalnim vozom
---- 41 LET ——
TRGOVINA IN GOSTILNA
RUTAR
ŽITARA VES
Pošta: Miklavčevo	telefon 1
TRGOVINA
ANTON RUTAR
ŠT. VID V PODJUNI
Telefon 1.
TRGOVINA IN GOSTILNA
Valentin in Angela Blažej
roj. Rutar ZGORNJE LIBUCE
Eiektro, kolesa, stroje, motorje, železnino, sodje, barve, šipe in tehnične potrebščine
V TRGOVINI
FRANCE RUTAR
DOBRLA VAS - Eberndorf, telefon 20
Športne predmete, igrače, časopise, papir in pisarske potrebščine, fotoaparate, filme.
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem želi vesele praznike in vse najboljše v novem letu
T V R D K A
J. ŽAGAR
Gelovec-KIagenfurt, Rampenstras.se 15
Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
OPEKARNA
(SiranfifiOtf
Dipl.-Ing. HUGO R U E S S
CELOVEC - KLAGENFURT
Strausshof, tel. 15-69
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim poslovnim prijateljem
Qottfried in Ignaz Qlawar
žaga in preša za olje, tesarstvo, tvornica parketov, mlin
LIBUCE - LOIBACH PRI PLIBERKU
Nakup bukovih hlodov
Traktor s KMF-obračalnim plugom Pojasnila daje vsak čas
Md fhaM &
Celovec - Klagenlurt, Volkermarldersir. 117 (Obusendstation) kmetijski stroji, traktorji, nadomestilni deli.
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem želi blagoslovljene praznike in srečno novo leto
Richard Scherzer
stavbeno kleparstvo in gradba portalov
CELOVEC - KLAGENFURT
Priestevhausgassc .■), telefon 12-71
Vesele božične praznike in srečno novo let želi
Muej
UT. VID V PODJUNI
Izvedba in prodaja raznovrstnih sveti, čopičev in metel. — Domače podjetje. 5
Vesele božične praznike, srečno novo leto želi trgovina s semeni JOSEF KF.USGHNIGG Celovec — Klagenfurt, Hcttplatz 0
n
Ugoditi smo hoteli izraženim željam in smo se odločili, da začnemo poleg našega priznanega, solid nega in obrtnega kemičnega čiščenja še z
enostavnim kemičnim čiščenjem
1
Pri tem postopku čiščenja je obleka samo razpia-šena in parno zlikana. — S tem vam nudimo možnost, da daste svojo obleko večkrat čistiti. — Cena za to čiščenje je 50% cene navadnega čiščenja. —
Čistilno podjetje:
JOSEF SMIJISSER Bam - IMLLACH
\ esele božične praznike in srečno
novo leto, želi vsem cenjenim zavarovancem
ASSICURAZIONI GENERALI
(direkcija za Avstrijo)
Deželna poslovalnica za Avstrijo	Deželna poslovalnic;!
in Vzhodni 1 irol	za ljudsko zavatovanje
Celovec-Klagcnfurt, H).-Oktober-Str. 2 Celovec-Klagcnfitrt, Bahnhofslrasse 35
ERSTE ALLGEMEINE
Unfall- umi Schadenversicherungsgesellschaft Poslovalnica za Koroško in Vzhodni Tirol
CELOVEC: - KLAGENFURT - 10.-Oktobcr-Stras.sc 2
7>7a (/osicwljen Q>o-žiž in vzeetio noim leto 1954
Vsem znancem in sorodnikom in prijate-«! Ijem
^	družina ARTAČ
S	RIKARJA VAS V Podjuni
Vsem znancem in prijateljem
družina dr. JOŠKO TISCHLER
CELOVEC
BERNHARD STRAUSS
učitelj
CELOVEC - ŽlHPOLJE
Dr. JANKO TISCHLER
CELOVEC
Družina
LUŽNIK, pd. ROŽARJEVA
v GALICIJI
PEVSKO DRUŠTVO SUHA
?eli č. g. Tomažu Holmarju, provizorju na OBIRSKEM
Vsem znancem in prijateljem
PETER OOP
SELE
Vsem znancem in prijateljem
HANZI OLIP pd. KALIŠNIK
SELE
REZIKA HOBEL
CELOVEC
ROJAKOVA DRUŽINA
ST. VID v PODJUNI
Vsem naročnikom „Našega tednika"
MARICA ROJSEK
uprava
CELOVEC
Znancem in prijateljem
SKRUTL NEŽA
ZAVINCE pri Goričah (Post Miklauzhol)
Družina ANTON GRIL
PLAZNICA
Družina
SONJA IN FRANC FISCHER
časnikar
CELOVEC
POLDI OVSENEK
CELOVEC
Vsem prijateljem in znancem po Sirnem
svetu
družina ROJSEK
CELOVEC
Vsem znancem in prijateljem
VILKO PIPP
župni upravitelj
na GORENCAH
Družina PRISTOVNIK
SELE
Svojemu bivšemu dušnemu pastirju, preč. g. Andreju Kariclju, blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
hvaležni ŠMARJEŠKI FARANI
rezervirano
Družina inž. LAMBERT MURI
CELOVEC - KORTE
Vsem izseljencem in znancem
TRATNIKOVA družina
LEDINCE
Vsem svojim klientom in znancem želimo vesel Božič in srečno novo leto
družina ARBEITSSTEIN
PLIBERK
ANA PERCHINIG
CELOVEC, Eehhofgasse 8
Vsem znancem in prijateljem
družina DOLINŠEK, pd. KEŽAR
V BELI
Vsem znancem in sorodnikom želi družina KORDEŠ PODJUNA pri GLOBASNICI
Vsem izseljencem, prijateljem in znancem
družina URANK pd. KAVH
ENCELNA VAS
Vsem rojakom
RUDI VOUK
APAČE
Sorodnikom, znancem in prijateljem ...
družina JANEŽIČ
LESE pri Št. Jakobu v R.
Vsem znancem in prijateljem
družina RUPIJEVA
VELINJA VES
MARJETA TISCHLER
CELOVEC
Družina WOLTE pd. ROGAR
APAČE
IVANA in STEFAN MESSNER
ŽELEZNA KAPLA
Božična blagovest vas naj razveseljuje in božji blagoslov vas spremljaj, to želi preč. g. sobratom in prijateljem
ALOJZIJ VAUTI
župnik v SELAH
Vsem znancem, prijateljem, prav posebno pa prijateljicam širom Koroške STANKO BOŽIC, Večna vas POLDE SMRECNIK, Mala vas
Častiti duhovščini in prijateljem LUDWIGER v. EICHFELS zaloga cerkv. paramentov in zastopnik zvonarne (Pfundncr, Wicn) CELOVEC - EBENTALER STR. .86/1.
Dipl. inž. FRIDERIK AVEDENIG
CELOVEC
Rojaki vsi po širnem svetu naj srečna pota bi hodili in domovini v novem letu ljubezen vso bi posvetili
družina VALENTIN POLANŠEK
OBIRSKO
družina SIENČNIK
avtoprevoznik
DOBRLA VAS
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem Slovencem
Klub koroških slov. akademikov
na DUNAJU
Vsem slovenskim akademikom, dobrotnikom in Slovencem širom sveta želi vesel Božič in blagoslovljeno novo leto
Akademija slovenskih bogoslovcev v Celovcu
Odbor zveze slovenskih katoliških viso-košolcev želi v svojem in v imenu članstva zveze vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto uredništvu, upravi in bralcem „Našega tcdnika-Kro-nike”. Vesel božič in srečno novo leto želimo tudi vsem rojakom na slovenskem Koroškem.
MADRID v ŠPANIJI
Vsem znancem in prijateljem
družina REHSMANN
ŠT. JAKOB - CELOVEC
Vsem znancem in prijateljem
družina NACHTIGALL
CELOVEC
Vsem sorodnikom in znancem
družina STARC
CELOVEC
Vsem sorodnikom in znancem
družina BLAŽEJ
LOVRO SADJAK
CELOVEC
in družina KLANČNIKOVA
RINKOLE
Vsem izseljencem in znancem
KRISTO BREZNIK
CELOVEC -m
Preberi, draga gospodinja!
■Uv**** RADLHAVR
Toliko lepega in poceni blaga za vse hišne potrebe ima in po zelo nizkih cenah! Za posteljo na primer: blago za rjuhe, prevleke in blazine, v veliki izbiri in za vsak okus. Volnene odeje ali blago za posteljne odeje. Kovtri, katere prodaja Radlmayr, so polnjeni z odlično vato ali volnenimi kosmiči, so lahki in topli. Kdor je kupil pri Radlmayrju, je zadovoljen in bi vedel o tem svojem zadovoljstvu mnogo povedati. Kovtri — prešite odeje — so ročno delo in tako trpežni, da jih sinovi očetov podedujejo. Pernice in blazine dado občutek ugodja in Radlmayr pravi, da so njegove pernice in blazine polnjene z najboljšim perjem aii pubom, da so natanko take, na kakršnih on sam počiva, da torej
““---------------------------------
Vesel Božič in srečno novo leto želi vsem poslovnim prijateljem in znancem tvrdka
Jtsef Kirclibamer
veparatura avtomobilov — trgovina modema servicc postaja — zaloga Semperit I obročev
OPEL - POSLOVNA SLUŽBA
Celovec — Klagcnfurt, Rosentaler Strassc 48 Telefon 23-38
{/ ddiaku, ve.	povedati
jamči zanje. Res so nam znanaci povedali, da so nadvse zadovoljni s stvarmi, katere so kupili pri Ra-dhnayrju.
Seveda ima ta trgovina še marsikaj drugega, česar si gospodje žele. Blago za okenske in druge zavese, po nizkih cenah, v najlepših vzorcih. Prevleke za pohištvo in preproge: take, ki trajajo desetletja in sc podedujejo — tako so močne in trajne. Za kuhinjo vse obloge: od najcencjšcga donau-leuma do linoleja. In še razne gumijaste obloge, ki nadomestit jejo linolej, so večkrat cenejše in zato hvaležnejše.
To mi je Kadlmayr povedal, prepričal sem sc o tem in verjamem.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem
1. Novak j
Celovec - Klagcnfurt Ebentalcr Strasse 7
HARMONIKE IN AKORDEONI
________
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem cenjenim odjemalcem in znancem želi trgovina z mešanim blagom FRANC SCHNABL Celovec, St. Ruprecht, Maisengassc 1
Vsem svojim prijateljem, odjemalcem in poslovnim prijateljem želim vesel Božič in srečno novo leto špecerijska trgovina Antonija in Jakob Radoš Celovec, AVaidmannsdorf, Siebcnhiigelstrassc 80
REZERVIRANO
IM


Blagoslovljen Božič
žeiijo vsem svojim odjemalcem

m
srečno novo lefo
in znancem sledeče fvrdke
12
/j
Vesel božič in srečno novo leto želi vsem odjemalcem
WIENF.R PELZVVERKSTATTE
(/-. (VeSiel^
CELOVEC - KLAGENFURT, Obstplau 2
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem
Rudolf Sablatnik
mesar in prekajevalec
CELOVEC, Siclienhttgelstrasse 81 Telefon 49-3(i
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem, znancem in dobaviteljem
Tci&dcUU TcufifiC
(T. ADNAK)
mesarija in prekajevalnica
CELOVEC - KLAGENFURT
Irdnigsiedlung in VSlkefmarkter Strassc
Vesel božič in srečno novo leto želi drogerija in parfumerija
NIKOLAUS REINL Celovec, Priesterhausgasse (kiosk)
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1954 želi vsem poslovnim prijateljem in se priporoča
Radio Wretschnig
Celovec - Klagcnfurt, Villachev Ring 23.
Vsem odjemalcem, poslovnim prijateljem in znancem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
JljudmiJa
Jtllinm
GOSTILNA „BRCCKJENWIRT”
GOSTILNA ŠERCER V ŠMIHELU STROJNO MIZARSTVO
PLIBERK
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1954 želi vsem cenjenim obiskovalcem in znancem
SLAŠČIČARNA IN KAVARNA
„EXPRESS0“ TODOR
KOST A TODOR KOSTlč Celovc-Klagcnfurt,
FeldmarschaIl-Konrad-1‘1. 6 .Odprto do 24. ure
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem naročnikom
FRANC SABLATNIG
čevljarski mojster in trgov, s čevlji, Celovec, Afritschslrasse 52 / Welzeneggersiedlung
KLEMENT BUXBAUM
stavbeno in pohištveno mizarstvo BELJaK-VILLACH, Ringmauervveg 11
Vsem odjemalcem in znancem m i z a r s t v o J AN EZ PEPELN AR Podkraj — Reberca
USTANOVI! EHO 1607
SCHLEPPE-
PIVOVARNA
U. GROMMER — Celovec - Klagenfuri in Podgora
Avenbožiček želi vsem svojim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto
AVE-MOBEL
TVORNICE: STE1NFELD IM DRAUTALE PODRUŽNICE:
CELOVEC-KLAGENFURT, Getreidegasse I P.ELJAK-VILLACH, Moritschgasse
Trgovina s jrohištvom Franz Hafner, VVolIsberg Trgovina s pohištvom Arnold Krcuier, Fcldkirchen Trgovina s pohišvom Jose! Maicr, Friesach Trgovina s |)obištvom Scpp Sehbflmami, St. Veit/Glan Trgovina s pohištvom Florian Stuppnig, Spittal/Drau
Vesel božič in srečno novo leto želi vsem svojim dragim gostom
\/&tksUdlu
CELOVEC - KLAGENFURT
Vsem cenjenim odjemalcem in znancem želi vesele božične praznike in srečno novo leto
trgovina TEREZIJA KUŠEJ
ŠMIHEL pri Pliberku
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem
tr(jonska hiša
HERZELE
Deželna zveza kmetijskih zadrug na Koroškem
CELOVEC - KLAGENFURT, KARDINALPLATZ 5
Denarna in blagovna centrala
koroških kmetijskih zadrug
Ob kancu uspešnega leta se spominjamo prizadevanj naših organizacij in želimo vsem funkcionarjem, sodelavcem in članom, kakor tudi vsem prijateljem in zagovornikom kmetijskega zadružništva
vedele božične praznike
m srečno novo leto!
LU D WI G
^elouiz
ALPENLANDISCHE ZUCKERWAREN-FABRIK
CELOVEC - DUNAJ	KLAGENFURT - WIEN
CELOVEC - KLAGENFURT, Heiligen-Geist-Platz <i
(PREJE MAGNET)
PLIBERK, KOLODVORSKA ULICA
RIŽ A [O - FLF.KTRO
ICatu DCveutz
CELOVEC, St. Ruprechter Strassc
Vesele božične praznike in mnogo uspeha ^ v novem letu želi svojim poslovnim prija- > teljem in odjemalcem
KADER FRANZ
GREBINJ - MARKT GRIFFEN 22
Izdeluje štedilnike vseh velikosti in v tseb izvedbah za hotele, gospodinjstva in kmetijske kuhinje.
Vesele božične praznike in srečno novo leto Vam želi Vaše podjetje za krovska dela
QEORQ
C/OTZ
BELJAK - VILLACH Klagcnfurtcr Strassc
Vesel Božič in srečno novo leto
želi svojim cenjenim odjemalcem
hiša pohištva
Mfibel Kulterer
BELJAK - VILLACH
Italienerstriisse 1
JmcU v to&Mm fetu m. p&<za&ite’	sč-codnike-,
puiatetie’ i** sutcutce v Juej&dcu/iii
DARILNE PAKETE
živila, tehnične predmete (šivalne stroje, radijske aparate, kolesa, štedilnike itd.), harmonike, tekstilno blago itd. razpošilja najhitreje in najbolj zanesljivo
INTEREKPORT • TRST
Breda Rus Mikuletič & Milan Bjelica Živkovič
Pošiljamo samo kakovostno prvovrstno blago po nizkih cenah in jamčimo za vsako pošiljko.
Obrnite se osebno ali pismeno na našega zastopnika za Avstrijo:
Dipl.-ing. LANBERT MURI, Celovec-Klagenfurt, Viktringer Ring 26. Telefon 43-58
Pišite po pojasnila in brezplačne cenike.
Vsem mojim visokospoštovanim odjemalcem, posebno še prečastitim gg. duhovnikom si dovoljujem voščiti
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE z željo po srečnem, blagoslovljenem in milosti polnem letu 1954.
Istočasno izražam tudi svojo zahvalo za zaupanje, katerega sem bil deležen v preteklem letu in temu dodajam tudi prošnjo, da mi ga dobrotljivo ohranite tudi v bodočem letu.
vinska klet EMIL T E LL IA N
zapriseženi dobavitelj mašnih vin
CELOVEC - KLAGENFURT, PARADAISERGASSE NR. 10
76(wu	Orani tuj er
HOLZ- UND KOHLENGROSSHANDEL A u s f u h r — E i n f u h r
KLAGENFURT, Volkermarkter Strasse 38, Fcrnruf 15-95, Bahnubersetzung
Vsem poslovnim prijateljem in znancem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
AUSTRO IMPEX
Komand, družba, komisijsko zastopstvo Celovec - Klagenfurt, 8.-Mai-Str. 47, tel. 33-28
Svojim cenjenim gostom želi prijetne praznike in srečno novo leto
GOSTILNA
„ZUM STILLEN ZECHER«
LASTNICA ANNA WIGOSCHNIG Celovec - Klagenfurt, lO.-Oktober-Str.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem
HIŠA BLAGA ZA VSaKOGA
Tschernutter
Celovec - Klagenfurt, Karfreitstrasse I
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi svojim odjemalcem
Drago Krže
lesna trgovina
Celovec - Klagenfurt, Rampenstr. 15
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim gostom, posebno z dežele in se priporoča gostilna „Jesuitcnkascme” MARIA GREGER
Celovec — Klagenfurt, Karfreitstrasse 16
Vesel Božič in srečno novo leto želi vsem odjemalcem
AdatniiscU
BELJAK - VILLACH

i
■ V".'
v
i \
■■ '
i
lipj : ■

: 1
lis
>
u)iR ujtrnscHtn
Si fR0He
SnflCHitn
uno viti-
610CKim
n€uen
AHR ’•



K 31203
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem
Fa. Krischke & Co.
Celovec-Klagenfurt, 8.-Mai Str. in Neuer Platz
VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO!
Obiščite nas tudi v novem letu pri nakupu kmetijskih strojev, peči inštcdilnikov, oklepnih blagajn, jeklene opreme za pisarne, trgovskih tehtnic ter hladilnih naprav — Holder-jevih enoosnih vlačilcev in traktorjev. — Ugodni plačilni pogoji, tudi na obroke. —
HANS WERNIG
trgovina s stroji
Celovec — Klagenfurt, Patilitschgasse 13
/tutucl
Mati JC. &
Karosseric u. Fahrzeugbau
KLAGENFURT, Ht-rbertstras.se 4
e m ,p f i e h 11 s i c h f ii r
INSTANDSETZUNGEN
NEUHERSTELLUNG
LACKI EKUNG TAPEZIERUNG
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem želi blagoslovljene praznike in srečno novo leto
Landvvirtschaftliche
Genossenschaft Vdlkermarkt
Kmetijska zadruga r. z. z o. j. Velikovec
Skladišče — mlekarna — žganjarna ŽE OD LETA 1899 V SLUŽBI KMETIJTVA
Landwirtschaftliche Jplll Genossenschaft
VILLACH - Filialen in Mallestig und Wernberg
Kmetijska zadruga
v BELJAKU - Podružnice v Maloščah in v Vernberku
r
Blagoslovljen Božič
želijo vsem svojim odjemalcem
ižifsžži
Ufi
srečno novo Sefo
in znancem sledeče tvrdke
Obmejna carinarnica na avstrijsko-italijanski meji na Vratih že davno ni več odgovarjala potrebam. Prostori so bili premajhni, neprijazni, promet pa vsak dan večji. Že zaradi reprezentance države morajo biti na meji lepe stavbe s prijaznimi prostori. Vsem tem zahtevam je ugodeno z novim carinskim poslopjem, v katerem so uradni prostori ne samo za carino, ampak tudi za obmejno policijo. Ureditev prostorov v novi carinarnici omogoča hitro poslovanje, kar je ravno za obmejni promet velikega pomena.
Nad glavnim vhodom nove carinarnice je prijazno nadstrešje. Stavbeno mojstrska dela pri novi stavbi je izsršilo izredno skrbno podjetje R. u. E. TEICH Sc CO. iz Beljaka. Ostrešje in ostala tesarska dela je izvršilo podjetje VALENTIN ASSEG s Cajne v Zilji. — Zelo lepo strokovno in zelo okusno so izvršena dela pri oblogah sten in tal, kakor tudi vse sanitarne ureditve. To je delo podjetja ANTON KRAINER iz Beljaka. — Jeklo za novo zgradbo, material za kleparska dela, za kovinske okove pri pohištvu, kakor tudi peči in štedilnike v stanovanjih
Nova carinarnica na Vratih-Megvarjih
je dobavilo podjetje „EISENHOF” (BRATJE MI-CHOR) iz Beljaka. — Ploščice na tleh in terrazzo-tla je izdelalo in položilo rcnomirano domače podjetje GALL & CLEMENTSCHTTSCH iz Beljaka. -Znana trgovska hiša preprog NEUWIRTH iz Beljaka je dobavila preproge in zastore, ki dajejo prostorom neko domačnost in toploto. — Pri carinarnici je velikega pomena tudi tovorna tehtnica, ki jo je dobavilo zastopstvo firme C. SCHEMBER Sc S6HNE z Dunaja. Zastopstvo ima za Koroško in Vzhodni Tirol ING. KARL GREIF iz Celovca, ki je dobavil mostno tehtnico za 30 ton nosilnosti v velikosti 10x3 metri. Na tehtnici je mogoče tehtati tudi najtežje tovorne avtomobile. Za natančnejše in prav točno tehtanje je pri tovorni mostni tehtnici še posebna ureditev aparature za precizno tehtanje. Schembcr-jcvo tehtnico je pri carinarnici na
Vratih montiralo strokovno podjetje za tehtnice J. ROTTENSTEINER.
Vsa notranja oprema in pohištvo v novi carinarnici je iz svetle hrastovine, ki jo je dobavilo in izgotovilo ter po potrebi tudi montiralo znano celovško podjetje JOHANN VoLKER, ki je bilo ustanovljeno že leta 1867.
Centralno kurjavo in vse sanitarne naprave je uredilo z vsemi notranjimi instalacijami renomira-no celovško podjetje J. WAGNER.
Podjetje FRANZ MoSSLER U. CO. iz Beljaka je izvršilo vsa krovska dela z eternitom. Kritje z eter-nitom je izvršeno solidno, brezhibno in v splošna za dovoljstvo.
Tvrdka PETER BRUGGER je zgradila spiralno stopnišče iz umetnega kamna v odlični izdelavi in kakovosti. Podjetje izvršuje kot novost tudi oblo-žitev tal s ploščami iz umetnega kamna v vezani obliki.
GRADBENO PODJETJE
R. u. E. TEICH & CO.
BELJAK-VILLACH
Vsem poslovnim prijateljem, znancem ter sodelavcem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
gradbeno podjetje
Josef
Kunze’s Wtw.
BLJAK - VILLACH Bichhveg 2, telefon štev. 59-59
Dograditev, regulacija in asfaltiranje cest — Izolacije — Zemeljska in osuševalna dela.
Vesele božične praznike in srečno novo let želi
Autm
Kutine*
OBLOŽITEV STEN TLAKOVANJE S PLOŠČICAMI TERRAZZO - OBLOŽlTVE LONČENE PECI - KAMINI ELEKTRIČNE ZBIRALNE PECI vse v strokovni in solidni izvedbi
BELJAK - VILLACH, BAHNHOFPLATZ
Telefon št. 67-35
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
JOSEF WAGNER
centralne kurjave instalacije plino- in vodovodov
CELOVEC - KLAGENFURT, Villacher Stras.se 15. - Telefon 28-73.
BELJAK - VILLACH
BRODER MICHORL, last. H. u. P. Sternat
VALENTIN
ASSEG
strojno tesarstvo, žage in lesna trgovina
CAJNA - NoTSCH i. GA1LTAL
se priporoča:
/a projektiranje in izvedbo vseh lesarskih del gradnja stopnišč — ureditev žag
Dolgo žije, ki SC H LE P PE pije
Vsem poslovnim prijateljem in znancem želi vesele praznike in srečno novo leto INDUSTRIJA KAMENINE
GALL & CLEMENTSCHITSCH
marmor, umetni kamen, terrazzo, lastni komnolom. Telefon: BELJAK-VILLACH 50-20 in Treffen 13
FRANZ MOSSLER & CO.
KROVSTVO IN GRADBENI MATERIAL BELJAK - VILLACH, Gaswerkstras.se 4
Pokrivanje streh v vseh zaželjenih izvedbah, etemit v predvojni kakovosti, gradbeni material vseh vrst.
Johann Rottensteiner
STROKOVNA delavnica za vsakovrstne tehtnice CELOVEC - KLAGENFURT
St.-Veiter-Strasse 14, telefon 11-95
Pvomice izdelkov iz betona in umetnega samenja
PETER BRUGGER
BELJAK-VILLACH, DRAUKAI 25
Vsem svojim cenjenim poslovnim prijateljem želi prav vesele praznike in srečno novo leto
Zellstoff- u. Papierfabrik Frantschach A. G.
FRANTSCHACH, POST ST. GERTRAUD IM LAV., KARNTEN
Telefon: tVolfsbcrg, Karmen 521, 522 ali 523. Brzojavni naslov" Natron VVolfsberg Karmen
Kupuje na Koroškem v krajih severno od Drave
smrekov in borov brusni les
stoječ, dovozen do ceste ali natovorjen v vagon
Na željo Vas obišče naš zastopnik zaradi ogleda lesa in sklenitve pogodbe na domu
No« občinski dom v Vetrinju
Ne samo mesto Celovec, tudi okoliške občine imajo velike skrbi zaradi pomanjkanja stanovanj. Pri današnjih razmerah sama zasebna podjetnost ne zadostuje, da bi rešili stanovanjsko krizo. Zato moramo pozdraviti podjetnost vetrinjske občine, ki je z zgradbo novega občinskega doma pridobila 10 novih stanovanj, pet v novem in pet v izpraznjenem starem uradnem poslopju. Novi občinski dom je stal okrog 750.000 šilingov, katero vsoto je v glavnem prispevala občina sama.
V novem občinskem domu je dobil svoje zelo
lepo urejene prostore občinski urad. Nadalje pa so v novem domu tudi prostori za orožništvo. In končno je v novem domu še pet večjih ali manjših stanovanj z vsemi pritiklinami in skupno pralnico. V kletnih prostorih pa je urejeno še kopališče s kadnitni kopelmi in s prhami za vse prebivalstvo Velrinja.
Načrt za novi občinski dom v Vetrinju je izdelal arhitekt VVAGNER, vrhovno stavbeno nadzorstvo pa je izročil oddelek za občinske stavbe pri uradu koroške dežel, vlade dipl.-ing. arhitektu SCHMIED-
IIOFER-JU.
Gradbena dela je zelo smoterno izvršilo renomira-no stavbeno podjetje dipl.-ing. KOSCHAT, tesarska dela pa podjetji LERCHBAUMER iz Celovca in AICHHOLZER iz Goričic. Krovska dela je izvršilo z znano preciznostjo krovsko podjetje MAVER-liRUGGER iz Celovca, vsa mizarska dela pa podjetje RAGGER & SOHN, kleparska dela pa podjetji HANDLER ih VANJO. — Vsa slikarska in pleskarska dela je z znano solidnostjo izvršilo podjetje PUSCHNIG JUN., steklarska dela pa po svoji priznani skrbnosti steklarstvo LEITL. Impregnacijo in izglajenje tal je izvršilo dobro znano podjetje M. TKALEC-BEKINA s priznano točnostjo.
Telelonski priključki so delo firme SIEMENS-HALSKE, vodne instalacije firme HANDLER in firme ANDLINGER. Elektro-instalacije so delo podjetja PLEUNIK, kleparska pa domačega podjetja BAUER. Dobre peči za stanovanja in uradne prostore je dobavilo po celem Koroškem znano strokovno podjetje dipl.-ing. MIKLAU. Za notranjo opremo matričnega urada in občinskih uradov je poskrbel z znano vestnostjo tapetniški mojster PERT-HEN. Vodnjak pa je poleg občinskega doma vsekal in izgradil v skalo studenčni mojster ing. PICHL.
Končno moramo še enkrat pripomniti, da je z zgradbo novega občinskega doma vetrinjska občina ugodila željam in zahtevam vseh občanov.
Ureditve za kurjavo Dipla^InCJ. ^^llcldll
CELOVEC - KLAGENFURT, DOMGASSE 16
SIMON PUSCHNIG «.«.
SLIKARSKI MOJSTER
CELOVEC - KLAGENFURT, ST.-VEITER RING NR. 17/II
Valentin Ragger & Sohu S^se
meh. stavbeno, pohištveno in
portalno stopnišč in
- KLAGENFURT
76 - Telefon 12-52 mizarstvo, gradnja strugama
KLEK I ROMOJSTER J. PLEUNIK
Razstavljava in pogonske naprave, instalacije, strelovodi, daljnovodi, motorji in vsa popravila.
VETR1NJ-VIKTRING bel Klagenfurt, Tel. Celovec 39-1-63
Tesarstvo — Zgradba stopnic
Jakob Aichholzer
GORIČICE 31 - VETRINJ - VIKTRING
Telefon številka: Celovec 39585
Oglašuj v našem listu !
STUDENČNI MOJSTER
cfaui. &mat ^fiielil
CELOVEC-KLAGENFUKT, Humboldstr. 29
Načrtovanje in izvedba ureditev za preskrbo vode vseh vrst in vsake velikosti. Ureditve za vodne odtoke — Vrtanje — črpalke Telefon: 47-03
JOSEF
	Vesele božične praznike želi svojim poslovnim prijateljem in odjemalcem mestni stavbeni mojster DipK-Ing. ANTON KOSCHAT CELOVEC - KLAGENFURT, St, Ruprechter Strassc 43
	§CRL LEITL steklarstvo €elovec«Klagenfurl, Burggasse Nr. 9
MAVERBRUGGER
MOJSTER ZA KRITJE Z OPEKO IN SKRILJEM Celovec-KIagenfurtAVest, Prinz-Eugen Strasse 3, tel 42-76
Lasten kamnolom
1<zveMa vseU stc&snLU del <za cedwe, stolpe in geadoi/e
Etemk v stari preizkušeni kakovosti in v vseh zaželjenih izvedbah
Koroška banka v Beljaku -	—-
Bank fur Karnten in Viliach
Zaradi povečanja obsega poslovanja podružnice Koroške banke — Bank fur Karnten v Beljaku se jc pokazala potreba po povečanju dosedanjega poslopja tega bančnega podjetja v Beljaku. Nova prenovljena in obnovljena stavba odgovarja vsem zahtevam modernega denarnega zavoda in jc reprezentativna. Staro poslopje gotovo ni več odgovarjalo zahtevam gospodarskega in tujskoprometnega življenja v Beljaku. V novi stavbi so prostori za bančno poslovanje razmeščeni v pritličju ter v I. in II. nadstropju. S tem so ustvarjeni pogoji za moderni bančni obrat in jc tudi na zunaj poudarjena velika vloga, ki jo ima ta denarni zavod v koroškem gospo-darstvu.
Obnovo stare zgradbe in zlasti izredno težavna dela pri novem lundamentiranju je prevzelo in izvedlo z veliko točnostjo in preciznostjo stavbeno podjetje DIPL.-ING. Konrad HITZE & GO. Pri tem moramo omeniti, da je pri predelavi stare stavbe bil nadomeščen srednji oporni zid v prvem nadstropju z enim samim železo-betonskim stebrom, kar omogoča Ijoljše in lažje poslovanje. Vsa ta dela so bila izvršena tako, da pri tem ni bilo bistveno ovirano redno bančno poslovanje.
Keramične obložitve sten in obloge s terrazzo-ma-terialom v kopalnicah in sanitarnih prostorih je izvršilo izredno skrbno podjetje ANTON KRAINER iz Beljaka. Vodovodno instalacijo in ogrevalne naprave je uredilo z veliko vestnostjo in vzornostjo podjetje FRITZ GRAF & CO. iz Beljaka. - Elektro-instalacije jc izvršilo in svetilna telesa dobavilo podjetje ANTON MAVERHOFER iz Beljaka. Asfaltne izolacije nepodkletenega poslopja in podlago za linoketno obložitev tal je prevzelo in izredno solidno izvršilo podjetje za gradnjo cest in asfaltiranje JOSEF KUNZES Wfw. iz Beljaka. - V pro-
storih za stranke in v blagajniških prostorih je pod iz sivega marmorja, v uradniških prostorih pa jc poti iz elastičnega trajnega „LINOKETT”-MATE-RIALA, ki sc da tudi izredno lahko čistiti. To je dobavila veletrgovina z gumijem KARL HESCHL. — Železoiietonsko ogrodje za stopnišča v prvo nadstropje je izdelek betonskih tvornic podjetja PETER BRUGGER iz Beljaka. — Zelo lepo so izpadla pleskarska in slikarska dela, ki jih je izvršilo podjetje JOHANN SOM MA & SiiHNE iz Beljaka. Pri tem moramo omeniti zlasti lepe slikarije v prvem nadstropju.
Na splošno moramo še enkrat omeniti, da st) se vsa podjetja pri obnovi stavbe podružnice Koroške banke v Beljaku odlikovala s svojim preciznim in solidnim delom, kar jc gotovo v čast domačemu rokodelstvu.
Stavbeno in pohištveno mizarstvo
H ANS L NTERDoRFLER
BELJAK-VILLACH, VVidmanngassc 42
dipl ing KONRAD HITZ & CO.
MESTNI STAVBENI MOJSTER
VISOKE, TAENE1N
BETONSKE C.RSPNJE
CELOVEC - KLAGENFURT, St. Ruprechter Strassc 8 BELJAK - VILLACH, Hauptplatz 10
Sckmitec-
teUfodcc
Stalne in cestne mostne tehtnice Prevozne tehtnice
Polnoavtomatične trgovske namizne tehtnice s kazalcem
Zastopstvu za Koroško in V/hodni Tirol
ING. KARL GREIF
CELOVEC - KLAGENFURT
Bahnhofstrasse 61/L, telefon 49-57
Brezplačni strokovni nasveti in ponudite.
Sedlarski in tapetniški mojster Obložitev gumijastih tal
Leopold Kargl
Beljak - Viliach, Hauplplatz 23, tel. 41-40.
Vsa stavbeno kleparska dela izvršuje
Adolf Eder
Beljak - Viliach, Gerbcrgasse 15, tel. 49-18
Anton
Mayerhofer
ELE KTRO-POD J ETJ E
BELJAK - VILLACH
Volkcndorfer Str., tel. 45-12
Izvršuje vse elektro-instalacije
BANK FUR KARNTEN
PODRUŽNICE V
AKCIJSKA DRUŽBA
CELOVEC -KLAGENFURT
JkifMzoca se za f/se tohZtte p&sfe
Beljaku - Viliach
Špitalu - Spiftal an der Drau
Volšperku - Wolfsberg
Vesele božične praznike in mnogo VELETRGOVINA	»k m an SZ H M |
uspeha v novem letu želi ugmijevih izdelkov IVplKL ■■ Sni#Vlia!■
G raz 24-26	/ Bcljak-Villach IMM1
Innsbruck 70-1-46 Bregcnz-Lochau 20-95
O OBLOGE TAL IZ L1NOKETA O BUNE GUMIJA AZBESTA
Na vogalu Funderstrasse in Kumpfgassc v Celovcu je zrastio novo poslopje, kjer sta dobila svoje uradne prostore delovni in pa invalidni urad. S povečanjem in preureditvijo dosedanjega poslopja delovnega urada je bilo pridobljenih nad 20 novih uradnih prostorov. Prostori v starem poslopju so bili lepo preurejeni in to zlasti v sanitarnem oziru.
Poleg delovnega urada so uradni prostori invalidnega urada, ki ima skupno 54 uradnih prostorov. V obeh uradih je urejena centralna kurjava, tla »a hodnikih in v glavnih pisarnah so obložena z Šumijem, v stranskih prostorih pa so tla terrazzna.
Stavbcno-mojstrska dela v invalidnem uradu je prevzela znana celovška firma stavbnega mojstra J. BUCHER-JA, v delovnem uradu pa je prevzelo stavbeno mojstrska dela podjetje ING. V. ISEPP. Strope je pri obeh stavbah zgradilo rcnomirano celovško stavbeno podjetje DIPL.-ING. MAX SCHMIDT. — Kleparska dela je prevzelo podjetje FRANZ HANDLER iz Celovca in jih je izvedlo s priznano solidnostjo in veliko kvaliteto. Ravno tako sta tudi gradbeno-mizarska dela izvršili s priznano kakovostjo firmi FRIEDRICH PRESCHE-REN in ALOIS KREUZER. — Elektrotehnični material je dobavilo podjetje THOMAS FRANK,
Delovni in invalidni urad v novih prostorih
Dipl.-Ing. G. Vogel
Izolacije proti vročini mrazu in zvoku
CELOVEC-KLAGENFURT, tel. 45.51
VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO
iiAk.ir\lcn	Gradbeno in galanterijsko kleparstvo, instalacija
rKAN£ H A N D L C K	plinskih in vodovodnih napeljav ter kurjave
CELOVEC - KLAGENFURT, PRIESTERHAUSGASSE 4	- TELEFON 19-07
FRIEDRICH
PRESCHERN
MIZARSTVO
za opremo stavb, sob in trgovskih lokalov parketna tla
Celovec - Klagenfurt, Johann-Hiller-Strasse 6
elektrotehnična dela pa je izvedlo z znano preciznostjo celovško podjetje ING. FRANZ DULLNIG. — Sanitarne ureditve so delo podjetja FRANZ HAAR jun., toplotno-tehničnc izolacije aparatov cevnih vodov pa je uredilo najboljše priznano podjetje DIPL.-ING. VOGEL. — Slikarska in pleskarska dela sta izredno lepo izvršili podjetji A. FELDERER in H. JONSCHOU. Vsa ključavničarska dela je z veliko skrbnostjo izvršilo podjetje FERD. JER-GITSCH’S SČiHNE. Krovska dela so kakovostno zelo dobro delo podjetja HANS DORFER, in to pri delavnem uradu. Pri invalidnem uradu pa je krovska dela prevzelo priznano celovško podjetje FRANZ FLEISCHMANN, krovsko podjetje in stavbeno kleparstvo v Celovcu. Isto podjetje je obložilo tudi prostore za prhe v kleti s svellozelenimi kornetemit-nimi ploščami izredno lepo in sniotreno.
M9>ns fe!d!tet—................
slikarstvo - V
Celovec-Klagenfurt
St. Ruprechter Strassc 67
Telefon 48-37
STAVBENO PODJETJE mestni stavbeni mojster Celovec — Klagenfurt, Sterneckstrassc 93, tel. 34-15	SE PRIPOROČA ZA VSA GRADBENA DELA	
		
Arhitekt in mestni stavbeni mojster !
ING. VINZENZ ISEPP
CELOVEC — KLAGENFURT Schmalzbergvveg 6, tel. 20-73
Ferd. Jergitsch’ Sohne
Celovec — Klagenfurt, Priesterhausgasse 4
Specialna tvomica za žične ograje vseh vrst in za omrežna vrata, ureditev držajev na balkonih in stopniščih v moderni izvedbi, križna in varstvena omrežja, žični predpražniki in pocinkane žične rešetke
STAVBENO PODJETJE MICHAEL KROLL	se priporoča za izvedbo vseh železobetonskih in visokih stavb
mestni stavbeni mojster	
Celovec — Klagenfurt-West, Humboldstrasse 58 Telefon 39-6-34	
Shell-ova Filling postaja v Celovcu
Celovec je spet bogatejši za novo gospodarsko podjetje. Svetovnoznana petrolejska firma Shell je zgradila najprejc v Salzburgu in sedaj v Celovcu veliko Podzemsko skladišče bencina, petroleja itd. Pa tudi uadzemne zgradbe so izredno praktično grajene in v okras mesta. Taka postaja s kioski in velikimi Podzemskimi tanki sc imenuje po angleško Filling-Station in je ta izraz mednaroden.
Nova Schell-Service-Station je na vogalu Viktrin-ger Ringa in pa Villacher Ringa na zelo promet-oem kraju in za avtomobiliste, ki vozijo skozi Celovec, lahko dosegljiva. — Vsa stavbeno inosjtrska dela pri novem tankališču ali veliki napajalni postaji je z znano solidnostjo izvršilo stavbeno podje-•jc MAN SCHMIDT. — Instalacijo in montažo vseh električnih naprav in ureditev je izvršilo elcktro-podjetje ing. H. SENEKOVVITSCH.
Tehnično naravnost vzorno je izvršilo vsa dela pri
ogrevanju pump, vse ogrevalne naprave, pripravo tople vode za uporabno vodo in za izpiranje avtomobilov, zračno ogrevanje za pralni prostor in prostor za mazanje znano celovško podjetje PERIMER & MoSSLACHER. —• Znano podjetje za umetno in stavbeno ključavničarstvo HANS LUSCH1N je prevzelo dela pri dvigalih, čistilcih avto-kolcs, prezračevanju in razsvetljavi v jamah.
Izredno skrbno in solidno ter precizno je izvršilo svoje delo podjetje HERMANN GOTTIVALD iz Braunau-a am Inn. Izvršilo je vse montažne ureditve za oddajo tekočih pogonskih sredstev, vse izolacije tankov za tekoča goriva, vse številne cevi, montažne ureditve za zračni tlak, vse ureditve za maziva, za izpiranje in šamponiziranje, vse razdeljevalce in kontrolne naprave, montažo potrebnih pump, črpalk in razdeljevalcev z vsemi glavnimi in stranskimi vodi ter vklopnimi baterijami.
VSE ELEKTRIČNE UREDITVE
U. Seneka/iiscU
CELOVEC-Klagenfurt, Alter Platz 28, tel. 31-11
CELOVEC-KLAGENFURT Paulitschgasse 16
Napisi — črke slikanje — pleskanje
Hans Luschin
Gradbeno in umetno ključavničarstvo železne konstrukcije
CELOVEC - KLAGENFURT Johann-Hiller-Strasse 27 Telefon 45-74
Aiois Baruzzi
OLlVA’S NACHFOLGER
Stavbeno in galanterijsko kleparstvo
CELOVEC - KLAGENFURT
Burggasse 25, telefon 31-63
Preskrba z vodo Sanitarne ureditve Centralne kurjave
PFRIMER & MOSSLACHER
Celovec-Klagenfurt, Viktringer Ring 37 — 39
Telefon 22-45
Steklo — poicelan — glinasti izdelki lestenci. Zaloga okenskega okvirnega, zrcalnega, namiznega stekla.
CELOVEC - KLAGENFURT Karfreitstrasse 12
Vsa gradbeno-kleparska dela je izvršilo podjetje BARUZZI iz Celovca, vsa pleskarska in slikarska dela pa je z znano preciznostjo izvršilo podjetje GREIF-EBNER. — Vse številne osteklenitve je zelo skrbno izvršilo znano in rcnomirano celovško podjetje JOSEF PoTZL. — Streho in cestni tlak pri napajalni postaji je naravnost vzorno izvršilo podjetje TERRAG-AG. Pri umetnih otokih za pumpa-nje je tlak iz črnega betona, da izginejo oziroma so nevidni madeži.
Čisto velemestna je neonska svetlobna reklama, ki kaže na križišču Villacher Strassc pot po Villacher Ringu do nove Shellovc napajalne postaje. To
TERRAG A. G.
GRADBENI ODDELEK
ASDAG
GRADNJA CEST - ASFALTIRANJE
CELOVEC - KLAGENFURT
Villacher Strasse 57
Telefon 45-48
svetlobno reklamo je delo znane Neon-Austria firme A. RUDALICS iz Celovca.
Nova Shellova napajalna postaja bo mogla zadovoljiti vse domače avtomobiliste pa tudi vse še iako razvajene avtomobiliste iz zamejstva, ko bodo obiskali ali vozili skozi naše glavno mesto.
Uceditei/ tcuiUatiši
in
firma
Ing. H. Gottwald
NASVETI - NAČRTI - MONTAŽA LASTNE DELAVNICE
Braunau am Inn
COR N ELIU S-F LIER-STR ASSE 17 TELEFON 721
MAX SCHMIDT
STAVBENO PODJETJE ZA GRADBENO - MOJSTRSKA IN INŽENIRSKA DELA
CELOVEC - KLAGENFURT, GETREIDEGASSE 4 - TEL. 17-95 Podružnica: Št. Vid na Glini — St. Veit a. d. Gl., Schillcrplatz 6, tel. 272
r^eicfte
DEZEMBER

Konta
b&ckpuiver*
\
'tfUUeVt&zepkH.
BACKPUIVERI— ^
auch in den neuen K6nig-Kochbuchern!_
Štejemo si v čast, spomniti naSe cen j. čitateljc na znano tvrdko
P R A U S E
trgovino s preprogami, pohištvenim blagom in zavesami, Celovec, Bahnhofstrasse 8, Fleischmarkt 9, ki v zadnjem času oglaša v tekstnem delu našega lista. Imenovana tvrdka je ena vodilnih trgovskih hiš ter obstoja I.e od leta 1921, ima svoj osnovni sedež v Celovcu ter filiale na Dunaju in v Inomo-stu. Trgovina ima veliko zalogo preprog raznih vrst, od posteljnih predložnikov, tekačev, boude-jev do najfinejših perzijanccv, nadalje mnogovrstno pohištveno blago, kakor rips, damast in brokat, končno bogato izbiro raznovrstnega mrežastega, čipkastega in tiskanega blaga za okenske zavese. Blago je odlične kakovosti, finega sestava, privlačnih barv in ornamentacij, pri vsem tem pa so cene izredno nizke. Tako n. pr. dobite posteljne predložuike od G5.— s dalje, l>oucle-je od 520.— Š naprej in zavesno blago celo od 15.— Š navzgor. — Na željo nudi tvrdka svojini cenj. kupcem tudi .možnost odplačila na obroke.
Razen tega ima tvrdka lastno mizarstvo ter tapetništvo, kjer izdeluje izredno okusno pohištvo po edinstveno nizkih cenah.
Trgovina vabi interesente na brezobvezen ogled svoje bogate zaloge ter je s strokovnimi nasveti brezplačno na razpolago.
Ob tej priliki zeli tvrdka vsem noslovnim znancem in interesentom vesei Božič in srečno novo leto.
Sto-iMič-kz acLdaic v tztdiu
CELOVEC (val 417.2 m)
Poročila in objave pri vsaki popoldanski oddaji.
27. dec.: 7.15 Verski govor — S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — 28. dec.: 14.30 Tedenski pregled. Slike iz zgodovine (doba rimskih cesarjev). — 29. dec.: 14.30 Zdravnik — Športni obzornik. 18.30 Slovenska moderna lirika (II). — 30. dec.: 14.30 Za ženo in družino. — 31. dec.: 14.30 Zvočna igra (Vse na elektriko). — 1. jan.: 7.15 Srečno in veselo novo leto! — 2. jan.: 8.45 Za naše male poslušalce. 18.30 Zbori pojejo. — 3. jan.: 7.15 Verski govor — S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — 4. jan.: 14.30 Tedenski pregled — Iz tehnike in znanosti. — 5. jan.:
14.30	Zdravnik — Slike iz zgodovine (Doba rimskih cesarjev, II del). 18.30 Za našo vas. — 6. jan.: 7.15 Verski govor — Jutranji koncert. — 7. jan.: 14.30 Solistična glasba. 18.30 Pesmi slovenskih skladateljev (H. del, poje tenorist Dušan Pertot). — 8. jan.:
14.30	Športni obzornik. — 9. jan.: Za naše male poslušalce. — 10. jan.: 7.15 Verski govor. S pesmijo pozdravljamo in voščimo,
TRST II. (306.1 m ali 980 kc sek) Dnevne oddaje: 7.15—8.30, 11.30—14.45, 17.30—24.00. — Ob nedeljah: 8.00—24.00.
24. dec.: 13.00 Pevski duet in harmonika. 19.00 Mamična pravljica. 20.051 Božični motivi. 2;1.00
RBSsBffiK
Otvoritev trgovine!
Cenjenemu občinstvu vljudno sporočam, da sem odprl v Celovcu v hiši Kfamergasse 11
Specialno trgovino za damsko konfekcijo
Moja dolgoletna trgovska praksa in izkušnje mi omogočajo, da moreni svojini odjemalcem čim bolje postreči in jim svetovati
Seheifael
B. BELTRAM-TRST
1MPORT - EXPORT
Darilne pakefe za Jugoslavijo in druge države po najnižjih cenah
Pošiljamo živila, zdravila, tekstilno blago, šivalne stroje, radijske aparate, harmonike, kolesa, vespe in druge artikle sploh. Razpolagamo s skladiščem v Punto Franco 2/a-21
OBRNITE SE OSEBNO ALI PES MENO NA URAD
v ulici Valdirivo 3-1. Telefon 69-91
KINO
CELOVEC-RLAGEN FURT PRECHTL
Od 25. do 30. XII.: „Fanfaren der Elie”
ST ADTTHEATE R Do 26. XII.: „Heitnlich, stili und teise”
Od 27. do 31. XII.: „Streng ge-hcim”
DOBRLA VES
Dne 20. XII. (zvečer) in 27. XII. (popoldne): „Kongo-flammende Wildnis”
Dne 31. XII. (zvečer) in 1. I. (popoldne): „Die Diebin von Bagdad”
Damska frizerka Matilda Zotter, Celovec, Salmstrasse 3.
Albert Fleischmann
KROVSKI MOJSTER
CELOVEC-KLAGENFURT VVulfcngasse 2a - Tel. 15-23
Vogal Viktringer Ring-a nasproti deželne vlade.
.ADRIA-Getranke” R. in K. Barišič Ebcntal—Žrelec, prvorazredno žgane pijače PLAVEČA JADRANA
Gumijasti škornji, delavski čevlji najceneje v trgovini s čevlji
NEUNER - Klagenfurt
Za ineUtovanfa
domačih salam kupite že sedaj priznana NARAVNA ČREVA pri
M A X GRAMILLER
Celovec-Klagenfurt, Adlergasse 14
PRINAŠAJO
DOBIČEK
AKORDEONI
nemških in italijanskih znamk, 32 basov S 1250.—; 80 basov 2 registra S 2.350.—; diatonične harmonike 3- in 4 - vrstne INSTRUMENTI - PIHALA Največja izbira - ugodni obroki — poceni
HERGETtf - Celovec, Burggasse 23
ČEVLJI
SO RES NAJBOLJŠI Celovec - Klagenfurt, Burgg.
$olid
^eiilu mj a (alt /V/ BXltbeliunnt
M&BEL
S^ltl>ew(ihrt
Klagenfurt. St.-Veiter-StraBe 15
Telefon 22-58
Moderne spalnice, kuhinjsko pohištvo, oblazinjeno pohištvo na ugodne obroke Rudolf SLAMA, Celovec, St. Veiter Strasse 15. Legitimacijske slike nudi hitro, tudi v eni uri foto ORASCH, Celovec — Klagenfurt, Priestevhaus-gasse l.
Kože in krzna kupuje po najvišjib cenah Hans Bonn, trgovina z usnjem, Celovec, Osterwitzgas.sc 4.
■Ka£&verVILLACH
Gumijasti delovni čevlji, galoše, snežke, GUMMIHAUS Wiedncr, Celovec-Kalgf. Bahnhofstrasse 33.
Vodilna trgovina za maltami gradi, blago za pohištvo, polnilni material, juto, oprtnice, motvoz, juto za dekoracije NEDELKO, Celovec 8,-Mai-Strasse 11.
Schubert: Simfonija št. 8. 24.00 Prenos polnočnice iz cerkve sv. Jakoba. — 25. dec.: 9.00 Slovenski zbori. 11.00 Prenos božične maše. 13.00 Božična voščila trgovskih podjetij nato božična voščila šolske mladine nato glasba po željah. 16.00 Oddaja za najmlajše (Božične sanje). 20.05 Zbor slovenske filharmonije. — 26. dec.: 9.00 Slovenski motivi. 11.30 Oddaja za najmlajše (Snežna kraljica). 13.00 Glasba po željah. 16.00 Radijski oder. 20.30 Koncert zbora iz sv. Jakoba. 20.00 Gotovac: Simfonično kolo. 21.00 Malo za šalo — malo zares. 22.00 Gershwin: Koncert za klavir in orkester.
LJUBLJANA (val 202.1, 212.4, 327.1 m)
Zdravstveni nasveti vsak torek ob 17.30. Kmetijski nasveti vsako nedeljo ob 15.30 — Vsak dan ob 19.00 na valu 327.1 ra oddaja za inozemstvo.
RADIO VATIKAN Oddaje vsak četrtek in vsako soboto ob 19. uri Vsako nedeljo ob 18. uri ..Verska ura".
(val 50.25, 31.10. 25.55 in 196 m)
PARIZ (val 30.17 in 41.89 metrov)
Oddaje vsak dan od 19. ure do 19.20
Vesel Božič in srečno novo leto!
BciicUc Bvttitoa
Izdelava dežnikov
Celovec - Klagenfurt, Obstplatz 6 Herreng. 10 Praktično božično darilo — dežnik!
VABILO
Šmihelska katoliška mladina vabi vse prijatelje in znance na lepo zanimivo igro „Z LASTOVKAMI”, ki jo bo igrala dne 27. decembra (na Janezovo) pri Šercerju v Šmihelu. — Začetek ob pol 3. uri popoldne. — Nastopita tudi združena zbora iz Šmihela in iz Večne vasi.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiini
ZA KRATEK ČAS
Še lepše! Gosj>od Skuhala sedi v 'kuhinj'! in šiva. T afer at ga nepričakovano obišče prijatelj Pavel.
„Lej ga, lej! Ti salamenska slapa. Komaj dva meseca si oženjen, pa si moraš že sam gumbe šivati na plašč.”
„Bedaik, tak ipoglej vendar! Saj šivam gumbe na ženin plašč.”
Velikodušnost. „Gospod iplačilni, desetak mi je padel na tla. če ga boste našli, mi ga jutri vrnite, če pa ne, je lahko vaš.”
Dovršeno plavati
„Ali znaš plavati?” — „Ne, ampak se zagotovo še naučim. Ne grem prej v vodo, da bom znal perfektno plavati..”
iiiimimMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiliiiiiiiimiimi
Olaiini imefentom in prijateljtiu
želi omele božihie praznike
in srtžna, uSLpjelno no vo Lele
OGLASNI ODDELEK
(Unizren čbnsjerznten. utuL Cfcrennden
miimehi. ein. frohei TOeihnajelitsifrit
und ein gliiekLiehzs., erfolgreizhes Gleujaltr
DIE WERBEABTEILUNG
											
Vesele lx»žične praznike in uspeha polno novo leto 1954 želi tvrdka
GMEINER FISCHE
CELOVEG - KLAGENFURT, Pernhartgasse in Priesterhausgasse
aHURADNEJ3BJAVEHH
Deželno finančno ravnateljstvo za Koroško NEPOROČENI DELOJEMALCI NAD 40 LET - DAVČNA SKUPINA II
Zvezno ministrstvo za finance objavlja:
Neporočeni (samski, ločeni, ovdoveli) delojemalci, ki so rojeni pred L januarjem 1914, pridejo po zakonu o dohodnini iz leta 1953 po 1. januarju 1954 v davčno skupino II, v kolikor nimajo pravice na olajšave zaradi otrok. Delodajalci morajo odtego-vati in odvajati uslužbenski davek z.a mczdno-izpla-čilne dobe, ki nehajo po 31. decembru 1953, po davčni skupini II, četudi je na izkaznici za uslužbenski da\ek 1954-55 oznaka „Steuergruppe I”. V tem slučaju tudi ni potrebno, da bi izkaznico za uslužbenski davek 1954-55 popravil občinski finančni urad.
V kolikor dosežejo neporočeni delojemalci v koledarskem letu 1954 in 1955 že 40. leto starosti, je v izplačilni dobi po končanem 40. letu starosti odtegovati in odvajati uslužbenski davek ne več po davčni skupini I. ani[>ak po davčni skupini II. Tudi v tem slučaju ni potreben nobeden uradni popravek izkaznice za uslužbenski davek.
Deželno finančno ravnateljstvo za Koroško DOKLADE ZA OTROKE Provizorično podaljšanje veljavnosti izkaznic za otroške doklade 1951-52-53
Zvezno ministrstvo za finance razglaša:
Finančni uradi bodo sprejemali prijave /a izstavo novih izkaznic za doklade za otroke 1954-55 še do konca marca 1954. Veljavnost izkaznice za otroške doklade 1951-52-53 je s tem provizorično podaljšana do takrat, da izroči upravičenec novo izkaznico za otroške doklade 1954-55 delojemalcu ali izplačilnemu uradu, najkasneje pa do 31. marca 1954.
Ker bo izstava novih izkaznic za otroške doklade pri občinah zaključena v decembru 1953, ho prišlo v poštev provizorično podaljšanje veljavnosti izkaz, nic za otroške doklade 1951-52-53 v glavnem za one osebe, ki dobijo novo izkaznico za otroške doklade 1954-55 le na predlog pri pristojnem finančnem uradu. Priporočljivo je, da te osebe predložijo svoje prijave za izstavo izkaznice za otroške doklade po možnosti ob dnevih, kakor jih je objavilo zvezno ministrstvo za finance v dnevnem časopisju z dne 5. decembra 1953. Ti dnevi so določeni za stranke pri referatih za uslužbenski davek pri finančnih u radih.
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se poti naslovom: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 3 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naprej. — Lastnik in uda jatelj Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik Albert Sadjak. - Tiska tiskarna Družbe sv. Mohorja, vsi v Celovcu. Viktringer Ring 26. - Telionska številka uredništva in uprave 43-58.
fkalm s $kfyi -
poceni in olajšuje delo
Ni nič posebnega, da so v času mehanizacije in pa pomanjkanja dobrih in zanesljivih delavcev začeli misliti tudi na to, kako bi molzli s stroji. Prvi stroji za molžo so bili umljivo še zelo nepopolni in molža ni bila zanesljiva. Večkrat se je pripetilo, da
strojev, jim dajejo morebiti potrebna navodila brezplačno, nadzirajo večkrat delo dobavljenih molznih strojev in po potrebi preskrbijo v izredno kratkem času vsak morebiti potrebni nadomestni del.
Z veseljem moremo ugotoviti, da je vedno več
so dobile krave zaradi slabe molže vnetje vimenov. 'HJ^ludi manjših kmetovalcev na Jvoroškem> ki so se
Ti stroji so bili seveda zaradi visoke cene in zaradi komplicirane ureditve možni samo pri veleposestnikih. Nikdo takrat ni mislil, da bi si kupil molzni stroj za 20 krav, še manj za 10 ali tudi pet in še manj krav.
Kakor vsak stroj pa so se s časom izpopolnili prav posebno stroji za molžo. Danes pomenijo stroji za molžo res veliko izboljšanje molze same, ker molzejo boljše in bolj enostavno, kakor pa je mogoče to napraviti z ročno molžo. Zaradi zelo enostavnega ravnanja s stroji tudi ta molža danes ni nikaka komplicirana zadeva več in more s stroji delati vsak, kdor je le malo skrben. Stroški za vzdrževanje teh strojev pa so danes naravnost malenkostni. Tudi popravila so le redko potrebna in potreba po nadomestnih delih je zelo malenkostna. Ako pa bi bili le kaki nadomestni deli potrebni, jih more vsak lastnik molznih strojev dobiti hitro pri zastopstvih tovarn za molzne stroje.
Najboljša svetovna firma za izdelovanje molznih strojev je gotovo Alfa-tvornica. Ta ima vsled svoje izredno dobro organizirane trgovine možnost, da njeni strokovnjaki obiskujejo vse lastnike molznih
prepričali o veliki vrednosti molznih strojev za kmečka gospodarstva. Zato je tudi število kmetov, ni imajo molzne stroje, vedno večje. Ravno na Koroškem je urejena naprava za strojno molžo, ki je najmodernejša na celem svetu. To napravo ima posestnik Rath Wilhelm, vlg. Farrach v Maria Ro-jacli. Ta posestnik si je tudi nabavil Fcrguson traktor in vsakemu rade volje pokaže, kako deluje ta najmodernejša molzna naprava.
Ko že omenjamo Alfa-molznc stroje, moramo omeniti, da ta tovarna izdeluje tudi skoraj vse druge kmetijske stroje, kakor n. pr. razne rezilnike za krmo in za silos, grablje, obračalnike, itd. Zlasti znani pa so Alfa-separatorji, to je Alfa-posnemalniki. To omenjamo zato, ker je Irena tudi omeniti, da morejo dobiti spet vse nadomestne tlele za Alfa sepa-ratorje tudi oni, ki imajo še mogoče stare modele teh separatorjev.
Za vse informacije, za vsa pojasnila in za vse podatke naj se obrnejo zanimanci na prodajalno in zalogo kmetijskih strojev KURT MARKTL, VčiL-KERMaRKTER STRASSE (poleg končne obus-po-staje v Št. Petru) V CELOVCU.
PRODAJALNICE
(Jntiejeh
CELOVEC

guten
SCHINDLER
»Večen.
mit dem. Segelschiff
(JlOMKUiek
BELJAK
želijo vsem cenjenim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto
Vesel Božič in srečno novo leto
želi svojim cenjenim odjemalcem
TRGOVINA
iladfonay>t
preproge, pregrinjala, blago za pohištvo
BELJAK - VILLACH
Postgasse 3
Blagoslovljene praznike
in srečno novo leto želi
Tvornica harmonik
Franz Lubas & Sohn
Cclovec-Klagenfurt, St. Veiter Strasse 58 Nove izdelave in popravila
ALFA-MOLZNI STROJI
ia j £ o biteiLL fto osent soetiL
&
m
Enakomerna dobra molža od prve do zadnje krave, kar preprečuje bolezni vimena zaradi površne molže
Izognemo se večjemu delu ročne molže, kar omogoča, da morejo tudi manj močni delavci izvršiti polnovredno molžo
Odtok mleka je mogoče opazovati na prozornih kapicah patentiranih seskov in pa na steklu, ki je montirano na pokrovu mlečne posode
Zelo malenkostni obratni stroški zaradi male porabe pogonske sile vakuum-čr-palk brez ventilov
Molkatondonlagvn tur milHer« und groB* Botneb*
Mala molzna ureditev tip L 5 za 2—6 krav
Alfa-ureditve za molžo montirajo strokovnjaki, ki tudi začnejo z molžo in nato delo večkrat nadzirajo
Vse je preskrbljeno za ločno dobavo nadomestnih delov; vse potrebne nadomestne dele je mogoče dobiti pri naših zastopstvih v vsej Avstriji
Alfa-molzni stroji so poceni. Male molzne ureditve moremo dobaviti že za S 5.500,-
Molzna ureditev tipa W 9 in W 20 za srednje in velike kmetije
ALFA.
Nasvete dajemo po naših dobro organiziranih prodajalnah ali pa direktno
ALFA-SEPARATOR
AKTIENGESELLSCHAFT
W I E N XII, tVIENERBERCSTRASSE - TEL. R 33-900
Vsem svojim prijateljem in znancem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
MitUelnv
impregniranje lesa
CELOVEC-KLAGENFURT, Friedelstrasse 1
Telefon 25-73
Poslovalnica v Plibcrku-Bleiburg pri kolodvoru.
Priporoča se s svojimi izbornimi vini in okusnimi jedačami gostilna S O C H E R (Christian in Anna Kornbarth)' CELOVEC, St.-Veiter Strasse.
Furnirje, vezane plošče, panell-plošče, karton-plošče in vse lesene sorte vam nudi v bogati izbiri in po nizkih cenah
Schnabl Franc
CELOVEC — St. Ruprecht Telefon 48-86
Johann Rottensteiner
STROKOVNA delavnica za vsakovrstne tehtnice CELOVEC - KLAGEN FURT
St.-Veiter-Strasse 14, telefon 11-95
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem znancem in poslovnim prijateljem
UMETNI MLINI
(fouim
SPITTAL NA DRAVI IN MUHLDORF V BELJASKI DOLINI
MODERNI MLINI ZA PŠENICO U2 IN KORUZO
KALABRAND
(Koroška dež. zavarovalnica za škodo po ognju)
sporoča, da je njena podružnica v Šf. Vidu na Gl.-Sf. Veit a.d.Gl.
od 2. januarja 1954 dalje na Hauptplatz-u Nr. 26
V deželah brez Božiča
Absolventkam gospodinjskih šol
V	vseh komunističnih deželah so skušale in skušajo oblasti na vse mogoče načine ovirati proslavo Božiča in jo napraviti za nevarno.
V	nekaterih deželah so zaprli cerkve, o-troci so se morali udeležiti pouka komunistične doktrine namesto verskih obredov. V Vzhodni Nemčiji so skušali komunisti u-porabiti božično proslavo za svojo propagando; tako so v vzhodnem delu Berlina nalepili lepake z velikim naslovom „Mir ljudem na zemlji — Nemški narod zahteva konec ameriških napadov.” Prebivalci sovjetskega dela Berlina so v velikih množicah prišli v zahodni del mesta, da nakupijo živila za svoje rodbine. Ko so se vrnili v sovjetsko cono, jim je ljudska policija velik del kupljenega blaga zaplenila.
Na Madžarskem so številne cerkve zaprli zaradi ..nevarnosti požara”, v drugih pa so prepovedali zbiranje vernikov, da se „pre-preči širjenje epidemij”. Na češkoslovaškem je pisal časopis „Rude Pravo”, da je božično obdarovanje ostanek kapitalizma, tradicionalno božično nagrado za delavce so zmanjšali na višino enodnevne mezde. V Romuniji so se morali učenci udeležiti posebnih propagandnih predavanj o božiču. Na Estonskem, Letonskem in Litvanskem so bile verske službe božje v času, ko so morali delavci delati in j,e moral vsakdo imeti posebno dovoljenje, da se udeleži verskega obreda.
Na Balkanu, tako tudi v Jugoslaviji, je bil božični dan navaden delaven dan. Bo-
žično drevo so nadomestili z »zimsko ali novoletno jelko”, drevo so okrasili s slikami komunističnih voditeljev. Božičnih smrek niso smeli pred božičem prodajati, ampak šele za novo leto.
Vesel Božič in srečno novo leto
želi svojim cenjenim odjemalcem
trgovska hiša
SAMONIG
BELJAK - VILLACH
na Samonigovem vogalu
Toda vsi ti komunistični ukrepi niso mogli preprečiti verske gorečnosti ljudi v deželah pod komunizmom. Uradni strankini časopisi grajajo zajradi tega prebivalstvo zaradi »buržujskih in klerikalnih teženj”. Bolgarski „Trud” se tudi pritožuje, da se je odtegnil delu za božične praznike visok odstotek delavcev.
Kako bomo obhajale v družini praznike? Brez dvoma tudi ve čutite, da danes ni več tiste prave praznične sreče v naših družinah, kot bi morala biti: saj se pogosto sliši vprašanje: Le zakaj ob božičnih praznikih v družinah ni več tako lepo kot je bilo nekdaj? Ravno na to vprašanje hočemo odgovoriti.
Prvi vzrok bi bil gotovo ta, ker naš človek išče sreče v modernih zabavah, ki so ga tako neopaženo odtrgale od družine. Drugi pa je ta, ker je srce družine odpovedalo — mati. Ona ne zna več lepo povezati svojih domačih, da bi iskali in doma našli srečo.
O kako so se nekdaj v družini veselili zlasti božičnih praznikov. Kako so odrasli otroci z veseljem pripravljali blagoslovljen les in kadilnico, da bodo na sveti večer kadili po vseh prostorih. Kako so z radostjo v srcih postavljali jaslice. Kar veselja so poskakovali otroci, ko so zagledali v jaslicah ljubko Dete Jezusa. Kako so vsi veselo prepevali sveto-nočne pesmi. O kaka ljubezen je sijala iz oči vseh, ko so si voščili srečne in milosti polne praznike.
Ob teh lepih spominih se vprašujemo: Zakaj pa danes ni več tako? Le spoznajmo in priznajmo, da nič drugega ni krivo kot samo to, ker v srcih ugaša tista ljubezen do Boga kot je gorela nekdaj.
Edino ta ljubezen je tista močna vez, ki druži družino v ljubezni. Samo Jezus v jaslicah more prinesti v naše družine — toploto tiste sreče, ki smo jo nekdaj čutili. Zato pohitimo k jaslicam, odprimo srca, da bo zopet Bog s svojo ljubeznijo zavladal v njih. Ven iz družin tuje navade! Naj se poživi zopet lepa navada postavljanja jaslic. Ti mati, boš skrbela, da boš lepše pripravila praznike. Ne samo s potico, drugače moraš vsem svojim dragim pokazati vir prave božične sreče. Na splošno ni pomanjkanja, da, nekatere mize so prepolne tudi najboljših jedi in lepih darov. Kljub temu pa nismo srečni, ker je vse to le zunanja dobrota. Če pa bo novorojeni Zveličar v srcih, bomo zopet srečni tudi pri čisto preprosti mizi.
Pri tej priliki vsem absolventkam gospodinjskih šol želimo iz. srca res srečne blagoslovljene in milosti polne božične praznike.
Zborovanje gospodinjskih učiteljic
MATERIAL ZA POLNJENJE STOLOV IN NASLONJAČEV
Tovarne „Glass Fibers Inc.” v Toledu, izdeluje nov material za polnjenje stolov in naslonjačev iz steklenih vlaken, ki ga je imenovala „Feather-Flex” in ki popolnoma nadomešča razne snovi iz gumija, bombaževe klobučevine in perja, ki so jih do zdaj uporabljali. Novi material je lahek in prožen, obdrži vedno prvotno obliko, ne gori in ne vsrka vlage.
Kakor vsak drugi poklic, potrebuje tudi gospodinjstvo teoretično in praktično izšolan naraščaj za premostitev številnih nalog, ki še čakajo rešitve na tem področju. Čeravno je v zakonu zasidrana obširna kmečka poklicna izobrazba, mora stati za zakonom živa moč, ki more mrtvi črki vdihniti življenje. Izkušnja kaže, da imajo predvsem gospodinje razumevanje za to potrebo in pošljejo večkrat pod osebnimi žrtvami svojo hčerko v km e t ij sk o -gospod in js ko šolo.
Deželna kmetijska zbornica za Koroško,
Vesel božič ter srečno novo leto želi vsem odjemalcem
UVOZNA DRUŽBA
I
..KARNTNER FRUCHTHOF”
CELOVEC - KLAGENFURT, SODBaHNGORTEL 48 Telefon: 53-27, 55-79. - Daljnopis: 034/488
Zahvaljujemo se za zaupanje, ki smo ga bili deležni v starem letu ter se bomo potrudili postreči svojim odjemalcem najboljše tudi v novem letu.
JOH. VOLKER
, ust. 1867
TVORNICA POHIŠTVA in STAVBENO MIZARSTVO
Bogato skladišče pohištva vseh vrst iz trdega in mehkega lesa, oblazinjeno pohištvo, preproge
CELOVEC - KLAGENFURT, Villacher Ring 47, (Schillerpark) Telefon 17-25
B r š 1 j a n s k i :
cioeti aežez 1953
Na angelskih perutih tih priplul v zamejstvo sveti je večer:
»Slovenskim dušam nosim božji mir,” i jaz sem čul nebeški dih-------
Na Krasu čul Odrešenika Doberdob, ob Jadranu srebrnoškoljkaste vasice, nad svetim Betlehemom božje sijejo zvezdice, povsod je polno angelskih podob.
Prinaša dušam večno mladoletje, na harfe zlate so zabrenkali poetje.
V začetiku j,e bild Beseda, z Očetom eno Duh je Sina, Beseda učlovečila se je, Marijina sinjina, s sv. Jožefom rednikom bo v slovenskih dušah prebivala, nebesa so se zemlji naši, vsemu svetu darovala;
i jaz dotaknil sem se zlate strune,
naj se glasč do Roža, Zilje in Podjune,
do kraškega svetišča Obršljanske-Vnebovzete,
naj sijejo Slovencem v sveti noči zvezde z Gospe Svete.
ki ta razvoj ne samo z velikim zanimanjem zasleduje, ampak je pripravljena nuditi tudi tozadevno pomoč in usmerjati pot kmečke mladine k boljši bodočnosti, je priredila začetkom meseca decembra v Kucherhofu v Celovcu zborovanje gospodinjskih učiteljic, na katero je bil povabljen tudi zastopnik našega lista.
Najprej j,e ravnatelj kmetijske zbornice, dvorni svetnik dr. Stotter, ki je zastopal zadržanega predsednika kmetijske zbornice, pozdravil vse navzoče. Naglasil je predvsem važnost teoretičnega in praktičnega šolanja ženske podeželske mladine. V prihodnje bo predvsem treba skrbeti za oblikovanje dobrega šolstva. Kakor je ravnatelj izjavil, ima Koroška največ kmetijsko-strokovnih šol v Avstriji.
^Nova družinska pratika"
Majhna, toda lična in vsebinsko pestra je »Nova družinska pratika”, ki jo je natiskala Mohorjeva tiskarna v Celovcu. „Ne veste, kako me je razveselila,” piše zaveden slovenski delavec iz Francije. »Ne morete si misliti, koliko spominov bo ta majhna knjižica ljudem vzbudila in marsikatera solza se bo ob njej utrnila. Pratikarski del je tak, da boljši biti ne more. Tudi v ostalem nič ne zaostaja za starimi pratikami...” Ali jo imaš? Dobiš jo pri svojem trgovcu, ali pa v Celovcu za 3 šilinge. Iz inozemstva pa piši še danes na Mohorjevo družbo, Ce-lovcc-Klagenfurt, Viktringer Ring 26 in priloži 2 internacionalna kupona »de responsc” za eno pratiko. Sam je boš vesel in še druge boš razveselil z njo v tujini.
4lRli*
Prva in edina koroška STEKLARNA s pihanjem
AletcattcUc Jludatics
CELOVEC - Klagcnfurt, Villacher Str. 3, tel. 30-03
Moderne naprave za notranje in zunanje razsvetljave NEON-reklamni napisi
KOROŠKI PREMOG
X
LAVANTTALER KOHLENBERGBAU
GES. M. B. H.
ST. STEFAN i. L.
Ičupufo datnau	kec {e> poceni in obenem
poynufycite dotnaccinu gospod&cstvu in dctoMiuu
Ako slepec slepca vodi, padeta oba v jamo.
Ako skoči kdo v vodo, hočeš tudi ti vanjo?
*
Ako se kmet z gospodo brati, ne bo imel s čim orati.
JOSEF FERCHER
Velemizarstvo in modelno mizarstvo BELJAK-VILLACH, Kumpfallcc 3, tel. 40-45
želi vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem vesele praznike in mnogo sreče v novem letu.
Beseda dolg dela.
Besede mičejo, zgledi vlečejo.
Bil je Savel, a postal je Pavel.
Birtovega dekleta in mlinarjevega pra-seta ne jemlji k hiši.
Blago se po niti nabira, a po vrvi zapravlja.
Blizu cečkve — daleč od Boga.
Bliže cerkve — rajši mašo zamudi.
Bob v cvet, lakota v svet.
Bodi revež ali bogatin, vsak je matere zemlje sin.
Vesele bolične praznike in srečno novo leto ieli vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem
VELETRGOVINA Z VINOM
Sima 3(m ba t
Beljak - Villach, Ringmauergasse 11
Vsem svojim cenjenim poslovnim prijateljem
ieli prav vesele praznike in srečno novo leto
LESNO PODJETJE
NASI.
Jmf Mlet
ŽAGA - LESNA TRGOVINA - IZVOZ LESA P L I B E R K, t e 1 e f o n 325
Vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem se zahvaljujemo za zaupanje, ki so nam ga v preteklem letu izkazali in jim želimo srečen Božič in novo leto
VODSTVO IN OSOBJE LJUDSKE TRGOVSKE HI5E
DIETMAR VVARMUTH & CO.
BELJAK - VILLACH
JANUAR
FEBRUAR	MAREC
1	P Ignacij 2	T Svečnica 3	S Blaž	9 4	C Andrej 5	P Ag -a 6	S Doroteja	1	P Albin 2	T Pust 3	S Pepelnica 4	Č Kazimir 5	P Janez ® 6	S Felicita
7 N Romuald 8	P Janez 9	T Apolonija 10	S Sotčra 9 11	C Lur. M. B 12	P Benedikt 13	S Gregor	7 N Tomaž 8	P Julijan 9	T Frančiška 10	S 40 muč- 11	č Sofronij 1 12	P Gregor 13	S Kristina
14 N Valentin 15	P Favstin 16	T Julijana 17	S Gregorij ® 18	č Simeon 19	P Konrad 20	S Sadni	14 N Matilda 15	P Klemen 16	T Hilarij 17	S Patricij 18	C Ciril 19	P Jožef	® 20	S Feliks
21	N FHik* 22	P Stol v P 23	T Peter D 24	S Matija 25	C Valburga 26	P Porfirij ti 27	S Gabrijel	21	N Benedikt 22	P Caharija 23	T Jožef O. 24	S Gabrijel 25	C Mar. o/n 20 P Emanuel 27 S Rupert ti
28 N Roman	28	N Janez K 29	P Ciril 30	T Angela 31	S Modest
MAJ
JUNIJ
I P Novo loto 2 S Makarij
5	N Ime Jcl
4	P Tit
5	TTeleifor €>
6	$ Sv. S kralji
7	C Valentin
8	P Severin S Julijan
10 N Sv. «lrultiia
11	P Higu.
12	T Tatjana »
13	S Veronika
14	C Hi la rij
15	P Pavel.
If» S Marc
'e) P
17 N Amon, ]>.
18	P Stol s P.
19	T Marij ®
20	S Fabijan
21	C Nela
22	P Vincenc
23	S Zar. M. D.
24	N Timotej
25	P Pavel sp. 2f> I Polikarp
27	S Jane/ /. Q
28	C Petet N.
29	P Frane. Sal.
30	S Martina
1	C Hugo
2	P Frand. P.
3	S Rihard •
4	N Tiha 5 P Vincencij C, T Sikst
7	S Herman
8	C Albert
9	P Marija 7 I.
10	S Apolon. »
II	N Cvetna
12	P Julij
13	T ida
14	S Just
15	C Vel. (emek
16	P Vel. petek
17	S Vel. sobota
IS N Vel IKK' ®
19	P Vel. |Mincd.
20	T Konrad
21	S An/elm
22	C Leonida
23	P Vojteh
24	S Jurij
23	N Marko
26	P Marcelin G
27	T Peter K.
28	S Vital
29	č Robert
30	P Katarina
I	S Filip. Jak.
2	N Atanatij £
3	P Aleksander
4	T Florijan
5	S Pij V.
6	C Janez
7	P Stanislav
8	S Viktor
9	N C.rcgorij )
10	P Izidor
11	T Mamert
12	S Pankracij IS C Servacij
14	P Bonifacij
15	S Zofija
16	N Junci
17	P Bruno ®
18	T Erik
19	S Celestin
20	C Bernard
21	P Feliks
22	S Juliju
31 N Jane/ U.
30	N Ivana Or.
31	P Angela
1	T Regina 9
2	S Marcelin
3	C Klotilda
4	P Kvirin
5	S Bonifacij
6	N Binkuftii
7	P Kink. pon.
8	T Medard 9
9	S Primož
10	č Marjeta
11	P Barbara
12	S Leon
13	N Anton
14	P Bazilij
15	TVid
16	S Beno ® 17 C Sv. R. Telo
18	P Elizabeta
19	S Julijana
23	N Jane/ R
24	P M. P. krist.
25	T Urban G
26	S Filip
27	C Vnebohod
28	P AvguUm
29	S M. Mag. P.
20	N Silvei ij
21	P Alojzij
22	T Pavlin
23	S Agripina 6
24	C Jane/ K.
25	P Srce Jez.
26	S Jan. i. P.
2) N Metna
28	P Irenej
29	T Peteri. P.
30	S Sp Pavl. ©
19 5 4	tednik - HcaniUa ^	19 5 4
JULIJ
AVGUST
SEPTEMBER
OKTOBER
NOVEMBER
DECEMBER
1	C Teobald
2	P Ob D M
3	S Leon
4	N U.h
5	P Anton
6	T l/aija
7	S Ciril. Met
8	C Eli/a beta D
9	P Toma/
10	S Amalija 11 N Olga
12	P Muh., Fort.
13	T Evgenij
14	S Frančišek
15	C. Vladimir
16	P Mat K ®
17	S Aleš IH N Milko
19	P Vincenci)
20	T Elija
21	S Danijel
22	C Mar. Mag
23	P l.iborij ti
24	S Kristina 23 N Jakob
26	P Ana
27	T Rudolf
28	S Viktor
29	C Marta ®
30	P lulha
31	S Ignati)
1	N Veri sv I*.
2	P Alfonz
3	T Lidija
4	S Dominik
5	C Ožbolt
6	P Sikst II. |
7	S Kajetan
H N Sever 9 P Jane/ V.
10	T Lovrenc
11	S Su/una
12	C Cecilija I S P Kaši jan
I	I S Ev/ebij @ U. N Vel. Gosp
16	P Joahim
17	I Julijana
IH S Helena
19	C Ludovik
20	P Bernard
21	S Ivana F. ti
22	N Sne Mar.
23	P Filip 21 T Jernej 23 S Ludovik
26	C Ceferin
27	P Amu/a
28	s Avguštin ©
29	N J a ne/ utig. 30 P Ro/a
HI T Rajko
I	S Egidij ? C Stel a n S P Doroteja
4	S Zalka
5	N Angel. S
6	P Caharija
7	T Marko
8	S R l). M
9	C Peter KI
10	P Nikolaj
11	S Milan
12	N Ime M ®
13	P Filip
14	T Cipi ijnn
15	S 7 žal. Mar
16	C Ljudmila
17	P l.amhci I
18	S Jožel k
19	N Jamiarij (j
20	P Evstahij
21	T Matej
22	S Tomaž 2.3 C l ekla
21 P M. rei. u|
25	S Kleofa
26	N Justina
27	P Ko/ma ®
28	1’ Venceslav
29	S Mihael
30	C Hieronim
1	P Remigij
2	S Angeli v.
3	N Knhiovcn
4	P FrančiSck
5	T P'acid 9
6	S Biuno
7	C Justina
8	P Brigita
9	S Jane/ L 10 N Zegnanjska
11	P Nika/ij
12	T Maks ® 1.3 S Edvard
I I č Kaliti
15	P Tcre/ija
16	s Hedvika
17	N Marjeta
18	P Luka 9
19	T Peter Al
20	S Jane/
21	C Uršula
22	P Kordu la
23	s Severin
24	N Rafael
J’) I* Knspin
26	T Evarist ©
27	S Frumencij
28	C Simon
29	P Narcis
30	S Alfonz
*3I N Krivi ut Kr.
1	P Vsi sveti
2	T Verne d.
3	S Vikiorin 9
4	C Karel B.
5	P Elizabeta
6	S Lenart
7	N Janez G.
8	P Bogomir
9	1 Božidar
10	S Andrej ®
11	C Martin šk.
12	P Martin p.
13	S Stanislav
14 N jo/afas	
15 16	P Leopold T Jetlert
17	S Gregor ti
IS	C Odon
19	1’ Elizabeta
20	S Feliks
21	N Dar. D. M.
22 P Cecilija	
23	1 Klemen
21	S Jane/
25	C Katarina ©
20	P Konrad
27	S Virgilij
28 N I. adventna
29	P Sat urni«
30	T Andrej
1	S Eligij
2	C Barbara
3	P Fran. K. 9
4	S Barbara
5	N 2. adventna
6	P Miklavž
7	T Ambrož
H S U. s. D. M.
9	C Abel
10	P Mat. L ®
11	S Danijel
12 N 3. adventna 13 P Lucija I I 1' Dušan
15	S Kristina
16	č Evzebij
17	P Lazar ti
18	S Cracijan
19	N 4. adventna
20	P Evgenij
21	T Tomaž
22	S Demetrij
23	C Viktorija
24	P Adam, Eva
25	S Rožič ©
26	N Stefan
27	P Janez. E.
28	IN. otroc i
29	S Tomaž
30	Č David .31 P Silvester
ixsnjoj iMazsoj aav^in 3Ndn? vz
L9-LV 131 - e 3SSV91SOd - HDVTIIA-XVn38
aAvjrvio 3Niipvid
3N3D 3XZIN

09Z3MlS0d OAiriZVd

OdlSZI Or?3ArVN
O
VTiaad V03Nn31SOd NI V03NZIWVN • OAiSIHOrl vz VOVia - 1VrNiaD3iid * 90dd3ad fldnVvN ,dd
!pnu lu«^

nmpntdim#
1954 NAŠ TEDNIK-KRONIKA 1954
JANUAR
FEBRUAR
MAREC
1	P Novo leto
2	S Makarij
N Ime Tez.
P Tit
T Telesfor © S Sv. 3 kralji Č Valentin P Severin S Julijan
10	N Sv. družina
11	P Higin
12	T Tatjana 5
13	S Veronika
14	č Hilarij
15	P Pavel, p.
16	S Marcel
17	N Anton, p.
18	P Stol s. P.
19	T Marij ©
20	S Fabijan
21	č Neža
22	P Vincenc
23	S Zar. M. D.
24
25
26
27
28
29
30
N Timotej
P Pavel sp.
T Polikarp S Janez Z. <č[ Č Peter N.
P Franc.* Sal. S Martina
31 N Janez B.
P Ignacij T Svečnica S‘Blaž < č: Andrej P Agata S Doroteja
7
8 9
10
11
12
13
N Romuald
P Janez T Apolonija S Sotera ?> C Lur. M. B. P Benedikt S Gregor
14
15
16
17
18
19
20
N Valentin
P Favstin T Julijana S Gregorij ® C Simeon P Konrad S Sadot
21
22
23
24
25
26 27
N Feliks P Stol. s. P. T Peter D.
S Matija Č Valburga P Porfirij C S Gabrijel
28 N Roman
1	P Albin
2	T Pust
3	S Pepelnica
4	Č Kazimir
5	P Janez ©
6	S Felicita
APRIL
MAJ
JUNIJ
1	Č Hugo
2	P Franč. P.
3	S Rihard (
7
8 9
10
11
12
13
N Tomaž P Julijan 1’ Frančiška S 40 muč.
C Sofronij !> P Gregor S Kristina
14
15
16
17
18
19
20
N Matilda
P Klemen T Hilarij S Patricij Č Ciril P Jožef S Feliks
21
22
23
24
25
26 27
N Benedikt P Caharija T Jožef O.
S Gabrijel Č: Mar. ozn.
P Emanuel S Rupert C
28	N Janez K.
29	P Ciril
30	T Angela
31	S Modest
4	N Tiha
5	P Vincencij
6	T Sikst
7	S Herman
8	G Albert
9	P Marija 7 ž. 10 S Apolon.
11
12
13
14
15
16 17
N Cvetna
P Julij
T Ida S Just
C Vel. četrtek P Vel. petek S Vel. sobota
18
19
20 21 22
23
24
N Vel. noč @ P Vel. poned.
T Konrad S Anzelm Č Leonida P Vojteh S Jurij
25	N Marko
26	P Marcelin <5
27	T Peter K.
28	S Vital
29	Č Robert
30	P Katarina
1 S Filip, Jak.
2	N Atanazij @
3	P Aleksander
4	T Florijan
5	S Pij V.
6	Č Janez
7	P Stanislav
8	S Viktor
9	N Gregorij 5
10	P Izidor
11	T Mamert
12	S Pankracij
13	Č Servacij
14	P Bonifacij
15	S Zofija
16
17
18
19
20 21 22
N Janez P Bruno TErik S Celestin Č Bernard P Feliks S Julija

23
24
25
26
27
28 29
N Janez R.
P M. P. krist. T Urban € S Filip Č Vnebohod P Avguštin S M. Mag. P.
30	N Ivana Or.
31	P Angela
Narodni svet kor. Slovencev Kmečka gospodarska zveza
CELOVEC, VIKTR1NGER RING 26
Družba sv. Mohorja v Celovcu
Viktringer Ring 26 Telefon 26-69
Založba - tiskarna - trgovina z devocio-nalijami in knjigoveznica
Karntnerische
Landes-Brandschaden-
Versicherungs-Anstalt
Koroška deželna zavarovalnica proti požarni škodi
Celovec - Klagenfurt, Alter Platz 30 Telefon 18-46 in 18-47 Poslovalnica v vseh občinah
Vaša papirna trgovina v Celovcu
Polnilna peresa, pisarniške potrebščine, papir in vse za pisarne
TRGOVINA NA V E L I K O Naročajte pri nas slovenske žalne trake
rt(ti tevkunitmi'
Jlt&lheiei
(Spodnje - koroške mlekarne)
CELOVEC-KLAGENFURT reg. z. z o. z.
Podružnice za C e 1 o v e c-o k o 1 i c o:
Kriva vrba, Poreče, Vrba, Otok, Ribnica, Borovlje, Grabštanj
1	T Regina @
2	S Marcelin
3	C Klotilda
4	P Kvirin
5	S Bonifacij
6	N Binkošti
7	P Bink. pon.
8	T Medard f>
9	S Primož
10	G Marjeta
11	P Barbara
12	S Leon
13	N Anton
14	P Bazilij
15	TVid
16	S Beno ®
17	C Sv. R. Telo
18	P Elizabeta
19	S Julijana
20	N Silverij
21	P Alojzij
22	T Pavlin
23	S Agripina ®
24	Č Janez K.
25	P Srce Jez.
26	S Jan. i. P.
27	N Hema
28	P Irenej
29	T Peter i. P.
30	S Sp. Pavl. ©

CU. (faltitscU & Co-.
ZIDARSKA OPEKA IN VOTLA OPEKA PREMOG	KOKS	DRVA
CELOVEC-KLAGENFURT Karfreitstrasse 14, Telefon 28-23 in 28-24
Trgovina sanitarnih potrebščin
DCat^L CflaL
izdelava bandaž in ortopedičnih pripomočkov
Strokovnjak za vložke za ploske in povešene noge
CELOVEC, Stari trg 30
ustanovljeno 1908, telefon 14-28
.ČtcrruL
Albert Fleischmann
KROVSKI MOJSTER se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela CELOVEC - KLAGENFURT Wulfcngasse 2a — Tel. 15-23 Vogal Viktringer Ringa nasproti deželne
vlade
Vse kmetijske in poljedelske stroje, kolesa, šivalne stroje, motorje, mline, žage ter vse nadomestne dele naročite najceneje pri vašem domačem podjetju
ST. LIPŠ
Pošta DOBRLA VES - EBERNDORF
St(u(ši>
pošljite svoje hčerke v gospodinjsko šolo v $1. Jakob v Rožu ali v $i. Rupert pri Velikovcu.
JULIJ
1	č Teobald
2	P Ob. D. M.
3	S Leon
4	N Urh
5	P Anton
6	T Izaija
7	S Ciril, Met.
8	C Elizabeta 2>
9	P Tomaž 10 S Amalija
11
12
13
14
15
16 17
N Olga P Moh., Fort. T Evgenij S Frančišek C Vladimir P Mar. K. © S Aleš
18
19
20 21 22
23
24
N Mirko
P Vincencij T Elija S Danijel Č Mar. Mag. P Liborij C S Kristina
25
26
27
28
29
30
31
N Jakob P Ana T Rudolf S Viktor C Marta P fulita S Ignacij
©
štedilnike, peči, stroje, kolesa, motorje, elektromaterial, radijske in fotoaparate dobite najugodneje — tudi na obroke —
V TRGOVINI
FRANCE RUTAR
DOBRLA VAS - Eberndorf, tel. 20
Železnina, šipe, barve, posoda, oprema, živila, obulev, usnjina, gume, športni predmeti, igrače, bižuterija, čtivo, papir in pisarniške potrebščine.
AVGUST
SEPTEMBER
OKTOBER
NOVEMBER
DECEMBER
1	N Vezi sv. P.
2	P Alfonz
3	T Lidija
4	S Dominik
5	Č Ožbolt
6	P Sikst II. 2>
7	S Kajetan
8	N Sever
9	P Janez V.
10	T Lovrenc
11	S Suzana
12	Č Cecili ja
13	P Kaši jan
14	S Evzebij ®
15	N Vel. Gosp.
16	P Joahim
17	T Julijana
18	S Helena
19	č Ludovik
20	P Bernard
21	S Ivana F. ®
22
23
24
25
26
27
28
N Srce Mar.
P Filip T Jernej S Ludovik Č Ceferin P Antuzh S Avguštin ©
29	N Janez obg.
30	P Roza
31	T Rajko
AnccdUcc
CELOVEC - KLAGENEURT Paulitschgasse 9
v bližini Prechtl-kina
Zlati in srebrni nakit, prstani, uhani Velika zaloga vseh vrst in kvalitet
SOLIDNA POSTREŽBA ZMERNE CENE
Sprejema tudi popravila
1	S Egidij
2	C Stefan
3	P Doroteja
4	S Zalka
5
6
7
8 9
10
11
N Angel. D P Caharija T Marko S R. D. M. Č Peter KI.
P Nikolaj S Milan
12
13
14
15
16
17
18
N Ime M. © P Filip T Ciprijan S 7 žal. Mar. Č Ljudmila P Lambert S Jožef K.
19
20 21
22
23
24
25
N Januar!j P Evstahij T Matej S Tomaž C Tekla P M. reš. uj. S Kleofa
€
26	N Justina
27	P Kozma ©
28	T Venceslav
29	S Mihael
30	C Hieronim
1	P Remigij
2	S Angeli v.
N Rožnoven.
P Frančišek T Placid !> S Bruno Č Justina P Brigita S Janez L.
10	N Žegnanjska
11	P Nikazij
12	T Maks ©
13	S Edvard
14	C Kalist
15	P Terezija
16	S Hedvika
17	N Marjeta
18	P Luka D
19	T Peter Al.
20	S Janez
21	C Uršula
22	P Kordula
23	S Severin
24
25
26
27
28
29
30
N Rafael P Krispin T Evarist © S Frumencij Č Simon P Narcis S Alfonz
31 N Kristus Kr.
1	P Vsi sveti
2	T Verne d.
3	S Viktorin 3)
4	Č Karel B.
5	P Elizabeta
6	S Lenart
7	N Janez G.
8	P Bogomir
9	T Božidar
10	S Andrej ©
11	Č Martin šk.
12	P Martin p.
13	S Stanislav
14	N Jozafat
15	P Leopold
16	T Jedert
17	S Gregor
18	Č Odon
19	P Elizabeta
20	S Feliks
6
21
22
23
24
25
26 27
N Dar. D. M.
P Cecilija T Klemen S Janez Č Katarina © P Konrad S Virgilij
28	N 1. adventna
29	P Saturnin
30	T Andrej
1	S Eligij
2	Č Barbara
3	P Fran. K. 5
4	S Barbara
5
6
7
8 9
10
11
N 2. adventna P Miklavž T Ambrož S B. s. D. M. Č Abel P Mar. L. © S Danijel
12
13
14
15
16
17
18
N 3. adventna P Lucija T Dušan S Kristina Č Evzebij P Lazar S Gracijan
€
19
20 21 22
23
24
25
N 4. adventna P Evgenij T Tomaž S Demetrij Č Viktorija P Adam, Eva S Božič ©
N Stefan P Janez. E. T N. otroci S Tomaž
30	Č David
31	P Silvester
26
27
28 29
ELEKTRO-PODJETJE
1/KicUael Uottauf
se priporoča kmetom za ureditve krajevnih omrežij, instalacij, navitja motorjev in vseh drugih v stroko spadajočih del Bogata zaloga motorjev in elektrotehničnih potrebščin
Pliberk-Bleiburg, Glavni trg 10, tel. 280 Dobila ves-Eberndorf, podružnica
(Srlileppe pivovarna
ustanovljena 1607 Pivovarne v Celovcu in Podgori

<3
O
O
d
os
CLh
53
<J3
£
£
H
co
J
SIS
'■5
03
EC
Oh
Z
>o
o
M
<
<
O
O
Q
O
eo
D
c3
O
Q
^3
o
Q
’«
rS
c
0
£
1
-a;
• PO
s
5S
s2
S"
0
1
l -
i s
i!
— ■«.
~ <N
1
So
• ~o <o
•po . ^
' ^ -S
«3 '^sp
e>
s
*N
O
50
I
•H.
^>o
"S
H
I
e
^ 'S
'S' I
S 'S
1 '1 o o
'■S
I
O
• PO
s~~J
tao -2
O 50
I
I
~
s
•§
o
-S
§0
su
K
•G,
S
§D
D
«z>
53
K
■«
~sd
• PO ’P-0
50
<u ‘g
C K
e
s 2
.n -G«
•e- ~
• S ‘i;
2 s •«
° '£ S | S
3 •« •N o; 2	3
•i
I
s
r=
<o
53
K
O
»O
• PO
^ S
53
5^o p^e
-o ‘ ^
S
5S p
32	3
■~ O
G, ^
'S' -
G S
0	G
o;
•	• PO
1	H
I I
53
-Os
s
■^-3
<3 N S ^ ^ pS **.
s ^
S -S
50 ^O
h ^ d
^3
50 -O
O
st
53 • S O
3
50
S -
^ v
hT 50 ~	p£3
O
"53
53
*o
Š 1
O
S £
Co ^ ^ § s K
St "53
2 S
to -PO
<3
K
• PO
s
Mo
53
53
ž
s
pS
"53
O
St
^5
‘N
S

pSČ
O
•po pC>
53
"53
'S-.
*o O-
io
^ '-3 s S
O
• p~~,	• PO
PPO Mo <p»
‘N £>
53
"53
•S
'$r
•p-
■^o
53
St
S
>š
53
St
O
p£>
St
50
"53
pC5
O
st
50
^ I
I £
^ G
50
"53
fS ^
2 'S
■I L«
“o ^
.o
K
G
O
% • PO
o
53
53
p^C
• PO pp-»
o
s
G,
s
"2
e
■2
'■S
rS
*r
■2
G,
0
1
G S)
g ^
q X
■m 2 2

•2 S
•-o	53
k^j p^, «
S
u
p J
<t>
.|su
-S, „ C' •G, 2
1 -
13
£ 2
1 I
St *-
« q
Pic 53
^ s
^	53
pist
•s
rS ^
50
•so »■'O
p2C
p^
St
vT
53
"53
50
PpO
O
pič
"53
%
pSt
50 to
51
••i
-§ .5
^ I
2 §
^ |
S
• PO • »o
M
p	^
MO
Sl
2
•2
53

‘N ^ _ p~p> O ‘-G
’ '‘'P.	^

S"
S3
50
d
"53
00
On
2
"53
O
•3
53
"53
M
* PO
•	PO
^ S
-2 S
'S .«
3 K
•	2
"?° • ~ ^ "-PO
G O
I' fi: h$0
o *£
53 o
-£s
^1 .
I
"o 2
^ c
<3 ~
rs -e
^ E
•2, s
PPO
50
S
50
St
§0
£
•^O
"S
pSC
O
piC
£
•S.
•tž
I -5
•	■p-
G 3
2 ~
3
G o:
aa
"3
'I'
50
St
50
51
p2 50
53 pO
p~o
N
p^
s
s ° ^ -2 St <o S>
-2
n
d'
PPO • PO
£
G
O
^3
O
G
I
i 5
C G
° S
8 -G
S -2,
v p
"2 >p-o
»■'o
s
•I
"S
G
3
O
50
^ d S
^ »s:
•S ‘S
.50^
53
pC3
kN
St
!fp
"53
.5o^
•2 • PO
•2 53
« N
•2 ^ ST :S^ o st
-st p5C
o
§ ^
piC
^2
o
fc50
"o
"53
50
50 -O
O
S
51
•2 «
n ^
o
Ig
• PO
13
-2
%
-S
<3
-e
N
* PO
*r
-PO
MO
St
Si
&0
aa
3
D
'fr
o
G
O
rg
3 G h •-> e •p
^	--j
O -G
G ^
O
^ a?
G
•po • p-,
5 4
pSt 50
^ £ ^ 'O 3
^ £ ‘•p "3
Sž 2
•GO S-
* PO • P^, ►PO ho
-g
-PO
Oto
G § «o ^
'-G	PO
•S «
•po -i-t
pS ,s
<0
"53
• PO -O
•GO
s
•s
3
S

cr
I
o
C
g-
p
PJ
C£<
P-
O^
2. S*
S S
-• ^
(/Si O
I "Š
S
gi ►—•
P<
O)
cr
o
H)
cr
p
p
tNl
P^
P-
P
O
p
M
P^
P-
P
(n
CD
•
fD
O
cr
P
<3
P
S’
rg-
St
g-
P-
P
§“ §' I p-
O P

M*
5 a.
05 s
p- O)
3
P
05
t— •
cr
<
C
h;. cr
P P
cr
P- ^ <3	^
e‘-' ^
P- ^
-s
11
p-
3	*-.
3 ?
P- >v
O
P cr P cr p §
f r
p’
P-
P^
P*
»d
o
3 3
rj.
° o'
K'
O c
Ef &
S T3
g" 2-
P S)
Sl p p p
Crq c5.
O P
cr
^ a' o ^
P- Sl p* p c5. P-cr <1
5 £i
o o
^ S
C < JC V3< rz3 O)
5. crq
a p O P JP ?r
p p
-• s
cr
dJ
O »"5 ^ ►— •
P ^
<3 N*
p
p-
p-
2-
o
<3
p
p4. p
< p P tr* pn- P
P-
3 n<
P
cr P
P P-< P
2-
s
1
I
<3
S.
o
5
►a n. °
0	£:i'
3 ^
^ & Q cr
< ?
5	o
1	3
3’ "o 3 S< g 3
6	g
3	2
r' S
P
0Q
P
si<
C
»d
p
p
H
p
p
U
p
p
P- K) P OO cr
S. a
p
p p o 3
■*• ? Cr P P _
(P
P. ' * J3 cr< ►—. O)
o 3
0x C ° d
i—- O)
p a
rr
O
d
3
N
P
C
<3
P^
p-
?r
O
<
p^
'o
d
o
P-
c5.‘
cr
O
o
C
d
p
f-t
S‘
p-
O
P-
d
^5
P
cr
'o
P
P-
P
P*
O
d
o^
cr
3
p
Z o
P p^
3:
cr
P
cr
O
P"
P
P-
P
E
p"
8'
?T
ft-
S‘
P
c
§- 1
i— • r-r
r p
§
P-
o
CTQ
O
cr
d
O
P-
l—* •
P
O*
B’
3
rd
O)
rD
2 u > o o s ^ o
o
2
>■
(»(
H
M
0
HH
1
*
o
2!
►—(
NAŠ TEDNIK - KRONIKA
JAŠ TEDNIK - KRONIKA	NAŠ TEDNIK - KRONIKA
txD
OJ
G
C/)
OJ
Ui
OJ
m
'p
03
U
Š
2
CU
• ^ >d 'S
• H
§<
S)
2
O
rU
cS
OJ
T3
• F-H
OJ
>y5
C
o3
■o
»C/5
03
6 S
bo ^
SP .2, s
0	^
^ v .8
1	*g ^
c “
8 c
li
c o „ -a
8
d
>
ra
'a;
■9
3
QJ
S
8
‘s ■-
'-v 2
^ 1 3 >
W) ra > ^
<u ^
S 9 a, 8
c/i
-H C
• —I • —»
M
o3 03
Oh "S
O -ri
oi
f
<U
S
rt
s
rt CU rt
S
rt
-Q
O
^	Qj
rt	^*3	».—i
's	^	S
^	^	c
T3 T3
rt
8
o
• ZT*
"3 s
5 ^
> G
CJ o
>U H-l
•>u
SS
<L>
C
>
o
OJ ij cn CA)
r3
"oj
1j
>C/5
rt
G
S
rt
O
J3
9
OO
03
1
§3
>8
1
§3
1 O
.'S
Cl,
•2	3
Oh S
I
3
'c
rt
•ž
rt
G
;s
G
T3
rt
iž
C/5
CJ
m
o3
lj
u
jG
G
e
I
G
G
CJ
>
G
CJ
CJ
s
CJ
c/)
e
s
CJ
s
š
i->
• -H
G*
O
rt
rt
'o
G ■ »—■ • —i
*-« >CA) .—c
CJ • -H
£** z
rt #G • —> > G h;
^ w
g, “
o ^ fe/3 ^
Oj
. #>
CJ •'—]
'B
>y
rt
G
>G
G
^ -9
-H, S
c P>
rt *-»
c—O	c/5
O cj
>c/5	c/5
CJ
G
•S
G
S S > CJ
G
- 4
Oh n > O
G
rt
"G
CJ
S
CJ
C/5
8
'S0
-2
Ij
"O
rt
o
g
C/5
rt
Oh
G
Cj
>
c/3
>
2 £
OJ >Č/5
•—H
g ^ g
š 4 2
>	T3 -0 a, cg &
>	"S T3_
E
rt
s 3
O
2 %-■
Tr* OJ
<U 2
•g S ? £ o
o
•S .
.2 '3
a,
ra
C
<u
Z
d
13
2 ^ ^ a,-g 2
S 1 ^
V °	2
■g g &
^ ^ CJ
O >	>
13 2 e * h
o* o '57
4 ia >
4
5-.
3
J3
.8
o S
CJ 2 ^ o ^
1:=
nd
■S S.
i
>co
I
S
>
1
■8,
o
c2
1
rt
T3
'g
S
CJ
rt
03
CJ
G
rt b/j
5 '5
|
CJ g p
I ^ 2 ^ -S 8	's
ra .® 2
SP M ^
4	§ 2
ra'«
§3 ^ ra
CJ	Tj
5	1 8 o,
G »N
.s
G
CJ
>
K
G ' »-O O
r*
I
e
•2,
<v
CA)
8
03*
ij
nd
rt
T3
rt
s
o
P
ra
4-J
£
G
rt
fe/3
rt
i Jp
i p
CJ
>
»S
CJ
S!
>.
-G
CJ
E
O
G
—
I
s g
•2 ra
.2, W
.9 ^
'G rt
S c &■ 3
§3 S
rt
N
CJ
Oh
O
^ 4
| r-]
Cj 2 CJ
Š V
S
i
^rt
^Th
C^
o
G
R,
A
X
g
o cj Oh ^
G 'o
• -<	>V3
rt
G -g
2 I
J 2
FH V
t! ^
c/5 FFH
8 Sp
rt
'*-J c
Ji -o
co
-s ž
> G
Tj ^
3= C
• *-H	• —.
4	«
« S
5	m
J c
CJ >M
^ >C
So
cj o
" s
rt O
N
9 «
S ^
'rt rt
rG
9 4 g 9
ra e
PZ
’g 8
s ^
; Z pj
c
E,
.j. c
33
5 3
S O
i
N
rt
J-.
-O
|
o
c
>
o
H!
■I
g ^
C/3	C/3
C/3 CJ
• >—i
cj Q
s
c
ra C
S
—i qj ii •1—i
ra c
53 « ^ c
ra «
^ ,?i,
P P
Ž
ra k
,5 S
■3 ra
ii
O 2
O ^
e
rt
CJ
C
*>
0
1
"G
CJ
%
G
|
4
CJ
'ra U3
>
2
2
c S
8
■a
p
>
J ® -a g H, e
Sr "> Ss-rS =* 2 S ^
I 2
is
ra P
£
S
G
CJ
>
-2
C/3
G
Š >
Oh O
rt
G
CJ
£>
N
rt
p.
-O
O
^ N
T3
g.
>u
CJ
*-)
• fH
Vh
rt
G
p*
CJ
G
CJ
Jg
-G
rt
'S
rt
Z
rt
*G
O
O
feo
G
2
>C_5	i—i
cj b
*-> G
p 4
>
._r
• <—i
.3
2
4
g
>
o
ra &
O
2 |
cu
ra 5
3
E
-S
rt
bO
G
.2
S CJ~
s 4
3 ” ^ 3
S .g
o o
-a
2
2 ;s
> f .2,^
•g P
“ -g
3
ra '2 3 ra
'5 c .b
OJ i-*
G Oh
O
O
S
o
OJ
.G
-	3
OJ P^ >
-	o'
.2 13
iž E) tj
o
c
T3
CJ
8
cu
CJ
G
>
CJ
¥
4-J
OJ
c/>
1
4
fG
CJ
O
S
CJ
G
rt
TJ
G
S
C/3
• CJ
rO
Ph
p-S
S
jG
•S
CJ
B.
8 S
ra „2
a, "Ž
h 8
0
1
p^
■g
>
‘G
2
1
J
2
-2
IS
Cvl
03
rt
CJ
G
P2
O
rt
,£S
CJ
T3
rt
fefl
cu
,8
3
Tj
1	.9
2	^
G
>73
>
CJ
CA)
CJ
'O
O cj
W >C/3
rt rt
N G
9
*G
rt
p2 cj
>c/5
rt G
CJ
S
CJ
C/3
oj O
—<	C/5
| 2
> '2 oj ra
g =
CA) 3
Cj >u
E 2
rt
z
4
E
CJ
>
o
6 o
^ 'g
*«-h rt 2 ^
rt _ Oh 2
rt
.S c
O O fi- a
C/3
rt Q
►”“3 P^ CJ
2 'o
G M'
s ^
CA)
- 2
ra ^
U ■ 5
F ■ * F i
rt feO
CJ
CJ
s
>u
O
-G
p?
•H
8
G
rt
P
o
F*
CJ
G
rt
£
8
TJ
03
N
J3J
S
>h
O
fe€
rt
G
O
G
CJ
p-T*
v
>
o
Oh
O
P7 G g: o
> .st
CJ
• r—>
CJ •'—)
1
CJ
>
CJ
G
G
TJ Ij | 2 w O
CJ >
C/3	*-i
c/3
K*1	>
o
G TJ CJ
>
G
>s
OJ
rt G
O G
IS
CJ »N
rt G
S
rt G
03
,2 c2
• —F • -H
^ s l-g
^ FH
Q
a/. £ >
.2^ >2 rt rt
E =
rt
N •
O
rt
TJ
CJ
>t/5	03
• Ph •'—)
Oh ^J O. >
S 2
CJ
O
>cj
2
G
•b G G u cj n >cj G
2 o
§ J
^	3
"O
sl
oj
'c1 ^
9
(U u,
p
h p
oj • •“4
—c
TJ
'g
ra" .S .§
bo "" 'S
Pop
P< »c/3 CJ
G ^ TJ G cj ^ p4 ^	03
2 | -‘G rt o O 5
TJ O rt feO
■ Sora :2,^ ?3 s 2
S 1 .s
>2 -o rt rt oj G G TJ
CJ
p c
a;
>u
O
O
CU
P 'P S f3
« o
3 13
p ^
s § o
G »N o -E
^ LA)
rt
bO
CJ
G
Oh
G
s- g £
tr £ T3
- 2.
P- *t3 rr
o
CTQ
g
P
CA
P
r+
P
Bt
n’
<__> i
p
<
►—' '-rj
4? o
“ M
P D-
P
<
B
c
<
ST
B
ET
&■
B'
o
a
p
v>
o
<
j -—
5 < |
£ p	«
P.,	C/3
'■C	3	>0
O —
f 3
O- \3
p O
3 o
p- '--• c c a-
§ ° a 3 O £ cr
§
™ B
a
v^.
cu
o
3 < ^
o
1'^ a a
p. ^
o
C 5?
SL
CJ 7^
tr o
• cr
£<
i
r-
o S
c S5
o
ca'
d
o S:
cr 0
II®
1-41.
CO ^
CL ^ P
cr p
o 3
3 p*
o
!
C
^0 rr o.
p
?
rt>
3
p
S
7T
P
N C—i
P p Pt P-P
P
CA,
O)
p-
rt
p
^1-3
<T> P;
P ^ <—■ • n <T> O)
CL ^
rt <__.
a>
3
<!
O
p-
CA r^-
O
3 g
p
zr>
p-
p
C w
(7^ CA
o H)
B' "o
a
rt
5-*
rt
P
P-
fei • Sl < o> P
0-
o>
Sj<
n>
W 03
3 Pt
~r »
JL c§
Ca O
Et J.
B.
o5'
R
p
p
CA
B
& a a a ?
- D.
T' P-
►tj
rt
C
rt
O
o
n.
rt.
H
3
P
Z
a
3
3J
a
B
S«
3*
P p
<—'• p
rt-* P
n> p
^ < ^ L2. 3 g-
° S'
i a
7T 3
^ s
p &
?rt rD rti '—■ • n>
B' & * ^
2 § rt 3 3
p-
rt
S<
5"
ro
p
3
o
CA
|
P "
3
p"
P-
P
3
p
p
S-
rn
P-
£.
a'
tri
a>
CA
P
W
Prt
rt
P-’
P
•"P
P
o<
p
CA< N
O P
ra
o "
P rt-
P B-o> m
CA CA
s. S
rt
C
n>
n<
*P.
a
P.
3.
p
o
P
<
rn
P
3
B-
p" r, §
s a
B g
3 rt
B 'a
G‘. o
n cr.
p
3. 3'
o
3 T3
3
3 S
— sr.
n< -
-§ a
o'
p-1
a-
CA
rt
rt
Sl
p •
p
O
cr
n>
P
n>
??
S)<
P
<
CD
P-
P^
p"
n>
crq
S
Q
P-
5]
CA
P
S‘
ST
n.
<1
i
5rt
P
n>
O "§ _ ^ a »
on 3.
ol a &
n. -
a 's
P >rt CD ^
CD
P
m
3
p
p-
rD_
3"
‘P
o
3
d
n<
5
n)
rt)
P
Irt
P-
ca g
rt) (-T
“ r
rt
< <
^4
P
rt<
p"
P
CfQ
P
CA
r6
O
<3
P
P
O)
si<
p
<2
P
O
P
p p
a s
pj rtj M H)
p ^
p 1^
c_. rt
rt JT’ ^3
P]
p"
P
w<
P
rt
3-*
CA
rt)
'CA
CD
p
rt)
P
£
•a
(rt
g-
O
rt
P
CA
rt-
a
•
rt
p
rt
O
P <
^ 'rt
3 r
sr °
d- si
5' 3
c: B
rt
3
O §'
d" a'
^ to
nT 3
^ r
rt- j
o ST.
a
p p
CA
§• 5
rt P
O
p
p
. 2. < <---
P P ►—*
r^-
< 2 2 ~ 5 'm'
-a
3
n.
CA
w
5
£
!5
8<
J.
p’
"S -p
rt —•
m
' CL ''O rV O rt P
I 1?
3 ar
M
5'
rt
CA
P
• Crq
O
r
rt
p
na
^rt'
rt
t-r-*
CD 13
a
§
| o 'ar ? »
S
d
<2
S
crq
rT
P
p
CT>< rr.
►— • rt
p crc?
c_.
C
N<
P
o<
a
o
£
rt*
B-
^ i ^ a
a <
!^
a
P
S
r
c
-a
rt
-! rt<
S B
M
P
E
'c'
g E
E 1'
r 0a
O <5
T Irt»
3 |
B cr
<a
S
£
N
P
M 13
g 3
CA< ht^
m rt
rt*
3
CA
O
<2
rt
P
o<
S* cS
dT n)
g- Jn.
1—1 rt
S’
£<'
rt<
P
rt*
rt
rt
Z r? 50 S.
g-
a-
3’
^r
£<
O
d
P
8*
rt
p
i—*
%
3
|
I
P
5'
rt
I
H o
3 3
3 g
o
p
ca’
rt
B-
CA
?
L

ca< era rt <?
O
l-rt
3 E
g 3
P
d
g
o
^ ’
rn
r
a.
o,
cE
o
ca
o
3
o
a 0“
3 2
I: ^
r s< ?
^ & g
_. F- D.
^ fa s-
a ^ 3
g. o
g 3 E ^
'B s
!a
-a
• d
CA
rt
P
P
d
13
rt
rt
o
rt
p
P
O
o
3
CA<
CA<
3
F
E
f
•.qq
n a
II
rt >
p d-
3 3
C/i
pT
CA
g.
o
&2
d
3
Sl
C
3
rt
P
c5.
3
P
c—>.
d
aa
o
<2
rt
S
O
rt
P
*-»
P
O
N<
S]
rt
JE?.
rt’
sl
d
c/^ era
11
E3,
B- 3'
E o
3 s
CA
_ "a
a- o 3 a a o
S g
rt ^
o 13
p. 8
E B
P <
t—.. ►r4 •
O 51
a 3
P d
g s
p <
t— . (A<
E
►—. rt
F 3
CA<
<
P
P-
0
n a
n> 3
= a
P s
GO 13
p d
<—1. si
P
5 ?“
rj
B-
CA<
3
3
P
N<
5*
rt
P C/L
D
n> <i
^ a
0 E
3 E
rj
d
<2
s* p
rt ^
rD era
C/j P
NAŠ TEDNIK - KRONIKA	NAŠ TEDNIK - KRONIKA