Poštnina piačana v gotovini. Posamezna števiib^ 2 Oin Izhaja vsak četrtek. — Naročnina: mesečno 6 Din, četrtletno 15 Din. Uredništvo in Upravništvo: V Ljubljatv, Delavski dom, Marxov trg 2, dvorišče, čekovni račun št. 14.577. Proletarci vseli dežel združite se! Leto I LJUBLJANA, 28. oktobra 1926, Stev. 9. Vsi V organizacije! Delavski glasovi. Prejeli smo sledeče pismo z Jesenic, ki ga dobesedno prinašamo: „Dragi sodrugi! Tu pošiljam mnenje naših sodrugov glede strokovne organizacije. Članstvo stalno pade, bivši člani neodvisnih strokovnih organizacij pa nam očitajo, da smo enaki patriotom, ker smo z njimi skupaj v eni organizaciji. Na drugi strani nas zopet člani SSJ (Soc stran e) smatrajo za razdirače, ker delamo na podlagi odborov enotnosti. Taka je situacija v strokovni organizaciji in mnenje bivših članov neodvisnih strok. zvez. Najboljši naši simpatizerji se ne dajo prepričati za enotnost strokovnega gibanja Očitajo nam obratno, da niso tako neumi kakor smo mi, ki smo strokovno organizirani in podpiramo c^cia,patriotizem. To si vzemite na znanje in nam dajte za bodoče naloge v strok, gibanju direktive, kajti še ta del naših članov in funkcionarjev se pripravlja, da zapusti te strokovne organizacije in naš trud je zastonj, da bi spravili naše ljudi nazaj v organizacijo". Tudi iz drugih krajev nam sodrugi tožijo, da izgubljajo strokovne organizacije, take namreč kakršne so danes, vsak vpliv. Krah napačnega in nepopolnega strokovnega zedinjenja. Gornje pismo, sodrugi in sodru-žice. najbolj jasno in zgovorno priča, da je lansko strokovno »zedinjenje", — ki se je hotelo izvesti na račun neodvisnih — doživelo krah. Članstvo pada in najzavednejši, najpožrtvoval-nejši del delavstva nima zaupanja v „zedinjene“ zveze. Zakaj? Ker vidijo v njih še vedno samo social patri o ti zem, to se pravi sodelovanje z buržuazijo, ker v njih ne vidijo resnične enotnostil Delavstvo hoče boja — tega pa pri današnji soc. patriotični Strokovni komisiji ni! Delavstvo hoče enotnosti — tega pa v strokovnih zvezah ni, kajti še vedno obstojata neodvisni CRSOJ in amsterdamski URSS in še te organizacijsko enotne zveze razbija socialpatriotsko vodstvo (n. pr. v Velenju). Krah politike voditeljev „Ze-dinjenja“. Gornje pismo pa obenem dokazuje še eno — krah politike voditeljev skupine „Zedinjenja“. Ali niso bili ravno ti ljudje najzagrizenejši zagovorniki lanskega delnega „zedinjenja“ ? Ali ni zato ravno tem ljudem izreklo zavedno delavstvo nezaupnico, ko vidi v strokovnih zvezah še vedno samo socialpatriotizem in razbijaštvo?! Pravilna delavska politika bi strokovno gibanje in zedinjenje ojačila in zasidrala v masah. Toda zgodilo se je nasprotno: krah. In ta krah mora postati tem večji, ko se voditelji skupine »Zedinjenje" izjavljajo za politično združitev z reakcionarno Socialistično stranko, s tisto stranko, katere edino delo je ravno, razbijati in cepiti delavske vrste v korist buržuazije. Bivšim članom neodvisnih strok, organizacij. Razumljivo je, da se bivši člani neodvisnih strokovnih organizacij ne dajo prepričati o enotnosti strokovnega gibanja — ker te enotnosti ni in ker hočejo socialpatriotski voditelji samo enotnost kanclij in birokracije, nikakor pa ne enotnosti v tovarnah, rudnikih in na železnici. Razumljivo je, da vlada v teh strokovnih organizacijah socialpatriotizem — po zaslugi voditeljev skupine »Zedinjenja" — kajti lansko »zedinjenje" se je izvršilo brez mas in v letošnjem letu se je zedinjena birokracija zadovoljevala z izključevanji in razbijanji namesto boja proti redukciji in brezposelnosti. — To je vse res. Kje pa je izhod iz tega stanja, sodrugi? Pred vsem v zedinjenju neodvisnega CRSOJ, amsterdamske ZDSZ in avtonomnih zvez. Druga potreba je ustvarjanje enotnosti po tovarnah. Kadar bodo delavci spodaj po obratih združeni in enotni, tedaj bo prava enotnost tu, ki je ne bt>do~-ftr©g!T razrešiti. n&. biriči in ne socialpatriotski voditelji. Tretja potreba, najodločilnejša potreba pa je: v strokovno organizacijo moramo privesti mase industrijskega delavstva, ki so danes v ogromni večini izven vsake organizacije. Kadar mobiliziramo te mase iz mrtvila in brezbrižnosti v gibanje in aktivnost, kadar jih dovajamo in privedemo v razredno strokovno organizacijo, tedaj bomo imeli strokovno enotnost in tedaj bo odklenkalo so-cialpatriotizmu in razbijaškim voditeljem. Le kadar bodo delavci in delavke stopile v organizacijo, kadar bodo industrijski proletarci in proletarke odločevale kakor jim interesi nala gaj o. tedaj bo strokovna birokracija Amsterdama izgubila svojo moč in bo reformistično patriotsko politiko zamenjala delavska bojevna taktika. Zato pozivnmo vse delavce in delavke, zlasti bivše člane neodvisnih strokovnih organizacij, da stopijo' vsi do zadnjega v razredne strokovne organizacije. Nihče ne sme izstopiti izrazrednestrok.org. Zaradi enotnosti strokovnega gibanja. Zaradi podpore onim sodrugom, ki se v strokovnih organizacijah osamljeni bojujejo proti reformistični politiki in proti razbijaštvu. Zaradi ojačenega boja proti socialpatriotizmu sploh, da bodo strokovne organizacije v delavskih rokah pod delavskim vodstvom. Edino le pri razredno-za- vednih neodvisnih delavcih je garancija, da bodo strokovne organizacije bojevne, delavske in enotne. Od amsterdamske birokracije ničesar druzega pričakovati ne smemo kakor edino oportunizem, razbijaštvo, sodelovanje z buržuazijo. izdajstvo. Nihče, sodrugi insodružice, ne sme izstopiti iz strokovnih organizacij, kajti s tem se ne ustreže proletarskim interesom, ampak samo plačani socialistični komandi, ki se boji kontrole delavstva in komaj čaka, da lahko vrže iz organizacije — zavedne in napredne proletarce. I7t1rtre'rso4«4igiin sodružice, ne sme položiti funkcij v strokovnih organizacijah, kajti edino z vztrajnim vsakdanjim delom, podrobnim delom, bomo osvojili in okrepili strokovne zveze, te zgodovinske oblike organizacije mas. Edino v nas in v naši marksistični politiki leži delavska zmaga, zato mora ta marksistična politika osvojiti vse delavske organizacije. Strokovna organizacija mora biti enotna. Ona je nestrankarska organizacija, v njej mora biti prostora za vse delavce brez razlike prepričanj, samo da se hoče boriti. Nekaj druzega je pa razredna delavska stranka. Delavska stranka obsega le najzavednejši del proletariata, in v njej ni prostora za social-patriotske birokrate in njihove »zedi-njaške" zaveznike. Vsi v razredne strokovne organizacije! Vsi v akcijo za zedinjenje strokovnega gibanja! Organizirani in neorganizirani — zedinite se v enotnih razrednih strokovnih zvezah! * O p. Pozivamo obenem sodruge in sodružice, da nam o gornjih vprašanjih pošljejo poročila in dopise. Posebno je težavno vprašanje, kako zgraditi močno razredno strokovno gibanje mas. Tudi v tem hoče biti »Enotnost" glasnik delavcev! Uzunovič je z Radičem ponovno sestavil isto vlado — saj jo dobro poznamo, kakšna je — obenem pa je pričel namigovati Slovenski ljudski stranki, da so ji odprta vrata v mini-sterstva, na vlado. Tudi Radič se je že sestal na skrivnem z dr. Korošcem — o tem se delavcem in kmetom ničesar ne sporoča — ter vabil njegovo stranko v vlado. Seveda se na vlado ne pride brez vsega, meni nič, tebi nič. Samo pod gotovimi pogojii In ti pogoji, pred katerimi stoji dr. Korošec in vsa SLS, so: monarhija, centralizem, militarizem, miljardni proračun, zvišani davki, zakon o zaščiti države, „ teorija" jugoslovenstva. Ako hoče SLS priti v vlado, mora sprejeti vse te pogoje. Kaj pa se to pravi: izdajstvo nad avtonomijo, izdajstvo v boju za nacionalno svobodo, izdajstvo interesov delavcev in kmetov, izdajstvo nad siromašno, zatirano in razsekano Slovenijo! Kakor je Radič lani kapituliral, Osma številka .Enotnosti' zaplenjena. Sreski poglavar v Kočevju je zaplenil 8. številko našega lista radi članka „0 italijanskem imperializmu". Odlok o zaplembi pravi, da smo s tem vzbujali mržnjo zoper državo kot celoto. Če je sodišče zaplembo potrdilo nam še ni znano. »Enotnost" hoče režim gospodarsko uničiti. Delavci in kmetje, podprite Vaš list s tem, da pridobivate naročnike In zbirate za tiskovni skladi Obračunajte nabiralne polel ■v Stanovpr; kon '.... ■ . . riTii SLS pred kapitulacijo ? (Pogajanja za vstop v vlado.) predno je prišel iz zapora na minister-ski sedež, tako bo moral storiti tudi Korošec, če bo hotel namesto opozi-cionalnega kruha uživati ministerske pogače. Delavci in kmetje 1 Odločilne stvari se dogajajo! Izdajstvo nad delovnim ljudstvom Slovenije se bliža! Zato stojte na straži, zasledujte in pobijajte klečeplazenje SLS v Beogradu! Mi, delovno ljudstvo Slovenije, ne smemo kapitulirati! V torek 2. novembra ob 9. uri dopoldne se vrši pred deželnim sodiščem, soba 79, I. nadstr., glavna razprava proti sodr. Gustinčiču in Škrablju po čl. 1 zakona o zaščiti države Razprava je javna. Pridite. Vsak pondeljek se vrši ob 8. uri zvečer javna diskusija Samoupravnega Akcijskega Odbora v brezalkoholni gostilni „Pod lipo“ na Rimski cesti v Ljubljani. — Sodrugi udeležujte se teh diskusiji Stanarina t*, policija in i iz fonda za L sodilo gen. Kapitalističn’ in zastopnik izf vsako svobodne, reakcionarnim zaL natika oster nagoo. To smo morali poV govorimo o zadnjei radikalno-radičeve v ljudstvom. Ne oziraje se na mogoč.4, večine prebivalstva v državi,'j . sklenila in parlament potrdil poi.c . poslabšanje stanovanjskega zakoni: Vlada in parlament sta ugodila zahtevam hišnih posestnikov. Od prvega novembra naprej imajo hišni lastniki pravico, da zvišajo stanarino in da potom policije deložirajo neljube najemnike. Policija dobi s tem možnost šikaniranja politično ji neljubih oseb. Saj poznamo metode, s katerimi policija vpliva na hišne lastnike. 14 dni po odpovedi stoji hišnemu lastniku na razpolago policija. Že dosedaj, ko je spore med posestniki in najemniki reševalo sodišče, so se godile krivice. Kako bo poslej, ni treba prerokovati, doživeli bomo sami še prekmalu. Pa režimu ni še dovdj, da preda miljone, najemnikov na milost in nemilost v kremplje hišnih posestnikov. Vzeti hoče delavstvu še 30 milj. Din, ki jih je delavstvo samo zbralo za podpore brezposelnim. Radikalski minister za socialno politiko Simonovič napoveduje, da hoče teh 30 milj. Din dati kot posojilo velikim občinam za zidanje stanovanj. Da, treba je zidati in mnogo zidati, a sredstva za gradbo stanovanj je treba vzeti iz proračuna vojnega ministra in ne odtrgati brezposelnim in reduciranim podpore. Delavci so sami zbrali teh 30 miljonov za podporo svojih brezposelnih tovarišev in zločin bi bil vzeti brezposelnim ta denar. Vojno ministerstvo porabi na tisoče miljonov letno za nove vojne, od tu se lahko vzame brez škode za ljudstvo par sto miljonov za zidanje stanovanj, brezposelni fond pa se mora uporabiti za kar je bil zbran: za podporo brezposelnim. Nismo uspeli ohraniti stanovanjske zaščite, ker nismo izvršili dovolj močnega pritiska na vlado. Ali smemo prekrižanih rok gledati kako jemljejo brezposelnim namenjen denar? Ne! Vse organizacije morajo enotno nastopiti v obrambo brezposelnega zaklada. Velenjski slučaj. V obrambo strokovne enotnosti, Ob pristopu članstva razpuščenih neodvisnih strokovnih organizacij v amsterdamske (Strok, komisije) je bilo 8 strani Akcijskega Odbora javno prokla-mirano, da bo v združenih organizacijah veljalo načelo proletarske demokracije. Zlasti so pa tedanji predstavniki neodvisnih in poznejši odpadniki Štukelj, Makuc in Sedej opravičevali vse velike napake pri tem zedinjenju z obljubo proletarske demokracije in svobode kritike. (Glej diskusijski članek Štuklja v lanskem Delavsko kmetskem listu.) Kako p^ je držala in drži Strokovna komisija svoje obljube, ki jih je dala na tivolski konferenci? To nam pove velenjski slučaj! Načelstvo Zveze rudarjev, ki ni bilo voljeno po strokovnem zedinjenju, to se pravi, ki ni bilo voljeno od sedanjega članstva, je maja meseca izključilo iz sestava velenjske podružnice dva odbor lika, ne da bi poleg navedbe paragrafa pravil navedi) razloge. Predpostavimo, da bi ta dva odbornika v resnici storila kakšen pogrešek; ali ne zahteva proletarska demokracija, da se njune pogreške iznese pred članstvo, da članstvo sodi in — če je treba ' ‘'sodi? — Toda ta dva člana nista za-ničesar drugega kot poslužila sta kritike, torej pravice, ki jo konferenca vsemu član- ^rjev je nato 'enUJ^ ps-. Joge. 4e, da od-iavlja član-rudarjev se ^a diktata, po-demokracijo I idarjev (ZR) je u njegov zastop-zbor zaključil po da in ni dopustil, njem i/volilo nov Čelstvo ZR je posta-ižnici komisarja. ou»ti in še posebej po tmokraciji pravica članstva, vlja odbore in funkcionarje, to višjim inštancam ljubo ali c. In to tudi v slučaju, če članstvo ni na pravi poti, kajti višja inštanca ima možnost, da vpliva na članstvo. — Če to ni kršitev demokracije, potem tudi ni kršitev demokracije postavljanje ge-rentov v ljubljanski občini, potem tudi ni gaženje demokracije nepotrditev trboveljskega občinskega sveta od strani vlade, i Vsi člani velenjske podružnice so proti temu aktu z izjemo dveh (strelnega mojstra Valenčaka in nekega člana Zveze državnih nameščencev) in se obrnili na vse strokovne podružnice v Sloveniji, da jim v boju za njihove najosnovnejše pravioe v organizaciji pomagajo. Zahtevali so, da se sestavi komisija iz drugih strok, organizacij, ki naj celo zadevo preišče in katere sklepu se bodo pokorili. Obenem so zahtevali od starega odbora, da ne izroči podružničnega inventarja komisarju, temveč samo odboru, ki bo izvoljen od članstva. Načelstvo Zveze rudarjev je pa izročilo stvar sodišču potom svojega zastopnika dr. M. Koruna, pravnega zastopnika Jadransko podunavske banke. Vendar vsled številnih protestov s strani strok, podružnic vseh organizacij je načelstvo sklicalo za 1. avgusta zopet občni zbor, toda zopet je njegov zastopnik Ule preprečil, da bi si članstvoizvoliloodbor, zjav-ljajoč, da bo načelstvo zopet razpustilo odbor, če se ne izvoli onega, katerega predlaga načelstvo samo oziroma komisar Valenčak. Tako torej! V Zvezi rudarjev so dve vrsti članov: eni imajo pravico komandirati, drugi imajo dolžnost poslušati! Ali se more najti kje kak delavec, pa naj bo socialističnega, socialdemokrati-čnega, zedinjaškega ali komunističnega prepričanja, ki ne občuti krivice, katero je storila birokracija v načelstvu Zveze rudarjev organiziranim velenjskim rudarjem? Ki ne bi vedel, kako hoče tu birokracija velenjsko podružnico, ki pred strok, zedinjenjem sploh ni obstojala, razbiti? Toda vrsta zločinov načelstva ZR še ni zaključena. Sklenilo je izključiti iz velenjske podružnice še s. Lekša. Komisar Valenčak je odklonil sprejem novih članov. Od starih članov je še sprejemal članske prispevke, a jih ni odračunaval naprej centrali, tako da je Strokovna komisija na protest članstva odgovorila, da na podlagi knjig Zveze rudarjev nihče od Onih, ki protestirajo, ni več član. Valenčak se je torej — gotovo v sporazumu z načelstvom — postavil na stališče, da ima on usodo starih članov v rokah in — ker ni že tri mesece za nobenega „opo-zicionalca" odračunal — da lahko vsakemu, kadar hoče, objavi, da ni več član. Ali je to strankarska neodvisnost? Velenjski slučaj se je razjasnil. Jasno je, da je bilo vse delovanje načelstva ZR uperjeno na to, da razbije velenjsko podružnico. Kdo more danes trditi, da gre za „disciplino“. kot je trdil Arh v Hrastniku? Jasno je, da gre za to, da se ubija demokracija in če ne gredrugače, daste m, dase uniči organizacija. Članstvo velenjske podružnice je poslalo strokovno organiziranemu delavstvu nov protest z zahtevami, 1. da se sprejme vse stare člane v članstvo, 2. da se sprejme vse one, ki se na novo priglasijo v članstvo, 3. da se sprejme izključene sodruge nazaj, 4. da se skliče v enem mesecu občgi-?^r*r~rn ^'da Se sČMavHz drugih strokovnih organizacij komisija, ki naj preišče cel velenjski slučaj in pred vso proletarsko javnostjo iznese, kdo krši proletarsko demokracijo v združenih strokovnih organizacijah in kdo ruši njihovo enotnost. Obenem je članstvo sklenilo, da izroči stari odbor ves inventar in blagajno Strokovni komisiji in da apelira nanjo, da intervenira za čimprejšnji redni občni zbor in da izroči inventar pravilno izvoljenemu odboru. Članstvo je še posebno prosilo Strokovno komisijo, naj si ne umiva roke, češ, to ni naša stvar, temveč stvar načelstva Zveze rudarjev, kajti tu gre za gaženje demokracije in za razbijanje organizacije. Res se sedaj Strokovna komisija s svojo zedinjaško večino ni mogla izogniti velenjskemu slučaju. Sklicala je „v svrho razčiščenja položaja" za 3. oktober sestanek onih, ki protestirajo in javila prihod Krušiča in Uratnika. Prišel je samo Krušič. Za predsednika sestanka je bil izvoljen s. Deberšek, za zapisnikarja izključeni s. Kališnik. Kako se je vršil ta sestanek? Prinašamo poročilo s. Kališnika: „Krušič prične upravičevati sklepe načelstva o izključitvi na podlagi pravil, sprejetih na kongresu, ki so se ga udeležili zastopniki 40.000 (Kdaj? Kje? Op. ured.) organiziranih članov. Besedo povzame nato s. Po anc, ki razloži potek boja med načelstvom ZR in članstvom velenjske podružnice, potrebo enotnih strok, organizacij za boj proti ofenzivi kapitala in potrebo demokracije v njih, ki je predpogoj njihove enotnosti. Poudari vse zahteve članstva. Nato se iznesejo pritožbe članstva, toda vsled odsotnosti komisarja Valenčaka se ni dalo nič ugotoviti. Nato Krušič: Na sprejem izključenih ne pristane, na sklicanje občnega zbora tudi ne, na ponovni sestanek ali komisijo tudi ne, poda pa samo izjavo, da sprejme no ve člane pod pogojem, daeno leto nimajo nobene niti glasovalne pravice. To pa na podlagi novih pravil, ki da so bila potrjena 15. sept. t. 1. in v katerih je tudi očka „enoletna doba molčečnosti". (Torej kot v trapi-stovskih kloštrih. Op, ured.) Konec sestanka. S popoldanskim vlakom je dospel Makuc z nekakšnim paketom, se sestal v neki gostilni z Valenčakom ter mu ga oddal. Krušič je pa prej izjavil, da Strokovne komisije arhiv nič ne b r i g a in da ga bo vrnila Zvezi rudarjev. Dosegli so pa s trudapolnim delom, da obstoja članstvo tukajšnje podružnice iz dveh ljudi, eden je Valenčak, drugi pa znani član Zveze državnih nameščencev." ki je ogrožena! Tako končuje s. Kališnik svoj dopis. Kaj bi bilo treba še dostaviti? Že mogoče, da arhiv velenjske podružnice Strokovne komisije nič ne briga, toda gotovo pa je, da briga ves organizirani proletariat, ali Strokovna komisija čuva proletarsko demokracijo v priključenih organizacijah in s tem enotnost strokovnega gibanja ali pa daje potuho in podporo razbijačem in diktatorjem? In zaradi tega, ker proletariat to pro-kleto briga, ker mu strokovne organizacije niso šport, temveč orožje v boju proti kapitalu, zalo se bo priključil protestu članstva velenjske podružnice proti razbijanju strokovne enotnosti v Sloveniji, proti gaženju najosnovnejših pravic članov v Zvezi rudarjev, za proletarsko demokracijo, za strokovno enotnost v Sloveniji, za strankarsko neodvisnost strokovnih organizacij, za zedinjenje URSS-a in CRSOJ-a! Konferenca podzveze steklarjev v Splošni Delavski Zvezi, ki seje vršila 3. oktobra in kjer so bili zastopani steklarski delavci iz cele države (Zagorje, Hrastnik, Straža na Hrv., Beograd, Paračin, Zaječar) je soglasno zahtevala, da se krivice storjene velenj*-skim-rudnTfanf S 3if37u načelstva Zveze rudarjev takoj popravijo.. Odbore strokovnih organizacij, članske sestanke in konference pozivamo, da sledijo temu vzgledu. Strokovna enotnost v Sloveniji je ogrožena! Zato naša „Enotnost“ otvarja diskusijo o velenjskem slučaju in poziva vse strokovne organizacije, odbore in aktivne sodruge ter socialistične de la vce, da povedo svoje mišljenje o njem. Dolžnost vseh zavednih delavcev, bodisi socialističnih, komunističnih, ze-dinjaških ali socialdemokratskih, je, da odvrnejo nevarnost razbijanja strokovne enotnosti v Sloveniji in da zahtevajo popravo krivic velenjskim organiziranim rudarjem. Načelstvo Zveze rudarjev (Arh, Krušič in komp.) je pet mesecev razbijalo velenjsko podružnico in Strokovna komisija (Štukelj, Makuc in kom.) je pet mesecev pritrjevalno gledala to razbijanje. Kaj imajo zaenkrat velenjski rudarji od teh dveh inšlanc pričakovati, je povedal Krušič dne 3 oktobra. Le pritisk zd ruže nega dela v-stvamore rešiti velenjsko rudarsko organizacijo! Zato vsi na plan! V boj proti razbijanju strokovnih organizacij ! Pozivamo tudi izdajatelje „Dela“, ki v članku „Proč s frazerstvom!“ govore o potrebi močnih strokovnih organizacij in o „pozitivnem delu" ter očitajo „Enotnosti“ — razdiranje, da si ogledajo odkrito in pošteno velenjski slučaj. Spoznali bodo, da s svojimi frazami in s svojim delom samo krijejo razbijače v načelstvu Zveze rudarjev in Strokovni komisiji, ki je v rokah „ze-dinjačev". Tudi nj.m velja poziv: Ne samo v besedah in na papirju, temveč tudi na delu. V boj za strokovno enotnost — proti razbijanju! Ljubljana, 16. oktobra 1926. Uredništvo »Enotnosti". Bohinj Bohinjcem! (Pismo bohinjskih kmetov.) Kakor povsod tako tudi v Bohinju vladajo za nas reveže slabe razmere. Slabe letine in previsoki davki so pritisnili bohinjskega kmeta k tlom. Zemlja je v Bohinju jako malo rodovitna. Bohinjski kmet živi največ od živinoreje. Ljudska povest nam pripoveduje, kako je bilo nekdaj v Bohinju dobro. Ljudje so imeli mnogo živine. Keveži so si smeli po gozdih obdelovati tako imenovane „Laz6u, na katerih so pridelovali krompir in rž. Danes tega ne »mejo več. Vsi gozdovi so bili nekdaj last Bohinjcev. Danes pa so po večini erarični. Pod Habsburžanom so bogataši krivičnim potom vzeli našim prednikom gozdove, z gozdovi so jim vzeli tudi pašo pri njih. Zato bohinjska živinoreja propada. V nekaterih delih je še dovoljeno pasti, v drugih nam dajejo pašo le proti plačilu. Največ je pa takih krajev, kjer se ne sme živina pasti; tam gojijo samo srne in divje koze za 'Zabavo bogatim. Zahtevamo, da se Bohinjcem zopet povrnejo nekdanje pravice, da si bomo po svoji volji postavljali planine, da se bodo bohinjski pastirji svobodno gibali in prepevali svojim čredam kot nekdaj, da se dovoli revežem zopetno obdelovanje „La-zov“ po gozdovih, da bo vsak dobival drva in les za svojo potrebo brezplačno kot nekdaj. Bohinj Bohinjcem! Delu čast in oblast! Jezerski. K obletnici kongresa strokovnega „zedinjenja“. Obletnica kongresa strokovnega „zedi-njenja“, ki se je vršil lani 10.—12. okt. v Belgradu, nas spominja na razbijaški manever vodstva soc. stranke in skupine Milojkoviča, s katerim je bilo izigrano skoraj že doseženo strokovno zedinjenje GRS, CRSOJ in avtonomnih organizacij. Da bi odstavili z dnevnega reda vprašanje strokovnega zedinjenja delavstva za odpor in boj proti ofenzivi kapitala, so ti razbijači napravili razbijasko komedijo, katero so krstili za „kongres zedinjenja14 in so po izvršenem kongresu trobili na vso silo: „Zejdiiijenje je izvršeno 1“ 8 tem kričanjem so pač morali reformistični razbijači že prenehati, kajti volja in gibanje delavstva za resnično strokovno enotnostjo postaja silnejše in močnejše in ruši njihove prazne fraze. Ob obletnici tega kongresa mora proletariat pokazati vsem, ki razbijajo in majo namen razbijati, da bo njihovo razbijanje tako kratkotrajno, kot je bila kratkotrajna slava „kongresa zedinjenja 1925u. Za strokovno enotnost! Za resnično zedinjenje URSS, CBSOJ in avtonomnih organizacij ! Kongres krščanskega delavstva v Tržiču. Mnogi delavci so mislili (in še danes je nekaj takih), da je vseeno, če si organiziran v razredni bojevni organizaciji ali pa v klerikalni ali demokratski-fašistični. Kaka razlika je med razrednimi in meščanskimi organizacijami, se vidi tudi na kongresih enih ia drugih. Kongresi in konference razrednih organizacij so zborovanja generalštaba, na katerih se sestavljajo načrti boja za delavske pravice in vse z napetostjo pričakuje, kaj bo kongres sklenil. Kongresi meščanskih organizacij — klerikalnih in fašističnih pa so parada in po uspelosti ali neuspelosti parade presojajo kongres. „ Pravica44, glasilo klerikalnih organizacij, poroča o svojem kongresu v Tržiču kot najvažnejše to le: „Kongres je vspel nadvse sijajno ... bil je najlepša prireditev.11 V čem tiči ta sijajnost? V tem, da so bili venci, zastave, godba, pozdravi itd. „Danes je en lep večer, jutri bo pa en zavber dan44 je podnaslov. „Vlak prihaja44, „Sprevodu, „De-lavska veselica44, „Prisrčno slovo in triumfalen pohod44 itd. O teh paradnih stvareh se poroča čez celo stran. Bolj sramežljivo pa: „Delegacijskega in glavnega zborovanja ter sploh vse prireditve se je udeleževal od delodajalcev tovarnar gosp. Fr. Ahačič44. Iz obširnega poročila čez celo prvo stran smo pač posneli, da so se delegati dobro imeli, da je bila „godba izredno razpoložena4*, da je bilo „solnčece izza tržiških hribov tako ljubko, da si moral biti veselu itd., kar smo pa iskali in kar nas je zanimalo, kaj je krščansko delavstvo sklenilo z ozirom na socialno in politično reakcijo, kako stališče so zavzeli napram zniževanju plač, podaljšanju delovnega časa, kaj proti podjetniškim ši-kanam in terorju, kaj o davku na ročno delo, o stanovanjski mizeriji, o starostnem, nezgodnom in bolniškem zavarovanju, o vsem tem ni niti besede v poročilu o „de-lavskem kongresu44 v Tržiču. Da so bili nekateri delegati s takim paradnim kongresom zadovoljni, verjamemo, ne more pa biti zadovoljno delavstvo, kateremu sijajne parade nič ne pomagajo. Boj steklarskih delavcev. Redukcija v steklarni Zagorje. Kakor smo predvidevali že spomladi v DKL, da se pripravlja redukcija delavstva po vsej Sloveniji v vseh industrijskih panogah, tako se je tudi zgodilo. Ta kuga je prišla v steklarsko stroko. Vzrokov krize je več. Kolikor toliko so krizo pospešile tudi vremenske katastrofe, ki so povzročile splošno upo-stošenje v Sremu in Banatu, kjer so uničeni vsi oni kmetski produkti, ki zahtevajo za ohranitev (konzerviranje) steklo; t. j. takozvano »Einsiedevvare". V teh krajih se je potrebovalo letno od 80 do 100 vagonov stekla in tega se v letošnjem letu ne potrebuje. Še večji zastoj steklarske industrije pa povzroča pretirana produkcija, katera se dan na dan zvišuje potom priganjanja delavstva. Tako se napolnuje že itak prenapolnjeni trg. Kaj povzročuje tako pretirana produkcija, to je jasno — krizo, to pa največ radi tega, ker vsak produkt rabi gotov čas za izdelavo. Če tega ni, če se priganja k večji produkciji, pa je izdelava ničeva in s takimi izdelki se danes ne more več trgovati. Lahko je bilo industriji življenje takoj po prevratu, v prvih povojnih letih, ko je bil domači in svetovni trg popolnoma izčrpan in se je lah o vrglo vse na tržišče, če je bilo to pravilno in dobro izdelano ali ne, samo da je vzdržalo vsebino. A danes tega ni več. Vsak konsument zahteva že dober in soliden produkt. Toraj tu nastaja vprašanje: ali mnogo in površno, ali dobro in pravilno??! Naša firma p 3 tega važnega preo-kreta v industriji ni hotela videti in je ostala pri starem sistemu dela: le še več in še več. Mislila je, da bo mogoče vse druge steklarske tovarne s pretirano produkcijo uničiti. Toda kolo špekulacije se je drugače zasuknilo, in to tako, da je tržišče izbacnilo slabo izdelane produkte, kljub temu, da so bili cenejši, ter zahtevalo dobro blago, čeprav nekaj dražje. la to je eden glavnih vzrokov, ki je dovedel firmo Abel v krizo in dal razvoja konkurenčnim steklarskim tovarnam. Da je to fakt, ki se ne da več prikrivati, nam jasno priča konferenca steklarskih delavcev Jugoslavije, katera se je vršila dne 3. oktobra t. I. v Hrastniku. Na tej konferenci se je veliko pozornost obračalo redukciji pri firmi Abel. Na primer zastopniki steklarne Paračin (Srbija), kateri so največ posegli v debato, ker tamošnja tvornica izdeluje ravno isto steklo kakor Zagorje in Hrastnik, so naše mišlenje o krizi potrdili. Pri njih se je vprašanje produkcije rešilo tako, da tamošnja direkcija danes ne zahteva le mnogo in mnogo, temveč ako ravno malomanj, pačpatodobro. Naša firma je z veliko, a slabo produkcijo prišla v krizo, a paračinska pa postaja prva tvornica stekla Jugoslavije, in tudi delavstvo je 30%no boljše plačano kakor pri nas. In zaključek te točke na konferenci je bil ta, da se zahteva od firme Abel, da preneha z nad-produkcijo in premijami ter da večjo pozornost polaga na izdelavo in da uvede delavni in plačilni sistem tako, da ji bo mogoče izogniti se redukcijam, ter delavstvu dati možnost življenja. To se naj zgodi po primeru Paračina, tako da se izvede revizija vseh kolektivnih pogodb med delavstvom in firmo. Da se zopet povrnemo na redukcijo samo in da opišemo kako rafinirano se je izvedla. Dne 24. septembra je bil cdbor organizacije pozvan pred ravnateljstvo, Kjer se mu je enostavno napovedala redukcija dela za 50%ov s pripombo, da se pač lahko redukcija olajša na ta način, če smo pripravljeni delati 9 ur dnevno. S tem bi se pridobilo dnevno 1 uro, toraj me sečno 30 ur (ker se dela tudi ob nedeljah). Toraj najprej podaljšanje delovnega časa. Druga ponudba se je stavila, da se mora ca 15—20 delavcev preseliti v Hrastnik. O kaki odškodnini za časa redukcije se sploh ni hotelo ničesar slišati. Ker pa odbor stavljenih ponudb ni mogel sprejeti, se je gosp. ravnatelj prav razumljivo izrazil: »Pazite, d a ne spravite ljudi v nesrečo in da od vas ne bo kedo nesrečen." Podružnični odbor je takoj sklical sestanek, na katerem se je razpravljalo o preteči redukciji n o ponudbah od podjetja, kar pa je članski sestanek soglasno odklonil s povdarkom, da nočemo postati luinpenproletariat in oni, ki bi podaljšali delovni čas, za katerega se je delavstvo borilo desetletja. Sprejel se je predlog, v katerem se je zahtevalo, da se 7 dni 14 dnevno opravlja delo v tovarni, a ostale dneve pa kot dninarji. S tem sklepom se je podala delegacija v Hrastnik k šefu Abelu. Kot delegati Del. zbornice je bil poslan s. Kopač, kateri je tudi intervencij) vodil. Ko je bil predlog, katerega je delavstvo stavilo g. šefu predložen, ga je ta kategorično odklonil ter rekel, kdor noče iti v Hrastnik začasno v službo, se smatra pačkotodpuščen, ni-kakih dninarjev ne potrebuje. Po vsem tem nas drugi dan ravnateljstvo zopet vpraša po sklepih sestanka. Ko mu taiste sporočimo, nas opsuje s hujskači, češ da smo mi (odbor) oni, ki hujskamo, da nihče ne gre v Hrastnik. Odbor ga opozori, da se preseljevanje ne more izvršiti, ker v Hrastniku ni stanovanj. Odgovori nam, da sploh ne zahteva, da bi se preselili poročeni delavci, pač pa nžoženjeni, katerih je dovolj. Odbor se je zavzel, da sporoči zadeva še enkrat neporočenim, s katerimi se je dogovoril in so se tudi vsi izjavili, da so pripravljeni iti začasno v Hrastnik pač pod sledečimi pogoji: 1. Da se jih dodeli na belo kadno peč. 2. Da se jim da primerna samska stanovanja in 3. ko se zopet začne z normalnim obratovanjem v Zigerju, da se vsakega dodeli k svojemu prejšnjemu delu. Sedaj se pa prične gnusna politika kapitala in njegovih hlapcev. Ko smo to ravnateljstvu sporočili, je začel posamezne mlade delavce in njihove starše hujskati, „da je sploh vsak neumen kdor gre v Hrastnik", in tudi starše je hujskal naj ne puste svoje sinove v Hrastnik. Sedaj pa naj svet sodi, kaka morala je to. Na eni strani psovati odbor, češ da hujska, na drugi strani pa je ravnatelj sam hujskal delavce, naj ne gredo v službo v Hrastnik. Namen pa je bil oslabiti organizacijo sploh in jo popolnoma uničiti. A gosp. ravnatelj to se Vam ni posrečilo, kljub temu, da Vam je mladina deloma nasedla. Mi smo te prozorne nakane pravočasno opazili in naše mlade kolebljivce zopet privedli do pravega spoznanja, kdo zastopa njihove interese, organizacija ali gosp. ravnatelj. Naš predlog organizacije dela je šel za tem, da bi se kljub redukciji delalo bolj spojeno in da bi bili pri tem prikrajšani vsi samo za 2—3 dni 14 dnevno. Seveda bi v interesu kapitala to ne bilo, ker bi delavstvo eksistenčno ne bilo tako uničeno in bi ostalo še vedno pripravljeno za boj. Vsi sedanji kvalificirani delavci, razen pomočnikov bi delali 9 do 10 dni 14 dnevno, g. mojstri bi pač morali začasno zapustiti svoj mojsterski naziv, financielno pa ne bi bili niti najmanj prikrajšani, ker ne bi delali samo šest dni, temveč 9 do 10 dni. A to se jim ni dopadlo in tudi g. ravnatelju ne, ker čim bolj zastarel je sistem dela tem bolj se zna izčrpavati delavstvo. Na primer če bi mojster zaslužil 150 Din dnevno in sedaj dela samo šest dni 14 dnevno, zasluži 14 dnevno 900 Din. Če bi pa vsi g. mojstri uvideli, da jih odbor neče reducirati, na naš predi >g bi vsi lahko dobili 9 do 10 delavnih dni in s tem zaslužili tudi 900 do 1.000 Din 14 dnevno. Eto to je bil načrt organizacije, s katerim bi se olajšal gmotni položaj vseh. A mladi delavci in mojstri so šli v enotno fronto s kapitalom proti lastni organizaciji tako, da sedaj podjetje vleče svoj kvantum. Mi pa kako bomo živeli? Pomočniki s 600 do 700 Din mesečno, poročeni s 1200 do 1300 Din mesečno. Niti eden razen odbora se ni zavzel, da bi se druge dneve opravljalo dninarske posle, da bi si tako malo opomogli. In nihče zopet ne bo podvzel tega boja kot organizacija. Odbor vsem mlačnežem in kapitalu pove, da je dan 3. oktobra bil velike važnosti za razvoj boja organiziranega steklarskega delavstva proti izkoriščevalcem, kdor tega ne veruje danes, bo verjel jutri. Konec redukcij pa ne bo prej, dokler ne bo uresničena proletarska zahteva: »Tovarne delavcem in kmetu zemljo." Odbor pod. steklarjev, Zagorje. Dodatek: Kako nas je pri razpravah zastopal delegat Delavske zbornice pa prihodnjič. M. W. Socialistični voditelji uničujejo bolniške blagajne. Kar nam ni vzela Trboveljska družba in drugi podjetniki, kar nam ni pobrala kapitalistična vlada, to hočejo razrušiti socialistični voditelji, da bi proletariat ostal brez vsega, izročen buržuaziji. Samostojni demokratje (Žerjavovči) so se kot najhujši delavski sovražniki, ki se poslužujejo Orjune, usidrali v sporazumu z voditelji socialistične stranke v Osrednjem uradu za zavarovanje de- lavcev (bolniški blagajni). Že za časa »socialističnega" gospodarstva so podjetniki marsikje zadržali delavski denar za bolniško blagajno, svojega pa tudi v mnogih slučajih stiskali v svojih žepih. Odkrivati ta sleparstva in kontrolirati izvajanje zakona ni bila naloga samo osrednjega urada v Ljubljani ali Zagrebu, nego tudi raznih ekspozitur po provinci. Takih ekspozttur (bolniških blagajn) je v Sloveniji 18. Ž^lja samostojnih demokratov je seveda, odpraviti te bolniške blagajne, ki so podjetnikom v napoto. Če bo torej delavec imel opravka z bolniško blagajno, bo moral namesto peš v bližnji večji kraj hoditi z vlakom v Ljubljano ali pa pisati dolga pisma s koleki, na katere ne bo dobi odgovora. Torej je v delavsko škodo, če se te ekspoziture po deželi odpravijo. No, želja je bila samostojno-demo-kratska, v meso in dejanje pa jo hočejo spraviti socialistični voditelji, stari zavezniki liberalcev — demokratov. O tem nam svedoči sledeče dejstvo. V nedeljo 17. oktobra je bila v Del. zbornici sklicana neka anketa s strani Strokovne komisije. Poleg delavcev so prišli tudi socialistični voditelji, ki so — čujte in strmite — predlagali, da se ekspoziture bolniške blagajne po deželi odpravijo. Stanko Likar (socialist) je bil celo tako predrzen, da se je delavcem v zasmeh izjavil: »Namen zakona ni, bolnika podpirati z denarjem, nego mu vrniti zdravje (na kak način in s čim?). Popolnoma odveč so ekspoziture v Logatcu, Konjicah, Šoštanju, Tržiču, na Jesenicah, v Kamniku, Gornji Radgoni, Murski Soboti, Krškem. Uradniki pri teh ekspoziturah kradejo denar delavskemu zavarovanju." Pridružil se je temu mnenju seveda Golmajer, ki je v Ženevo grede zapravil 27.000 delavskega denarja, na anketo pa je bil za politiko »štedenja", čeprav je na drugi skupščini ravno on predlagal, da se hranarina izplačuje pri ekspoziturah. Kako naj se izplačuje, če se pa na drugi strani odpravljajo bolniške blagajne?! Z levo se daje, z desno pa vse vzame, kaj ne da, voditelji razpadajoče SSJ komande. Seveda se je anketa v tem znamenju tudi končala. Kaj pravi Strokovna komisija k temu? Kaj pravijo voditelji skupine »Zedinjenja", ki sedijo v tej Strokovni komisiji? Pozivamo delavstvo, da brani bolniške blagajne pred uničenjem, ki ga hočejo socialpa-triotski voditelji po želji demokratov. Pozivamo vse strokovne podružnice vseh strok in vseh krajev, da se izjavijo proti ukinitvi ekspozitur. Pošljite vaše mišljenje Strokovni komisiji in vsem delavskim listom, da se objavijo vaši protesti. Tukaj imamo vsi delavci enotne interese! Torej protestirajmo vsi! Varujmo naše bolniške blagajne! Na hrbtu mi visi podedovana nevolja — kaj zato, če si se zmotil enkrat, zahvaljen lepo, suhi fant, moj biatl — Zakaj s teboj bom šel takrat, ko boš prave zagledal bele roke, skalo vzdigovat, da jo treščiva v tiste, ki nam stiskajo vrat. — (Tone Seliškar, „Trbovlje“.) Pred tremi leti. Zgodovina boljševizma. Prevel Ciril Štukelj. Opomba: Prinašamo pona-tisk članka, ki je izšel pred tremi leti v „Glasu svobode", glasilu Neodvisne delavske stranke, in sicer 25. oktobra in 1. novembra 1923. Prevod je preskrbel tedaj Ciril Štukelj iz zagrebške revije „Nova evropa", majska številka 1923. Caristična vlada je uspela, da zaduši prvo rusko meščansko demokratsko revolucijo in celo leto 1907 nosi pečat popuščanja revolucionarnega po-kreta. Dne 3. junija tega leta je razgnala vlada Drugo dumo, zaprla voditelje socialdemokratske stranke in jih obsodila na prisilno delo ter spremenila volilni red v korist veleposestnikov in višjih slojev buržuazije. Pride doba Sto-lipina in medtem ko ostanejo boljševiki pri svojih načelih, menjševiki izjavljajo, da je revolucija končana in je treba opustiti revolucionarno ilegalnost, da se mora izvršiti javna organizacija in da je treba črtati vse revolucionarne točke programa. Akcijski program menj-ševikov je dejansko pomenil taktično parolo »uničenja razredne samostojnosti proletariata" — zato so dobili ime »likvidatorji". V decembru 1908 se je sestala vseruska strankina konferenca, ki ima velik* pomen, ker je določila osnovna taktična načela stranke, obsodila je »likvidatorje" in rešila najvažnejša organizacijska vprašanja. Leti 1908 in 1909 ste bili doba najhujše reakcije. Boj menjševikov je v teh ietih bil silno težaven, posebno še zato, ker so se pojavila kolebanja v samih boljševiških vrstah. Pokazala se je struja, ki je hotela izmirjenje z menjševiki; na drugi strani pa zopet radikalna struja takozvanega »otzovizma" oziroma »ultimatizma", ki se je leta 1909 organizirala v skupino »Naprej". »Leninovci" so se morali boriti tako proti otzovistom (ultimatistom, napre-jevcem), kakor tudi proti likvidatorjem. Naprejevci so zahtevali, da se opuste vsa legalna sredstva, kar bi na koncu koncev povzročilo, da bi se stranka izpremenila v peščico zarotnikov. V juniju I. 1909 se je vršila konferenca razširjenega redakcijskega odbora boljševiškega glasila »Proletarec", ki je bila velikega pomena za očiščenje delavskih vrst in za določitev taktike boljševikov. V januarju 1910 se je sestal plenum centralnega odbora, ki je skušal združiti vse skupine in frakcije, kar pa ni uspelo. Od leta 1910 se opaža vsled napredka industrije živahnejše gibanje delavskih množic, tako da od 1. 1912 to gibanje jasno kaže, da se bliža nova revolucija ... V januarju 1. 1912 se je vršila konferenca boljše- viških organizacij, in to brez likvidatorjev, ki je bila proglašena za splošno strankino konferenco ... S tem je bila dokončana organizacija boljše-viške stranke kot p o s e b n e proletarske stranke. V marcu 1912 so zbrali likvidatorji okoli sebe vse neboljševiške elemente, od menjševikov pa do anarhističnih Naprejevcev ter so ustanovili v avgustu 1912 v Parizu takozvani »avgustovski blok" (to je bilo »Zedinjenje". Op ). V sledeči dobi je ta blok vedno bolj izgubljal na terenu; I. 1914 se je gibanje množic vedno bolj približevalo revoluciji in je v juliju 1914 petrograjski proletariat začel odkrit boj na ulici. Med tem pa je začetek svetovne vojne prekinil pokret delavskih množic, ki je zavzemal vedno revolu-cionarnejše oblike. Sledil je polom druge internacionale, ki so mu zapadli tudi likvidatorji, ki so se postavili na stališče obrambe buržujske »domovine" za časa svetovne vojne. Predlagamo da se skupno borimo za strokovno enotnost. Izšla je 4. številka „Dela“, glasila skupine „Zedinjenja“. V njej posyeča našemu časopisu precejšnjo pozornost. Izjavljamo, da na blatenje in nestvarno kričaštvo ne bomo odgovarjali. Delavstvo hoče stvarne debate in stvarnih dejanj 1 Moramo pa konštatirati, da je ,Delo' med drugim prineslo izjavo, na katero stavljamo naše predloge, da se od besed preide na dejanja. „Delo“ namreč piše: »Skupina »Zedinjenje" je prenesla vse, da se je strokovna enotnost v večji meri izvršila. Po svojem iskrenem združevalnem delu se tudi imenujemo: skupina »Zedinjenje". In ako hoče danes še neujedinjeni CRSOJ iskreno zedinjenje, smo pripravljeni, pozabiti na vse klevete, s katerimi so nas ti ljudje obsipali, in storiti vse, da pridejo v krog združenega delavskega strokovnega gibanja . . .“ Na te besede predlagamo, da se preide do dejanj za strokovno enotnost s CRSOJ-em! Mi smo pripravljeni skupno se boriti za to zedinjenje. To smo že v letaku sredi maja meseca izjavili. Odgovor »Zedinjenja" prihaja sicer pozno in celo po odklonitvi predloga s. Vistra za popolno strokovno zedinjenje na plenumu Strokovne komisije, proti kateremu so glasovali tudi zedinjaši. Kljub temu povodu gornje izjave stavljamo »Delu" in skupini »Zedinjenje" naslednje prak-tične, izvedljive in sprejemljive predloge, ki jih je treba spraviti v življenje: 1. Na kongresu Delavskih zbornic v Belgradu, ki se vrši v nedeljo dne 24 oktobra, je treba predlagati, da se neodvisne strok, organizacije (CRSOJ) sprejmejo v sestavDZ in da se registrirajo. Voditelji »Zedinjenja" in uredniki „Dela“ bodo na tem kongresu in to lahko storijo, da dokažejo svojo iskrenost. 2. Na kongres Del. zbornic niso pozvane neodvisne strokovne organizacije (CRSOJ). Treba je predložiti na kongresu sžmem, da se to stori. 3. Na kongresu DZ in na plenumu vodstva URSS-a v Belgradu je treba predlagati med drugim tudi, da je ena najvažnejših delavskih nalog, strokovno zediniti amsterdamski URSS in neodvisni CRSOJ na poznani platformi avtonomnih organizacij. 4. Zlasti je nujno, na plenumu vodstva (amsterdamskega) URSS-a razgo-varjati o akciji delavcev Niša in Subotice za strokovno zedinjenje in pozdraviti to veliko in zdravo in bo-jevno stremljenje delavskih mas iz tovarn za enotnostjo. Plenum vodstva URSS a naj obsodi razdiralno delo socialističnih voditeljev in njihovega tajnika Beliča. 5. Na plenumu vodstva URSS-a (amsterdamski) naj predložijo zastopniki skupine »Zedinjenja;1 in „Dela“, da se vodstvo URSS-a izjavi za akcijo avtonomnih strokovnih organizacij, da sprejme njihovo platformo in da se zavzame za konferenco z avtonomnimi zvezami in s CRSOJ-em, da se tako storijo prvi koraki k zedinjenju. Po kongresu DZ in po plenumu vodstva URSS-a pa predlagamo konkretno : a) da se skupno borimo za zedinjenje URSS-a z neodvisnim CRSOJ in da dejansko »storimo vse“ za to zedinjenje; b) da zlasti podpremo akcijo avtonomnih zvez, ki se že od poletja sem prizadevajo za zedinjenje; c) da podpremo akcijo komunističnih in socialističnih delavcev v Nišu in Subotici in da odbijemo vse poizkuse socialističnih voditeljev v Belgradu, razbiti to akcijo; d) da skupno branimo sklepe tivolske konference, ki v točki 7 c) nalagajo delovanje za strokovno enotnost in ki jih hočejo socialistični voditelji revidirati, kar se jim je na zadnjem plenumu Strokovne komisije s pomočjo Štuklja in Makuca že posrečilo; e) da skupno branimo enotnost ve-lenjskepodružniceter proletarsko demokracijo v strokovnem gibanju. — Pripravljeni smo, boriti se za gornje predloge z vsemi delavci vseh prepričanj skupno, brez dvoma tudi s skupino „Zedinjenje“. Dosedanja njena politika — eno v besedah, drugo v dejanjih — nas navdaja z dvomom v njeno iskrenos — toda: na naše stvarne predloge pričakujemo stvarnega odgovora. Živela strokovna enotnost! skih doklad, toda dokazal je, da je prejemal tiste tisočake ravno v tistem času, ko so se doklade odpisovale. Moderndorfer je nasproti vsem štirim tožiteljem formelno propadel, toda moralno na vsej črti zmagal in z njim je zmagalo tudi mežiško delavstvo. Zanimivo je še posebno, da veliki župan ni umaknil svoje tožbe in da je boj mežiškega kapitala in korupcije proti mežiškemu delavstvu na vsej črti moralno podprl. V koliko je to storil zato, da si pridobi s tem podlago, za preganjanje učitelja Miiderndorferja in oviranje mežiškega delavstva v njihovem boju proti kapitalistični korupciji — bomo kmalu videli. Boj mežiških delavcev za svojo občino in proti korupciji kapitala. Proces, ki se je vršil 12. t. m. pred deželnim sodiščem v Ljubljani po tiskovnem zakonu proti socialnodemokratičnemu učitelju Moderndorferju i? Mežice, ni bil na-naden tiskovni proces in mi ga opravičeno imenujemo boj mežiških delavcev za svojo občino in proti korupciji kapitala. Mežiški delavci si niso samo znali priboriti mežiške občine, temveč jim moramo lojalno priznati, kakor se drugače politično ne strinjamo s socialno demokratično stranko, kateri pripadajo, da znajo voditi občinsko gospodarstvo v korist delavstva. Oni razumejo, da je vse bogastvo, ki ga oni kopičijo angleški rudniški družbi, plod njihovih rok, zato se tudi držijo načela, da mora biti v njihovih rokah občinsko gospodarstvo, da mora od tega bogastva ostati čim več v mežiški občini. Oni so razumeli obremeniti rudnik kolikor največ dovoljujejo državni zakoni in izvršiti z denarjem, ki bi bil romal drugače v žepe londonskih kapitalistov, različne naprave, imajo veliki pomen za delavstvo in s katerih izvršitvijo lajšajo brezposelnost svojih o >čanov in tudi drugih delavcev. Kot posebno zaslugo je treba priznati mežiškim dela/cem, da so razumeli, da občina lahko gradi tudi v svoji batni režijj) (1„ delavska občina ne sme delavcev odirati, da jim mora dajati človeku primerne mezde in da je nepotrebno, da kapitalistični podjetniki odnašajo mastne profite, ki 8e delajo seveda samo na ta način, da ae iz delavcev izžema nadvrednost. Načelo mežiške delavske občine je: kar bi moral zaslužiti podjetnik, to je delavski zaslužek in to morajo dobiti delavci v obliki boljših plač, kakor jih plačajo podjetniki. Duša tega gibanja v Mežici je Miidern-dorfer in zato je naravno, da je on tudi tarča angleškega kapitalizma in njegovih slovenskih hlapcev. Letos je MSderndorfer izdal brošuro, v kateri dokazuje, da je rudnik z napačnimi napovedmi dohodnine oškodoval državo in mežiško delavsko občino. Ne samo to. Hudnik da se poslužuje tudi podkupovanja državnih uradnikov, da doseže znižanje občinskih doklad. Moderndorfer je korajžno napisal, da je prejel prevaljski davčni upravitelj 70.000 Din zato, da je dosegel črtanje 5,000.000 K doklade občini Mežici. Pogumno je povedal, da so v rudniške manipulacije vpleteni „nekiu državni uradniki. Rudnik in obdolženci niso poskušali ovreči najmastnejših Moderndorferjevih ob-dolžitev, pač pa so se čutili žaljene pri stvareh, kjer so vedeli, da jih Moderndorfer formalno ne bo mogel dokazati. Tožili so ga kar štiri tožitelji hkrati: angleški rudnik, davčni upravitelj Zazula, rudniški uradniki, vrangljevec Ryndin, katerega Mrderndorfer dolži, da je nosil Zazuli podkupnine, in mariborski veliki župan, ki se je štel med tiste „neke“ uradnike, čeprav po izjavi Moderndorferja in po njegovem postopanju sodeč ni bil mišljen. Moderndorferju se ni posrečilo dokazati, da je Zazula prejel ravno 70.000 Din od rudnika, pač pa je dokazal, da je prejel več tisoč dinarjev. Posrečilo se mu ni dokazati, da je bil tisti denar dan Zazuli ravno za to, da bi povzročil odpis občin- Teorija in delo. Mi smo vedno delali razliko med tistimi delavci v »Zedinjenju", ki so v svojem velikem idealizmu in nagnani od realnih razmer v delavskem razredu v Jugoslaviji nastopili za zedinjenje vsega delavstva v eno samo delavsko politično stranko, in med tistimi ustanovitelji Zedinjenja, ki so napravili pri nas razkol in si nadeli to aktualno firmo, da bi z njo prikrili svojo pot pred delavstvom. Ta naša uvidevnost nam je dajala ono gotovost v vsej naši kritiki te struje, ki je potrebna, da se tak pojav v delavski politiki napravi čim manj škodljiv, da se delavcem, ki so v dobri veri prišli na napačno pot, čim prej odpro oči. Te poti se hočemo držati tudi danes, ko je postalo Zedinjenje v svojem listu »Delu" skrajno nervozno in hoče v svojem organu in s svojim delom moralo končno pokazati svojo pravo barvo in razodeti svojo naravno pot. Mi smo od vsega začetka povedali delavstvu javno v diskusijah, kam vodi ta pot. Na mnogih vzgledih iz drugih držav, zlasti iz Italije, Francije, Nemčije in Čehoslovaške smo pokazali, da nastopi Štuklja, Sedeja in Makuca niso nič izrecno našega, slovenskega, odnosno nastopi Živote Milojkoviča in njegovih sotrudnikov, nekaj izrecno srbskega. Mi smo takoj od začetka naglasili, da je to internacionalen pojav, utemeljen v stvarnih razmerah in v osebnih značajih takih ljudi. Mi smo končno take pojave že prej preživljali v Sloveniji. Za nas ni bilo torej to nič novega in zato smo z lahkoto u-gotovili: ta pot vodi ali v socialni patriotizem ali pa celo v fašizem. Ta pojav v Sloveniji je zamedlo in otežkočilo eno dejstvo: to, da se je pojavil ravno v času prebujevanja delavstva in v veliki krizi brezposelnosti in redukcije Jasno, da je v takih časih najbolj potrebna enotnost vsega delavskega razreda in da si jo vse delavstvo želi. Mi smo to prvi uvideli in tudi prvi iskreno začeli delati zanjo tam, kjer je neposredno mogoča in kjer je predvsem potrebna — to je na strokovnem polju. 'Toda ravno tako jasno je tudi, da obstoja v takih časih največja nevarnost, da se izraziti oportunisti polastijo pravilnih gesel in na-gnenja mas, da jih potvorijo in izkoristijo za to, da zavedejo mase na napačne poti. To smo doživeli prvič leta 1922-23 z »enotno fronto", kjer so bili uspehe poželi klerikalci, in to doživljamo danes s to edino razliko, da je delavstvo danes politično napredovalo in da radi tega ni šlo oportunistom v večji meri na led. Vse delo Štuklja, Sedeja in Makuca je v živem nasprotju z njihovimi gesli in zato mislimo, da je prišel čas, da začnemo njihova gesla in dela mirno in hladnokrvno sporejati, da jih bodo videli _ tudi tisti sicer redki ročni delavci, ki jim tudi danes še sledijo na njihovi polžki poti. Kaj so glavni teoretični šlagerji voditeljev Zedinjenja? Oglejmo si jih! »Delavci rabijo zedinjenje — intelektualci nočejo zedinjenja in gonijo samo svoje edinozveljčavne teorije. Voditelji se nočejo sporazumeti I" Ta parola je zelo ljudska, zelo blizu delavcu. Toda ali niso voditelji Zedinjenja intelektualci in zakaj so ti napravili razkol pri nas, zakaj so odšli iz naših vrst? Mar ne zaradi svojih teorij o strokovnem in političnem gibanju? Zakaj se niso hoteli sporazumeti, ko jih je konferenca sodila in ko so višji fori obsojali njihove teorije in njihovo delo ? Kdor pobija eno teorijo, postavlja drugo novo teorijo. Ni mogoče drugače. Marksistična teorija je načrt .delavskega boja in delavske poti v socialistično bodočnost. Brez teorije ne bi bil danes nikak delavski boj mogoč. Zato je hudobna in nesmiselna dema-goška fraza nastopati pr^ti teorijam sploh. Nastopati je mogoče proti napačnim teorijam, tako se postavljajo boljše. Mi vidimo, da danes tudi delavci teoretizirajo in pišejo programe. To je zelo razveseljivo dejstvo, to je znamenje, da so začeli sami misliti. Toda sodrugi, če mi vsi pišemo teorije in še posebno, če tudi 'delavci pišejo teorije, kdo ima presojati, katere teorije so potem pravilne? Mi moramo imeti vendar le en najvišji forum, kateremu priznavamo pravico, da naše teorije potrjuje, ali pajihzameče! Ta forum so delavske internacionale. Mi imamo tu predvsem dve delavski politični internacionali in tu se moramo odločiti. Ljudje, ki zavržejo 111. internacionalo, lahko priznajo samo še II. internacionalo ali pa nobene več. Voditelji Zedinjenja priobčujejo v »Delu“ načrt programa avstrijske socialistične stranke in ga smatrajo za svojega. To je, odr.osno bo program stranke, ki je v II. internacionali. Mi pa vemo, da je II. internacionala so-cialpatriotična internacionala. Torej so voditelji Zedinjenja samo proti nekim teorijam, a niso proti teorijam II. internacionale. Dalje si je postavilo Zedinjenje za nalogo pobijati vse napake v obstoječih delavskih strankah in zediniti na pravi poti yse delavske stranke. Tako govore, Kako pa v praksi? Ali ne delujejo voditelji te skupine v vseh vprašanjih popolnoma v soglasju s Social. Partijo v Strokovni komisiji, Delavski zbornici in povsod? (Pri vprašanju zedinjenja URSS in CRSOJ, velenjski slučaj in nastop Sedeja na občnem zboru Zveze delavskih žena in deklet za kristanovstvo.) Ali so C. Štukelj, Makuc ali Sedej že kje nastopili proti socialpatriotizmu in režim-stvu Soc. Partije? Ali ne priporočajo teOrij II. internacionale? Ali niso iskali zbližanja in zedinjenja samo s Soc. Partijo? Da so voditelji Zedinjenja napram II internacionali bolj odkriti kot' na-pram svojim lastnim pristašem delavcem, zvemo z Dunaja preko »Radnič-kih novin" (13. oktobra), ki pišejo: »Njihovi (Zedinjenja) istoimenci v Slo\ eniji, ki so se tudi odcepili od komunistične stranke, so uvideli, da proces konsolidacije delavskega razreda v Jugoslaviji ne more iti po drugi poti, kakor s stopnjevanjem zbiranja socialističnih elementov in so po lastni iniciativi predložili naši Socialistični stranki v Sloveniji, da se pogajajo o zedinjenju izključno z našo stranko (podčrtali mi), da bi postavili absurdno (nesmiselno) zahtevo, da se mora naša stranka najprej likvidirati. Ta skupina je poslala celo inozemskemu tisku izjave, da se je začela pogajati o zedinjenju s socialistično stranko v Jugoslaviji in da nima nič proti temu, •. Ukinili so nam odpuste v slučaju obolenja družinskega člana, mi smo molčali. Reducirali so družinske doklade, ženskam vse, možkim na tri člane, a tudi to nas ni zdramilo. Tako imamo sedaj sramotno nizko plačo, ki je za polovico nižja kot pred vojno. Zenska zasluži komaj 26 Din dnevno, možki 31, rokodelec pa 37 Din. To so plače, ki absolutno ne krijejo eksistenčnega minimuma. Na drugi strani pa vidimo poročilo finančnega odbora, ki pravi, da izkazuje monopolska uprava leto za letom ogromnejše dobičke, tako da lahko plačujejo s temi dobički vse srbske predvojne dolgove, in ako zasledujemo mesečne proračune, vidimo, da presegajo dohodki monopola skoro za 30 miljonov redni proračun, 30 miljonov več profita smo nagarali kot so pričakovali. Toda za nas ni niti dinarja. PaČ pa gospodje višji uradniki in di- rektor dobivajo vsake tri mesece mastne nagrade, da s tem večjim veseljem pritiskajo ubogo delavsko paro . . . Toda to še ni vse. Vsilili so nam tudi sramoten delavski red, o katerem spregovorimo v prihodnji številki. Sodrugi 1 Ali bomo res prešli preko vsega tega kot da se nas ne tiče? Dopisnica. Sektaštvo in razbijaštvo JSDS. (Pismo iz Vrhnike.) Podružnica delavske telovadne in kulturne zveze „Svobodau na Vrhniki je na svoji seji z dne 10. oktobra 1926 ugotovila in sklenila objaviti sledeče: ^Konzumna in produktivna zadruga Cankarjev dom na Vrhniki je imela svoj občni zbor mescca julija t. 1. Člani načelstva zadruge so pristaši Jugoslovanske socialno demokratične stranke. Tudi članstvo te zadruge sestoji iz članov te stranke. Članica zadruge je pa tudi podružnica „Svobodeu na Vrhniki. Na omenjenem občnem zboru je član zadruge Lovro Klemenčič ugotovil potrebo pridobivati nove zadružne člane za njen prospeh. Zastopniki podružnice „Svobodeu smo predlagali, naj načelstvo potom agitacije, zadružnih sestankov in shodov, omogoči pristop k zadrugi in naj razširi potrebo zadružništva med delavce in kmete. Ugotovili smo, da je neresno govoriti o pridobivanju novih članov, če se s propagando ne da prilika za pristop. Povdarjali smo, da vsled tega ni od članov „Svobodeu še nihče član zadruge. Domnevali smo, da se načelstvo zadruge namenoma brani sprejemati v zadrugo člane, ki niso pristaši JSDS. Ta domneva je sedaj potrjena. Pričakovali smo propagandne sestanke od načelstva zadruge in bili pripravljeni pristopiti kot člani. Načelstvo ozir. posamezni člani tega načelstva pa sedaj pravijo, da ne bi bilo v korist delavskega razreda delati v prospeh te zadruge, ki je včlanjena pri zvezi gospodarskih zadrug za Slovenijo v Ljubljani, torej pod nadzorstvom bankirja Antona Kristana. Do tukaj se bi mi popolnoma strinjali. Med tem časom so pa člani načelstva zadruge Cankarjev dom otvorili konzumno prodajalno v okvirju Kmetsko-delavske zveze, organizacije JSDS. Vse to se je izvršilo brez vednosti članice zadruge, podružnice Svobode na Vrhniki, ozir, njenih zastopnikov. To navajamo, ker je ta nov pojav v zadružništvu, med delavci in kmeti na Vrhniki poglobil razcepljenost, ne pa ustvaril potrebne podlage za skupno delo, ki se je toliko na-glaševalo posebno s strani posameznih članov načelstva zadruge Cankarjev dom in od večine članov zadruge. Dejstvo, da je vsak nov pojav v delavskem gibanju, bodisi krajevnega ali splošnega značaja, zadeva celokupnega delavskega razreda, nas opravičuje to' javno priobčiti. K temu nas je vodila tudi misel, zavrniti mnenje nekaterih zadružnikov, da so člani „Svobodeu, kateri so na občnem zboru bili navzoči, ovira skupnemu in enotnemu delu na zadružnem polju. Pismo invalida. Cenjeni sodrug! Gotovo Bte že slišali kritiko kakega invalida, ki si mora s svojimi pohabljenimi udi služiti svoj kruh. Sem 40 odst. vojni invalid in kaj imam od tega? Po 40 odstotni delanezmožnosti bi moral pravilno dobiti tudi 40 odstotno odškodnino. Sem pa že dve leti reduciran in hodim zaman prositi za tistih borih 7'30 Din. Od mene, ki sem po petnajstletnem bivanju v Nemčiji moral prisiljen romati v vojno k tujemu polku, se zahteva, naj privedem pričo, ki bo izpovedala, da je videla, ko je mene avstrijska šrapnela pri ustreljevanju na italijanske postojanke ranila. Vprašam, ali je mogoče najti tako pričo? V istem „zugu“ so bili ljudje — Nemci, katere nisem v svojem življenju več videl, ko so me odnesli v bolnico. Funkcionarjem izvršnega odbora pa: Zakaj ne poveste reducirancem, da se priče, ki niso s svojimi luštnimi očmi videle, ko je reduciranec bil ranjen, ne bodo upoštevale. Meni, ki sem našel edino pričo, s kattyo sva se vsakih 48 ur videla, t. j. pri izmenjavi straž, se mi je reklo, da zadostuje. Bolje bi bilo, če bi se nam odkrito reklo, da za nas nema para, ker ga rabi vojni minister za kanone, da bo še več invalidov. Delu čast in oblast! Rakek 59. Anton Mlinar. Izkoriščanje vajencev. Ljubljana. Strojne tovarne it livarne. Slišali smo, da pride v „Enotnost“ vsak proletarec do besede in prosimo, da uvrstite par vrstic od nas najbolj izkoriščanih, namreč vajencev. Naša tovarna je bila preje nemško podjetje, potem pa so jo nacionalizirali. Sedaj pa ti nacionalni „borciu najbolj izkoriščajo nas vajence. Učna doba traja tri leta, prve dve leti dobi vajenec piši in beri pet dinarjev tedenske plače. V tretjemu letu pa 80 para na uro ali 36 Din 80 para tedensko. S to plačo mora plačevati vajenec šolnino za obrtno šolo, ki znaša 15 Din mesečno. Ke.r so pa vajenci navadno vsi od revnih starišev nimajo odkod dobiti obleke, hrana pa je itak že tako slaba, da se komaj držimo pri življenju. Našemu podjetju pa še ni to zadosti, uvedlo je še posebno vrsto izkoriščanja vajencev. V ključavničarski delavnici je namreč zaposleno 20 vajencev in 12 pomočnikov, v strugalnici pa 8 pomočnikov in 11 vajencev. Kaj to pomeni bo vsakemu jasno. Podjetju pa še ni dovolj, da mu vajenci napravimo dve tretjini dela, ono gre še dalje. Prišlo je novo naročilo, in-žinir je zahteval od vodstva šole, da se gotovo število vajencev pusti iz šolo in jih je zaposlil do 7. ure zvečer, čeprav je normalno delo le do 5. ure. Tako so vajenci izvršili vsa ta nova naročila. Ravnatelj je zopet pri vodstvu obrtne šole izposloval, da moramo starejši vajenci hoditi v šolo namesto v petek zvečer, v soboto popoldan in nedeljo dopoldan, t. j. v svojem prostem času. Na ta način jih v petek zaposli do 7. ure zvečer, v soboto in nedeljo, ko bi morali biti prosti, jim je ta čas vzet za šolo. Za pomočnike ni dovolj dela in ne delajo čez uro, ker bi se jim moralo plačati, vajenci pa ne stanejo nič. Kovinarska strokovna organizacija in strokovna komisija menda še ne vedo, da so v tej tovarni vajenci, s katerimi se tako nečloveško postopa, Delavska zbornica pa v sporazumu s klerikalci in fašisti spi. Njen tajnik ima 4000 Din plače iz krvavih delavskih žuljev, ni mu pa nič mar, da vajenci garajo do 7. ure zvečer za 5 Din tedensko. Štukelj, ki je nekdaj vodil mladinsko organizacijo, katere člani smo bili tudi mi, je danes zlezel do svojih 3000 Din mesečne plače, in je pozabil na svoje nekdanje mlade sodruge. Tem potom pozivamo tudi vajence iz ostalih velikih in malih obratov v Sloveniji, da nam v „Enotnostiu opišejo svoj položaj, da spoznamo naše skupne težave in da se tako pripravljamo na skupen in enoten boj za svoje pravice. Ta boj pa mora biti na razredni podlagi. Živel razredni boj! Vajenec — dopisnik. Izkaz tiskovnega sklada od 18. septembra do 10. oktobia Nab. pola št. 2, Javornik 31 Din, št. 37 a Staritrg 50 Din, št. 79 Ljubljana 41 Din, št. 87 istotani 20 Din, št. 93 Guštanj 326 Din, skupaj 468 Din. J. Ž 30 Din; po 10 Din: G. S. M. (Trbovlje), J. I, F. J., V. G. (Črna), I. M. (Hrastnik), V. S. (Kropa), L..B. (Bled). A. P. (Ljubljana) 8 Din Po 5 Din: R. H., A M, (Vič), I. !>., A. V , A. M (Ljubljana), K. S., F. Ž, B. K. (Trbovlje), J. D (Novomesto), P. H. (Mengeš), J. A. (Kropa) J. 1. (Črna). D. B. (Trbovlje) 5'50. Po 4 Din Goričan (Francija), I. K. (Vič). R. Ž. (Ljubljana) 3 Din, skupaj 194 50. S. Alojz Erjavšek je v daljni Franciji, v kraju La Bocca, kjer je on edini Slovenec, sestavil nabiralno polo za tiskovni sklad »Enotnosti" in nabral nanjo 50 frankov, to je 74 Din. Žrtvovali so za „Enotnost“ francoski, italijanski, madžarski, hrvaški in poljski rudarji po 2, 3, 5 frankov. V spremnem pismu piše s. Erjavšek: „Ti »Enotnost* si edina, ki se za-vzemaš za nas sužnje kapitala in ki nam kažeš pravo pot do rešitve iz te sužnosti in ustvarjaš tako človečanstvol Kako si nam potrebna, naj ti bo dokaz to, da te celo oni proletarci podpirajo, ki te niti čitati ne znajo. •Sodrugi! Ne dopustite, da nam „Enotnost“ gine, ker brez nje bomo tudi mi poginili!" Skupaj 736‘50 Din. Zadnji izkaz (!.) 2320'50 „ 3057 Din. Sodrugil Vzemimo si za vzor ljubezen s. Erjavška do našega skupnega glasila in sledimo njegovemu pozivul Plačujmo redno naročnino! Zbirajmo za tiskovni sklad! Širimo našo „Enotnost“! Še nad 70 nabiralnih pol niso sodrugi obračunali! Če bi bili bolj vestni, ne bi bilo treba, da izhaja „Enotnost“ na 2 straneh. — Zato obračunajte takoj jutri! Zahvala. Podpisana se najprisrčneje zahvaljujem našim sodrugoin iz Francije za poslano mi vsoto 500 Din. Julijana Fakin, Zagorje. P. Ptuj: Staro in vsemu svetu znano je dejstvo, da socialisti povsod iščejo stikov s kapitalisti. Zato ne bi našim čitateljem bilo ničesar novega, če bi objavili in komentirali pismo uprave »Delavske Politike", v katerem se obrača do kapitalistov za inserate, da bi »trgovski stiki čisto gotovo še zboljšali, kar je tudi v vašem interesu". Sicer pa hvala in pozdrav. Piši še! Lastnik in izdajatelj: Alojz Kusold, Ljubljana-Moste. Odgovorni urednik: Ciril Skočir, Ljubljana. Tiskarna Jos. Pavliček v Kočevju. Kaj pišejo delavci