List 13.
Gospodarske stvari.
K pridelovanju krme na polji.
Pridelovanje krme na polji postaja vedno bolj važno, zlasti, odkar cena žita zmirom bolj pada, cena goveje živine pa kvišku gre. Med krmskimi rastlinami, katere na polji pridelujemo , zavzemati prvo mesto nemška detelja ali lucerna in pa štajarska detelja ali rudeča detelja. Z ozirom na pridelovanje teh dveh rastlin nastane vprašanje: Zamoremo li pridelovanje tih rastlin z ozirom na sedanje razmere tako močno pomnožiti, da bi se nam ne bilo bati tudi opešanja zemlje ?
Detelja vzame iz zemlje veliko apnenca, posebno pa izsrka iz spodnje plasti zemlje veliko redilnih snovi, katerih zadnjih zemlji ne moremo nazaj dati z gnojem. Iz tega vzroka: ne moremo na eno in isto njivo štajerske detelje poprej sejati, kakor še le čez najmanj 6 let, „lucerno" pa čez 12 let.
Ce se tudi v dostih krajih pridelovanje štajerske detelje in lucerne ne da pomnožiti, zamoremo vendar pridelek krme povečati s setvijo primernih trav, koje mešamo z deteljo. Taka mešanica ima sledeče prednosti: Mi zadobimo veliko množino jako dobre krme, ne da bi škodovali s takim pridelovanjem rodovitnosti zemlje; trava pomešana z deteljo zamore bolj pogosto na eni in isti njivi biti sejana, trpi manj pred mišimi, kakor večletna detelja, ter tudi na vlažnih njivah dobro uspeva.
Sem ter tje se sliši, da je mogoče travnike narediti , ako se puste stara deteljišča rasti. Ta misel je popolno napačna; kakor hitro detelja iz njiv izginjuje, prične se kazati le plevel, ne pa dobra trava. Na taki njivi je mogoče le polagoma narediti z dobrim gnojenjem primerno ledino, obstoječo iz dobrih kraških trav. Ako želimo napraviti iz njive dober travnik^ treba jo je najprvo dobro obdelati in plevela očistiti. Potem jo je treba obsejati z dobro in primerno mešanico raznih trav. Pri setvi ne smemo biti skopi ne s semenom, ne z denarjem, ki ga moramo dati za seme. Mislim, da bode marsikomu vstreženo, ako na tem mestu prijavim sostavo dveh mešanic, kateri ste se prav dobro obnesli.   Prva je za travnike, ki imajo
vedno travniki ostati,  druga pa za njive,  koje imajo nam dajati krmo za kake dve ali tri leta.
Sostava prve mešanice obstoji za en hektar iz sledečih sostavin in množin: 10 kil bele detelje, 4 kile hmeljne detelje, 6 kil švedske detelje, 2 kili lucerne, 10 kil svinjskega repa, 8 kil laške ljulike, 8 kil francoske ljulike, 16 kil angleške ljulike in 8 kil espar-sete. Za sostavo druge mešanice priporoča se sledeče: 4 kile bele detelje, 6 kil hmeljne detelje, 16 kil švedske detelje, 10 kil svinjskega repa, 8 kil laške, 16 kil angleške in 4 kile francoske ljulike ter 12 kil espar-sete. Hmeljna detelja je neke vrste lucerna, ki rumeno cvete. Švedska detelja je v taki mešanici tri leta zelo dobra ter v rašči zelo podobna štajerski detelji.
To mešanico zamoremo sejati spomladi samo za-se ali pa z ječmenom, ovsem ali jaro pšenico. Z ozirom na to, ali se je to seme same za se sejalo ali pa s kakim žitom, dobi se še v prvem letu manj ali več strniščnega pridelka.
Će se toraj upognemo tirjatvam časa ter pomnožimo pridelovanje krme, donašala nam bode taka krma veliko lepe živine, in ta lepa živina pa plačilo za naše delo.