Celje - skladišče D-Per SH MšM 214/1977 Št. 23 Leto XXVII 10. 12. 1977 gfJP 1119770896,23 £W msmm c§j| cobiss o GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE FRANC LESKOŠEK-LI KA 80-letnik V mesecu decembru praznuje tovariš Franc Leskošek-Luka osemdesetletnico svojega plodnega in revolucionarnega življenja. Zlasti naši starejši delavci se ga z veseljem spominjajo kot svojega nekdanjega sodelavca in revolucionarja, borca za delavske pravice med prvo in drugo svetovno vojno ter velikega borca - narodnega heroja iz NOB ter junaka socialističnega dela v graditvi povojne SFRJ. Franc Leskošek-Luka je častni predsednik DS EMO in se je udeležil slavnostne seje DS, ki je bila dne 5. 12. 1977. Na seji so bili tudi nokdanii še živeči njegovi sodelavci, ki so pod njegovim vodstvom delali kot delavski zaupniki v veliki stavki leta 1936. (Več o tem v prihodnji številki) FRANC GAZVODA glavni direktor Delavski svet EMO je na zadnji seji sklenil, da postavi za glavnega direktorja Frančka Gazvodo, ki se je prijavil kot kandidat za zasedbo tega delovnega mesta ter izpolnjuje zato vse predpisane pogoje. Franček Gazvoda je mnogim članom kolektiva že znan kot odličen delavec, saj je kot predsednik komisije za sanacijo gospodarstva v EMO že več časa pri nas in si je ves ta čas veliko prizadeval za uresničitev sanacijskih programov in za pravilno usmeritev gospodarstva v naši delovni organizaciji v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju. (Več o tem v prihodnji številki) Samoupravni sporazum Objavljamo osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo EMO, emajlirnica, metalna industrija, orodjarna, n. sol. o. Celje. Objavljamo ga zato, da se bo z njim seznanil vsak naš sodelavec in sodelavka, ga prečital in premislil o njegovi vsebini ter dal pismene ali ustmene nripombe komisiji za samoupravne akte EMO. Pripombe na ta osnutek sprejema sekretariat organov samoupravljanja do 20. decembra 1977. Kaj smo in kaj nismo dosegli O problematiki našega gospodarjenja smo med letom v vsaki številki našega lista dokaj obširno, in upamo da tudi razumljivo, nisali. Naj bo tako tudi sedaj, ko se bliža konec leta 1977 in nas v novem letu čakajo dokaj težke naloge zlasti tam, kjer nas jev preteklosti čas prehitel. Z analizo gospodarjenja po posameznih TOZD se mnogo ukvarja naš poslovni odbor, ki je med letom mnogo pripomogel, da ni marsikaj tistega, kar je bilo za ustvaritev dohodka, ostalo neizvršenega. Na eni zadnjih sej je poslovni odbor imenoval posebno komisijo, ki- je imela nalogo oceniti uresničevanje sanacijskih ukrepov. Komisija je ocenila na podlagi stvarnih podatkov kaj je bilo uresničenega po posameznih TOZD, kaj ni bilo in kaj je treba še storiti, da dosežemo do konca leta zaželeni cilj. Z akcijskim programom aktivnosti, ki naj bi zagotovil vse potrebne aktivnosti za realizacijo sprejetih sanacijskih programov in razvojnih usmeritev, smo sprejeli v mesecu maju letošnjega leta konkretne naloge, osebne zadolžitve in roke izvršitve posameznih nalog iz vseh za delovno organizacijo pomembnih in prioritetnih p el roči j dela in poslovanja.. V času, ko analiziramo poslovanje prvih devetih mesecev letošnjega leta in pripravljamo plan za leto 1978, moramo tudi oceniti uresničevanje ukrepov za realizacijo sanacijskih programov. To je pomembno tudi zaradi tega, da na osnovi ocenitve pospešimo realizacijo ukrepov in s tem zagotovimo pogoje za realizacijo plana za. leto 1978 in uresničevanje razvojnih usmeritev. KAKO JE S TEKOČIM POSLOVANJEM? Z ozirom na visoke izgube TOZD in DO v lanskem letu smo posvečali največ pozornosti reševanju problemov tekočega poslovanja s ciljem doseči v sanacijskih programih planirane rezultate poslovanja in si na ta način ustvariti pogoje za dokončno uveljavitev razvojnih usmeritev in s tem trajno sanacijo vseh TOZD in DO. Ukrepi so bili osredotočeni predvsem na ključna področja trženja, kadrovske politike, stimulativnega nagrajevanja v odvisnosti od doseženega dohodka, samoupravne preobrazbe skupnih služb predvsem pa lta usklajevano operativno planiranje ob pogojih trga, možnosti proizvodnje s poudarkom na doseganju optimalnega dohodka. Vzpostavljen je bil sistem tekoče kontrole poslovnih rezultatov z rednim tedenskim spremljanjem vseh pomembnih dogodkov, kar je omogočilo, da smo ob kvalitetnejšem spoznavanju znanih težav skupaj z organiziranim pristopom in napori samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, strokovnih in vodilnih delavcev reševali probleme bolj učinkovito in kvalitetno. Rezultati kažejo bistvene premike na boljše v primerjavi z lanskim letom. Kljub temu pa z doseženimi rezultati nismo zadovoljili in bo potrebno še veliko prizadevanja, da bodo pozitivni rezultati postali trajni in še boljši. Od devetih TOZD je poslovalo v prvih devetih mesecih sedem TOZD s pozitivnim rezultatom in so ustvarile 11,5 milijona din ostanka za sklade, dve TOZD pa sta imeli izgubo v višini 6 milijonov din. Rezultat se je v primerjavi s prvim polletjem poslabšal zaradi manjše prodaje v mesecu juliju in avgustu, izplačila regresa v breme tekočega dohodka (osebnih dohodkov) in povečane neplačane realizacije. Za leto 1977 proguoziramo ostanek za sklade v višini 23,7 milijona din. razen TOZD EMOKONTEJNER bodo vse TOZD zaključile leto 1977 s pozitivnim rezultatom. Ne bo odveč, če dodamo k temu podatku komisije, da je v mesecu decembru vredno napeti vse sile. da bo rezultat poslovanja čim boljši v vseh TOZD, v tistih TOZD, ki se jim obeta izguba in (Nadaljevanje s 1. strani) se temu strašilu res ne morejo izogniti pa naj store vse kar je v njihovi moči, da bo ta izguba čim manjša. Da bomo končno splezali na zeleno vejo, kot pravimo včasih v prispodobi, moramo brezpogojno doseči predvideno sanacijsko stopnjo in preiti na redno poslovanje tako kot nekoč, kajti beseda sanacija nam res ni več simpatična, odpravimo jo pa lahko le s smotrnim, načrtnim in dobro organiziranim delom, katerega rezultat bo večja storilnost in večji dohodek ter večji osebni dohodek. USKLAJEVANJE ORGANIZACIJE IN SAMOUPRAVNE PREOBRAZRE Zelo obsežne skupne službe tako po številu kot tudi po funkcijah, ki so jim bile poverjene, so se izkazale kot neučinkovite in premalo povezane s TOZD. Zato smo sprejeli sklep o reorganizaciji skupnih služb. Za izdelavo predlogov so bile tudi v sanacijskem programu osebne zadolžitve z roki. Dokončni predlogi reorganizacije skupnih služb so oblikovani s trimesečno zakasnitvijo, vendar je še dovolj časa, da jih realiziramo v letošnjem letu. Predlog, ki bo posredovan v razpravo je naslednji: — ustanovi se TOZD skupnega pomena vzdrževanje in energetika; — operativna prodaja se vključi neposredno v TOZD;^ — skupne službe pa bodo organizirane v naslednjih službah: • finančno računovodska služba; • marketing raziskave s koordinacijo prodaje; • nabava; • zunanja trgovina; • kadrovsko socialna služba; • organizacijska služba; • pravna služba; • splošna služba. Seveda pa sama organizacijska sprememba ne zagotavlja večje učinkovitosti brez identifikacije vseh delavcev skupnih služb s problemi TOZD, zato bodo dohodki skupnih služb v svobodni menjavi s TOZD v celoti odvisni od njihovega prispevka k rezultatom TOZD, za kar se že izdelujejo konkretni programi dela in kriteriji. TOZD skupnega pomena elektronskoračunski center^ orodjarna in vzdrževanje z energetiko bodo prav tako v pridobivanju dohodka v odvisnosti od izpolnjevanja dogovorjenih delovnih nalog in doseženega dohodka ostalih TOZD. Ob vsebinski preobrazbi skupnih služb, pa moramo še naprej razvijati samoupravne odnose na že doseženih usmeritvah in aktivnostih neposrednih oblik odločanja samoupravnih delovnih skupin. S tem bomo dosegli večjo angažiranost in osveščenost vseh delavcev, kar je pogoj za zavestno in organizirano spreminjanje zastarele miselnosti, ki še vedno hromi nadaljnji razvoj delovne organizacije. Realizacija navedene reorganizacije skupnih služb in vsebinske preobrazbe z vzpostavitvijo dohodkovnih odnosov pomeni prav gotovo bistven vsebinski premik v EMO in pogoj za realizacijo dokončne sanacije. KADROVSKA POLITIKA V akcijskem programu smo sprejeli nalogo, da bomo izdelali kompleksne programe kadrovanja za vsako TOZD v skladu z zahtevami, ki izhajajo iz razvojnih usmeritev. Ta naloga še ni izvršena, rok pa je že potekel. Kljub temu pa so na področju kadrovanja napravljeni pozitivni premiki v politiki kadrovanja in pridobivanju novih strokovnih kadrov. V zaključni fazi je tudi usklajevanje programa kadrov za posamezne TOZD za leto 1978, kar predstavlja v odnosu na prejšnja leta, ko programov sploh ni bilo, bistven kvaliteten napredek na področju kadrovanja. Ugotovitev, da je kadra z višjo in visoko izobrazbo več, kot je to izgledalo po posplošeni oceni, da je kvalifikacijska struktura vodstvenega kadra v TOZD neustrezna in da razlike v kvalifikacijski strukturi, predvsem pa razlike v znanju teh kadrov ogrožajo nadaljnji razvoj, narekujejo realizacijo sprejetega ukrepa, na osnovi katerega se letno prerazporedi ena osmina vodstvenih in vodilnih kadrov. Pri tem ne gre za degradiranje, temveč za proces omejevanja škodljivega rutinerstva, ki je vse preveč prisotno. TRŽENJE RAZVOJNE USMERITVE V akcijskem programu smo sprejeli tudi naloge uveljavljanja razvojnih usmeritev s prioritetnim vrstnim redom investiranja in to v: — razvoj kotlov; — razvoj orodjarna; — razvoj TOBI. Ob tem pa intenzivno delamo na kreaciji dodatnih programov za TOZD EMOKONTEJNER in TOZD odpreskov in avtokoles. Investicijski elaborat za kotle je v zaključni fazi izdelave in bo v kratkem predložen finančnim institucijam. V izdelavi je tudi investicijski elaborat za novo orodjarno na širših osnovah poslovnega sodelovanja z IMV Novo mesto, Železarno Ravne in Železarno Štore ter drugimi partnerji. K izdelavi investicijskega programa za TOZD TOBI pa bomo pristopili v naslednjem letu. Izdelava investicijskih programov kasni, delo poteka prepočasi in premalo angažirano. Kreiranje razvojne orientacije ostalih TOZD je prav tako v zakasnitvi in postajajo kasnitve že kritične. IZVAJANJE UKREPOV ZA IZVEDBO SANACIJE V TOZD TOZD FRITE V izvajanju ukrepov za izvedbo sanacije je TOZD bila uspešna predvsem pri: — izboljšanju kvalitete emajlov; — povečanju števila kupcev; — razvoju novih emajlov (specialni emajl za kadmijeve pigmente in emajl za bojlerje); — razvoju glazur za keramiko; — s proizvajalci talnih in zidnih keramičnih ploščic je bil vzpostavljen stik. Na osnovi razvitih glazur so bili izvršeni že preizkusi pri teh proizvajalcih, ki so uspeli. Ni pa bilo dovolj narejeno na področju trženja. Predvideni ukre- Si izboljšanja plasmana frit niso bili izvršeni. Na terenu bo potrebno olj intenzivno delati in ojačati prodajni servis, da bomo lahko izboljšali strokovno pomoč kupcem. Tudi razvojne naloge se ne uresničujejo v skladu s programom, ker se je razvoj kadrovsko zelo osiromašil, je potrebna temeljita organizacijska in kadrovska preobrazba razvoja TOZD FRITE. TOZD POSODA Da bi zagotovili pozitivne rezultate v poslovanju TOZD POSODA smo izvajali določene ukrepe, in sicer: — izboljšali smo kvaliteto mesečnega planiranja proizvodnje in odpreme (prodaje) z vključevanjem in usklajevanjem vseh dejavnikov planiranja in izvajanja planskih nalog; — uvedli smo tedenske kontrole izvajanja mesečnih planov proizvodnje in odpreme s sprotnim ugotavljanjem pokritja (finančnega rezultata) odpremljenega blaga na poslovnem odboru delovne organizacije in samoupravnih organih TOZD; — uvedli smo nove barvne izvedbe in dekorje in kvalitetnejše emajle iz lastne proizvodnje TOZD frite; — učinkovitost prodaje smo povečali s formiranjem poslovnice za posodo in kadrovskimi okrepitvami; — v TOZD so bili izvedeni kadrovski premiki delavcev za delavce in TOZD ustrezna delovna mesta; — ključna delovna mesta v neposredni operativi smo zasedli z mlajšimi in usposobljenimi kadri; — izdelali smo že plan razvoja novih proizvodov za leti 1978 in 1979; — lotili smo se tudi skupaj z zdravstveno službo analize vzrokov visokega bolniškega staleža z namenom, da ga znižamo; — prehod iz proizvodnje lahke emajlirane posode na proizvodnjo poltežke in težke posode je veliko prepočasen in so preveliki zastoji pri vključevanju novih proizvodnih kapacitet, kar ima za posledico odstopanja od sanacijskega programa v letu 1977 in bo vplivalo tudi na program v letu 1978. Enaka ugotovitev velja tudi za aluminijasto posodo; Ugotovitve iz lanskega leta, da na področju trženja nismo dovolj učinkoviti in uspešni sa narekovale reševanje tega problema v dveh mesecih oziroma v dveh fazah, in sicer: a) Kadrovske okrepitve vseh funkcij sektorja marketing, predvsem pa prodajne funkcije, ki smo jo že organizirali po poslovnicah za posamezne TOZD. Tako sta bili organizirani poslovnici za TOZD TOBI in TOZD EMOKONTEJNER, kar je vplivalo na izboljšanje poslovanja teh TOZD in kreiranje prodajne politike za leto 1978. S formiranjem poslovnic smo dosegli tesnejšo povezavo med prodajo in TOZD pri usklajevanju in reševanju skupnih problemov usklajevanja prodaje in proizvodnje. Dosegli smo že delno z identifikacijo delavcev s problemi in nalogami TOZD. b) V drugi fazi pa bomo operativno prodajo (s 1. 1. 1978 organizirali v TOZD in s teni dosegli popolno zlitje med seboj povezanih funkcij proizvodnje in prodaje v okviru TOZD in s tem tudi popolno identifikacijo s problemi in nalogami TOZD. Kadrovsko smo tudi okrepili izvozno in nabavno službo, zato na teh področjih poslovanja v letošnjem letu nimamo posebnih težav. — poseben problem predstavlja usposobitev nove kapacitete za kopalne kadi (peč, lužilnica), ker proces teče prepočasi; — razvoj novih izdelkov poteka prepočasi. Splošna ugotovitev je, da ni dosežena zadovoljiva aktivnost pri izvrševanju posameznih nalog. Nekaj nalog je rešenih, nekaj jih je v fazi realizacije, veliko pa je ostalo nerešenega. Zato bo treba ponovno proučiti vse sanacijske ukrepe ter zaostriti odgovornost in odpraviti motilne faktorje, ki izvrševanje ukrepov zavirajo. TOZD RADIATORJI Realizacija sanacijskega programa je potekala zadovoljivo, predvideni rezultati bodo boljši od načrtovanih. Bistven premik je napravljen pri kreiranju novih proizvodnih usmeritev, tako bo TOZD radiatorji že v letu 1978 dopolnil program z novim izdelkom, prav tako pa že razvija nove izdelke za naslednja leta. Prav tako pa je pomembna pridobitev novih strokovnih kadrov, ki so angažirani na razvojnih nalogah. PRILOGA K ŠT, 23 1977 Uresničujoč svoje ipravice in obveznosti izhajajoče iz združevanja svojega dela, so delavci temeljnih organizacij združenega dela TOZD tovarna frit; TOZD tovarna posode; TOZD tovarna kotlov; TOZD tovarna radiatorjev; TOZD tovarna odpreskov in avtokoles; TOZD tovarna TOBI; TOZD tovarna orodjarna; TOZD tovarna EMOKONTEJNER; TOZD vzdrževanje-energetika; TOZD elekironsko-račumski center in delovna skupnost skupne službe; izražajoč svojo samoupravno voljo spoznali svoj interes ob dejstvu, da so si s skupnim in prepletajočim se delom v preteklosti na sredstvih v družbeni lastnini, s katerimi so upravljali in ustvarili današnjo materialno bazo, da se po svojih TOZD združijo v delovno organizacijo v celoti se zavedajoč, da pravice in dolžnosti samoupravljanja pripadajo njim izvirno v TOZD, da pa bodo te pravice in dolžnosti v delovni organizaciji lahko uspešneje izvrševali. Na osnovi gornjega spoznanja in samoupravno izražene volje in skladno s 372. členom zakona o združenem delu, gornje TOZD sklepajo naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju v delovno organizacijo EMO, emajlirnica, metalna industrija, orodjarna, n. sol. o., Celje, s katerim se dogovarjajo izvrševanje katerih samoupravnih pravic in dolžnosti za doseganje s svojo dejavnostjo postavljenega osnovnega cilja, ki je v ustvarjanju dohodka, zadeva njih vse in urejajo tako nastalo medsebojno razmerje. I. STATUSNE DOLOČBE Status temeljnih organizacij združenega dela 1. člen Ustanovitev Temeljne organizacije združenega dela so bile ustanovljene na osnovi neposredno izražene volje delavcev z akti o ustanovitvi temeljnih organizacij združenega dela, sprejetimi kot sledi: Tovarna frit, na zboru delovne skupnosti z dne 28. 6 .1973. Tovarna posode, na zboru delovne skupnosti dne 27. 6. 1973. Tovarna kotlov, na zboru delovne skupnosti dne 28. 6. 1973. Tovarna radiatorjev, na zboru delovne skupnosti dne 28. 6. 1973. Tovarna odpreskov in avtokoles, na zboru delovne skupnosti dne 28. 6. 1973. Tovarna TOBI, na zboru delovne skupnosti dne 28. 6. 1973. Tovarna orodjarna, na zboru delovne skupnosti dne 27. 6. 1973. Tovarna EMOKONTEJNER, na zboru delovne skupnosti dne 3. 6. 1976. Vzdrževanje-energetika, na referendumu dne 13. 11. 1977. Elektronsko-računski center, na zboru delovne skupnosti dne 26. 6. 1973. Delovna skupnost skupne službe, na zboru delovne skupnosti dne 29. 6. 1973. 2. člen Ime in sedež Imena in sedeži temeljnih organizacij združenega dela so: Tovarna frit, Celje, Mariborska cesta 86. Tovarna posode, Celje, Mariborska cesta S6. Tovarna kotlov, Celje, Mariborska cesta 86. Tovarna radiatorjev, Celje, Mariborska cesta 86. Tovarna odpreskov in avtokoles, Celje, Mariborska cesta 86. Tovarna orodij, Celje, Mariborska cesta 86. Tovarna TOBI, Bistrica pri Limbušu. Tovarna EMOKONTEJNER, Celje, Mariborska cesta 86. Vzdrževanje-energetika, Celje, Mariborska cesta 86. Elektronsko-računski center, Celje, Mariborska cesta 86. Ime in sedež delovne skupnosti je: Skupne službe, Celje, Mariborska cesta 86. O spremembi sedeža in imena TOZD se odloča na referendumu. 3. člen Pravna oseba TOZD so pravne osebe. Prenos pravic, ki pripadajo TOZD kot pravnim osebam, določa ta sporazum. TOZD prenašajo na delovno organizacijo in jo pooblaščajo za sklepanje vseh pravnih poslov is tretjimi osebami in za račun TOZD. Posle nanašujoče se na nabavo repromateriala in prodajo gotovih izdelkov, imajo TOZD pravico sklepati tudi same. 3. a člen TOZD imajo svoj žiro račun. 4. člen Žig in zaščitni znak Vse TOZD imajo svoj žig. Zaščitni znak je za vse temeljne organizacije združenega dela enoten in je enak zaščitnemu znaku delovne organizacije. 5. člen Predmet poslovanja TOZD imajo naslednji predmet poslovanja: Izdelovanje na industrijski način: 1. TOZD tovarna frit — kremenčeve moke, živčeve moke, emajlov, frit in drugih surovin za emajliranje, pocinkanje in pokositranje. 2. TOZD tovarna posode — emajlirane, pocinkane, pokositrane, brušene, aluminijaste in druge posode, — gospodinjskih paratov in kuhinjskih aparatov in opreme kovinske in druge stroke, ki jo proizvaja na osnovi pogodb o posebnem poslovno tehničnem sodelovanju, — raznovrstnih orodij in investicijske opreme za emajlirnice in pocinkovalnice ter za drugo kovinsko in predelovalno industrijo, — higienskih in sanitarnih artiklov, kopalnih kadi, senčnikov za električno razsvetljavo, kovinske transportne embalaže, vključno butanke, cestnoprometnih znakov, uličnih in napisnih tablic, garderobnih omaric ter drugih podobnih predmetov za investicijsko vzdrževanje, — prodaja izdelkov na veliko in drobno, 'ki jih proizvaja podjetje, — storitve na emajliranju, pocinkanju, strojni obdelavi raznih kovinskih predmetov. 3. TOZD tovarna kotlov - — kotlov za centralno ogrevanje in raznih klimatskih naprav in aparatov, — nudenje ¡servisnih storitev za svoje proizvode, — opravljanje servisnih storitev za proizvode delovne organi- zacije, ... — projektiranje investicijskih objektov in naprav ter izvajanje inženiringa za področje centralnega ogrevanja in klimatizacije, — opravljanje prodaje na debelo in drobno nadomestnih delov lastnih proizvodov. 4. TOZD tovarna radiatorjev — radiatorjev in drugih grelnih teles in raznih klimatskih naprav in aparatov. 3. TOZD tovarna odpreskov in avtokoles — avtomobilskih koles, — sestavnih delov strojev in naprav, odpreskov in odkovkov, delov za proizvodnjo motornih vozil, strojegradnjo, elektro in ostalo kovinsko industrijo. 6. TOZD tovarna TOBI — raznih kuhinjskih in gospodinjskih aparatov, naprav za ogrevanje stanovanj in drugih prostorov, — raznih sanitarnih in električnotoplotnih naprav. 7. TOZD tovarna orodjarna — raznovrstnih orodij za kovinsko in drugo predelovalno industrijo. 8. Elektronsko računski center — opravljanje storitev na obdelavi podatkov na elektronskih strojih, .na usposabljanju kadrov za elektronsko obdelavo podatkov, na organizaciji in študiju elektronske obdelave podatkov. . 9. TOZD tovarna EMOKONTEJNER — zdelovanje kontejnerjev ter drugih skladiščnih in transportnih naprav, kot so kesoni, palete, silosi, bobni (za žico), ipd. — opravljanje naslednjih storitev: • površinska zaščita kovinskih proizvodov (pleskanje, lakiranje), • obdelava, dodelava, predelava, oblikovanje kovin in kovinskih polizdelkov (rezanje, upogibanje, štancanje, varjenje). 10. Vzdrževanje-energetika — vzdrževanje strojev, naprav in zgradb, — preskrbovanje z energijo iz lastnih virov ali od zunaj vseh TOZD v sestavi delovne organizacije EMO. 11. Delovna skupnost skupne službe opravlja kot svoj predmet poslovanja vse tiste dejavnosti, ki jih opravlja delovna organizacija, a niso predmet poslovanja TOZD. 6. člen Odgovornosti za obveznosti TOZD neomejeno in solidarno odgovarjajo za obveznosti, ki jih sprejme delovna organizacija. TOZD za svoje obveznosti odgovarjajo neomejeno in z vsemi svojimi sredstvi. TOZD za obveznosti drugih TOZD ne odgovarjajo. TOZD ima pravico, če je iz naslova odgovornosti za delovno organizacijo kaj plačala, do regresa od tiste TOZD, v korist katere je bila obveznost ustanovljena. 7. člen Nasledstvo TOZD se združujejo s podpisom tega sporazuma v delovno organizacijo EMO, emajlirnica, metalna industrija, orodjarna Celje, je pravni naslednik podjetja EMO, emajlirnica, metalna industrija, o-rodjarna Celje, registriranega pri OGS v Celju pod št.: 1087/55, Rg X 109/2 z dne 24. 10. 1955. 8. člen Pravna oseba, žiro račun Delovna organizacija je pravna oseba, ima svoj žiro račun. 9. člen Zastopanje in predstavljanje delovne organizacije Delovno organizacijo zastopa in predstavlja individualni poslovodni organ — direktor, brez omejitev in skladno z zakonom. V njegovi odsotnosti ga nadomešča namestnik glavnega direktorja ali vodja delovne skupnosti skupnih služb po pooblastilu v enakem obsegu. Individualni poslovodni organ lahko svoje pooblastilo za zastopanje in predstavljanje delovne organizacije prenese na drugo osebo s splošnim ali posebnim pooblastilom s tem, da za splošno pooblastilo pridobi soglasje delavskega sveta. Delovno organizacijo zastopajo tudi pooblaščenci po zaposlitvi, vendar le v pravnih poslih in v mejah, ki jih določajo naloge oziroma pravila in njihov obseg. 10. člen Firma in sedež Firma delovne organizacije je: EMO — emajlirnica, metalna industrija, orodjarna, s sedežem v Celju, Mariborska cesta 86. Skrajšana firma: EMO, n. sed, o., Celje. O spremembi firme in sedeža delovne organizacije se odloča na referendumu. 11. člen Žig in zaščitni znak Žig delovne organizacije je: v 3 vodoravnih linijah is tiskanimi črkami izpisano besedilo: EMO, emajlirnica, metalna industrija, o-rodjarna. Zaščitni znak delovne organizacije je: dva leva, ki stojita s sprednjima nogama na emajlirani posodi, na posodi je peterokraka zvezda. Znak je registriran pri Upravi Za patente v Beogradu, pod št. 11749. Delovna organizacija vzdržuje tudi zaščitni znak registriran pod št. 1890 pri Upravi za patente v Beogradu. 12. člen Predmet poslovanja Izdelovanje na industrijski način: — kremenčeve moke in živčeve moke, emajlov, frit in drugih surovin za emajliranje, pocinkanje in pokositranje, — emajlirane, pocinkane, pokositrane, brušene, aluminijaste in druge posode, — gospodinjskih in kuhinjskih aparatov in opreme kovinske in druge stroke, ki jo proizvaja na osnovi pogodb o posebnem poslovpo tehničnem sodelovanju, — raznovrstnih orodij in investicijske opreme za emajlirnice in pocinkovalnice ter za drugo kovinsko in predelovalno industrijo, — higienskih in sanitarnih artiklov, kopalnih kadi, senčnikov za električno razsvetljavo, kovinske transportne embalaže, vključno bu-tanke, cestnoprometnih znakov, uličnih in napisnih tablic, garderobnih omaric ter drugih podobnih predmetov za investicijsko vzdrževanje, — kotlov za centralno ogrevanje in raznih klimatskih naprav in aparatov, — radiatorjev in drugih grelnih teles in raznih klimatskih naprav in aparatov, — avtomobilskih koles, — sestavnih delov strojev in naprav, odpreskov in odkovkov, delov za proizvodnjo motornih vozil, strojegradnjo, elektro in ostalo kovinsko industrijo, — kontejnerjev in drugih transportnih naprav in njihovih sestavnih delov, — raznih kuhinjskih in gospodinjskih aparatov, naprav za ogrevanje stanovanj in drugih prostorov, — raznih sanitarnih in električno toplotnih naprav, — iraznovTstnih orodij za kovinsko in drugo predelovalno industrijo. Opravljanje storitev na: — emajliranju, pocinkanju, strojni obdelavi raznih kovinskih predmetov, — obdelavi podatkov na elektronskih strojih, — usposabljanje kadrov za elektronsko obdelavo podatkov, — organizaciji in študiji EOP. — projektiranju investicijskih objektov in naprav ter izvajanju inženiringa za področje centralnega ogrevanja in klimatizacije, — prodaja izdelkov na drobno, ki jih proizvaja podjetje, — opravljanje servisnih storitev za proizvode podjetja, — izvrševanje preiskav materiala in konstrukcij v kovinski in emajlirski stroki, — opravljanje uislug in storitev članom podjetja ter gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in pod upravo delovne organizacije, — opravljanje prometa na debelo in drobno nadomestnih delov lastnih proizvodov, — opravljanje storitev na površinski zaščiti kovinskih proizvodov (pleskanje, lakiranje), — obdelava, dodelava, predelava, ohlikovanje kovin in kovinskih polizdelkov (rezanje, upogibanje, štancanje, varjenje), — vzdrževanje strojev, naprav in zgradb, —• preskrbovanje z energijo iz lastnih virov ali od zunaj, vse TOZD v sestavi delovne organizacije EMO. V zunanjetrgovinskem poslovanju se podjetje ukvarja z dejavnostmi: I. IZVOZ a) sestavnih delov strojev in naprav, odpreskov in odkovkov, vključno avtomobilska kolesa ter drugih delov za proizvodnjo motornih vozil, strojegradnjo, elektro industrijo in ostalo kovinsko industrijo, b) pločevinastih radiatorjev, grelnih teles in kotlov za centralno kurjavo in elektro industrijo, c) higienskih in sanitarnih artiklov, kopalnih kadi, senčnikov za električno razsvetljavo, kovinske transportne embalaže in pripomočkov, vključno butanke, cestnoprometnih znakov, uličnih in napisnih tablic, graderobnih omaric ter drugih podobnih predmetov za investicije in investicijsko vzdrževanje, d) emajlirane, pocinkane, pokositrane, brušene in aluminijaste posode, e) gospodinjskih in kuhinjskih predmetov ter opreme kovinske in druge stroke, ki jih delovna organizacija izvaža iz lastnega programa in drugih proizvajalnih podjetji, s katerimi ima tozadevne pogodbe o medsebojnem poslovno tehničnem sodelovanju. f) raznovrstnih orodij in investicijske opreme za emajlirnice in pocinkovalnice ter drugo kovinsko in predelovalno mdustrijo, g) kremenčeve in živčeve moke, emajlov in frit ter drugih pomožnih materialov za emajliranje, pocinkanje in pokositranje. II. UVOZ a) reprodukcijskega materiala za potrebe lastne proizvodnje in po posebnem odobrenju pristojnih organov za potrebe drugih sorodnih proizvajalnih podjetij, is katerimi obstajajo pogodbe o medsebojnem poslovnotehničnem sodelovanju, b) opreme in njenih rezervnih delov, ki služijo neposredno proizvodnji tako za potrebe novih investicij, kot tudi investicijskega vzdrževanja, c) uvoz in izvoz storitev obdelave, dodelave in predelave s področja kovinske predelovalne, elektro in kemične industrije in dodatnih materialov, potrebnih za opravljanje gornjih storitev. III. PRODAJA — uvoženega blaga zaradi dopolnjevanja prodaje lastnih proizvodov. II. RAZPOREJANJE SREDSTEV 13. člen Sredstva, pravice in obveznosti med TOZD se razporedijo tako kot določa zakon (333. člen zakona o združenem delu). 14. člen Sredstva skupne porabe se razdelijo med TOZD sorazmerno s številom zaposlenih v TOZD ob ustanovitvi. 15. člen Sklad skupne porabe se porazdeli med TOZD po načelu za delitev sredstev skupne porabe. 16. člen Otvoritvena bilanca Razdelitev stanja in virov sredstev po gornjih načelih opravi komisija, ki po izvršitvi delitve napravi otvoritveno bilanco, z izkazano aktivo in pasivo. V komisiji morajo biti zastopani delegati tistih TOZD, med katere se delijo sredstva, in predstavniki skupnih služb. III. SKUPNI POSLI IN INTERESI, DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE 17. člen TOZD se povezujejo in uresničujejo v okviru delovne organizacije zlasti naslednje skupne interese: -------------------------------------------------- — združujejo sredstva za vlaganje v razširjeno reprodukcijo po načelu največje ekonomičnosti in rentabilnosti in večanje kreditnih sposobnosti posamezne od’ njih, — zaradi medsebojne solidarnosti delavcev, ki se kaže v medsebojni finančni pomoči ob premostitvah trenutnih težav v obliki dajanja posojil, jamstev, ipd. — zaradi zaposlovanja delavcev v drugih TOZD, kadar njihovo delo v določeni TOZD ali delovni skupnosti skupne službe ni. več potrebno in uresničevanja drugih skupnih interesov s področja delovnih razmerij, — zaradi skupnega in enotnega tržnega nastopa in na ta način doseganja boljših pogojev pri oskrbi z repromaterialom in ob prodaji svojih izdelkov, — zaradi krepitve ugleda delovne organizacije in s tem samih TOZD in njihove učvrstitve in uveljavitve na trgu, — zaradi opravljanja določenih poslov skupno in na ta način zmanjševanja stroškov poslovanja, na drugi strani pa krepitve umskih in kreativnih področij, ¡zlasti pri tehničnih in tržnih raziskavah ter razvojnih usmeritvah, — zaradi zagotavljanja vzdrževanja sredstev za delo in boljše oskrbe z raznimi energetskimi viri, — zaradi zagotavljanja sodobne obdelave podatkov, — zaradi zagotavljanja oskrbe z raznovrstnimi orodji, — .zaradi drugih interesov, iki izhajajo iz tega sporazuma. 18. člen Skupne interese TOZD uresničujejo v delovni organizaciji potom: — organiziranja skupnih dejavnosti, — združevanja sredstev, — ¡skupnega ustvarjanja,prihodka in dohodka, — medsebojnega sporazumevanja ob reševanju vprašanj skupnega interesa. 19. člen TOZD so soglasne, da se na nivoju delovne organizacije opravljajo naslednje dejavnosti: — opravljanje del in nalog s področja financ in računovodstva, — opravljanje del in nalog s pocdročja kadrovanja in izobraževanja, zdravstvene in socialne zaščite ter varstva pri delu, — opravljanje del s področja načrtovanja organizacije poslovanja, — opravljanje del in nalog s področja pravne zaščite, zastopanja delovne organizacije in TOZD ter sklepanje zavarovalnih poslov, — opravljanje del in nalog splošnega značaja in s področja družbenega standarda, — opravljanje del in nalog s področja zunanjetrgovinskega poslovanja, — opravljanje del in nalog s področja nabave in oskrbe z repromaterialom, — opravljanje del in nalog s področja tržnih raziskav, institucionalne propagande in ekonomske propagande ter odnosi z javnostjo, — opravljanje del in nallog na koordinaciji in izvajanju enotnega tržnega nastopa zairadi doseganja večjih tržnih in gospodarskih učinkov, — opravljanje del in nalog s področja projektiranja in izvajanja investicij, standardizacije, kontrolnih sistemov, preizkušanja in atestiranja materiala, ekologije, — opravljanje del in nalog s področja posameznih tehničnih dejavnosti, ki so skupne vsem temeljnim organizacijam. 20. člen Skupne dejavnosti se opravljajo v okviru delovne skupnosti skupnih služb ali v okviru TOZD skupnega pomena. TOZD skupnega pomena so: TOZD vzdrževanje-energetika, TOZD tovarna orodjarna, TOZD ERC. Gornje TOZD uresničujejo ¡skupne interese tako, da opravljajo svoje dejavnosti kot izhaja iz tega sporazuma. 21. člen Pri opravljanju skupnih dejavnosti ima delovna skupnost skupine službe pravico nastopati navzven proti tretjim osebam in sklepati pravne posle kot izhaja iz tega sporazuma. 22. člen Statut TOZD in statut iskupnih^služb določata notranjo organizacijo poslovanja delovne skupnosti skupnih služb. 23. člen Delovna skupnost skupne službe ima svojega vodjo, ki ga imenuje DS delovne organizacije po predhodnem mnenju delovne skupnosti skupnih .služb. 24. člen Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti in TOZD se urejajo s posebnim samoupravnim sporazumom. Enako se urejajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med TOZD in TOZD skupnega pomena. 25. člen Delovna skupnost in TOZD skupnega pomena kršijo skupne interese v primeru, kadar prekoračujejo ali ne izvajajo določil tega sporazuma ali sporazumov po prejšnjem členu. 26. člen Delavci delovne skupnosti pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela z delavci TOZD v okviru delovne organizacije. Dohodek delovne skupnosti je odvisen od njenega prispevka k uspehu poslovanja vseh TOZD, kakor tudi od vrste in obsega poslov, ki jih opravljajo delavci v skupnih službah. 27. člen TOZD se zavezujejo na osnovi svobodne menjave dela prispevati del svojega dohodka za skupno opravljanje dejavnosti v skupnih službah. Del dohodka, ki ga TOZD prispevajo po tem členu, mara biti takšen, da v celoti omogoči izvrševanje skupnih dejavnosti. Skupne službe so TOZD dolžne predložiti programe svojih del, opredeljene po vrsti in količini posameznih nalog in opravil, kakor tudi kolikšen del nalog ali opravil odpade na posamezno TOZD, oziroma določiti odnos med TOZD, če tega ni mogoče opredeliti. Sredstva za skupne službe prispevajo TOZD v višini, da pokrivajo njihove materialne stroške, zakonske in pogodbene obveznosti in osebni dohodek delavcev in njihovo ¡skupno porabo. 28. člen Delavci delovne skupnosti skupnih služb pridobivajo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo skladno z osnovami in merili, po katerih ta sredstva pridobivajo in razporejajo med sabo delavci TOZD. IV. PLANIRANJE 29. člen TOZD sprejemajo za svoje poslovanje v dolgoročnem, srednjeročnem oibdobju samoupravne sporazume o temeljih plana in razvoja. 30. člen Za tekoče poslovanje TOZD sprejemajo letne plane, ki so skladni s samoupravnim sporazumom o temeljih plana in razvoja. Ti plani zajemajo: — plan proizvodnje, — plan prodaje, — plan stroškov, — plan dohodka ter ¡njegove ¡delitve, — plan sredstev za osebne dohodke, — plan obratnih sredstev, — plan sredstev družbenega standarda, — kadrovski plan. TOZD se ¡zavezujejo plane med seboj usklajevati in poenotiti. Strokovno pomoč TOZD pri planiranju nudijo skupne službe. 31. člen Enako kot se sprejemajo plani TOZD, se sprejme plan delovne organizacije (čl. 25, 26). Plani delovne organizacije se sprejemajo na osnovi predhodno doseženega sporazuma po osnovah planov TOZD in skladno z osnovami sistema družbenega planiranja. 32. člen Predlog samoupravnega sporazuma o osnovah plana delovne organizacije določa delavski svet delovne organizacije. Delavski svet. delovne organizacije ¡sprejema svoj letni plan. 33. člen TOZD svoje poslovanje med letom načrtujejo z operativnimi (mesečnimi) plani. 34. člen Individualni poslovodni organi, izvršilni organi in delavski svet TOZD in delovne organizacije so odgovorni za uresničevanje planov. Dolžni so zasledovati, analizirati in ocenjevati uresničevanje planov sproti in predlagati ukrepe v okviru svojih pooblastil za njihovo izvrševanje. 35. člen Pod določenimi pogoji, kadar se ugotovi, da se plani ne morejo uresničiti ali da jih je potrebno spremeniti, se izvršijo spremembe ali dopolnitve planov. Spremembe ali dopolnitve planov se opravijo po postopku za določanje in sprejem planov. V. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV 36. člen TOZD pridobivajo dohodek s sredstvi, pridobljenimi ob začetni delitvi sredstev po tem sporazumu in pridobljenimi s tekočim poslovanjem. S sredstvi razpolagajo prosto, če ta sporazum ne določa drugače. S sredstvi enostavne reprodukcije — amortizacije, razpolagajo same v okviru postavljenih planov. Vsaka TOZD mora voditi evidenco o svojih sredstvih. Evidence morajo biti vodene enotno. 37. člen TOZD soglašajo, da zaradi uresničevanja skupnih zadev in ciljev združujejo del svojih sredstev v delovno organizacijo. 38. člen TOZD soglašajo, da združujejo svoja sredstva v naslednje sklade: — rezervni sklad in — sklad skupne porabe. Za ostale namene TOZD sredstva združujejo s posameznimi sporazumi. 39. člen Sredstva skupnih rezerv se koristijo: za pokrivanje izgube v poslovanju, za pokrivanje izdatkov za .prekvalifikacijo in zaposlovanje delavcev v primeru, kadar v TOZD preneha potreba za delom določenega števila delavcev ali zaradi tehnoloških in drugih izboljšav, kadar TOZD zaide v izjemne ekonomske težave ali kadar se proti TOZD podvzemajo ¡ukrepi sanacije, za pokrivanje škod, ki so nastale z delovanjem elementarnih nesreč, za pokrivanje obveznosti TOZD na osnovi jamčenja ali drugih garancij, ki so jih dali delavci v TOZD, za izplačevanje osebnih dohodkov, za zavarovanje likvidnosti delovne organizacije oziroma TOZD, kakor za druge namene določene s samoupravnim splošnim aktom. 40. člen Zaradi boljše in cenejše oskrbe z repromaterialom se TOZD zavezujejo združevati denarna sredstva za financiranje nakupa repro-materiala in vzdrževanje primernih nalog. Za material, ki ga TOZD ali delovna skupnost skupnih služb dvigne iz skupne zaloge v skladišču, mora takoj nadomestiti njegovo vrednost. Material se hrani v skupnih, skladiščih. v količinah, skladnih z normativi. 41. člen TOZD so soglasne, da bodo vodile skupno politiko investiranja in razširjenja reprodukcije in se v konkretnih primerih posebej dogovarjale in sporazumevale ter za to združevale sredstva. 42. člen TOZD soglašajo, da se združujejo na ravni delovne organizacije sredstva skupne porabe, namenjena za reševanje stanovanjskih problemov delavcev, za odmor in rekreacijo delavcev- v vseh oblikah. 43. člen O upravljanju in razpolaganju z združenimi sredstvi na ravni delovne organizacije odloča delavski svet delovne organizacije, če s tem samoupravnim sporazumom in s splošnim aktom ni drugače določeno. VI. NAČIN RAZPOREJANJA IN IZKAZOVANJA SKUPNEGA PRIHODKA 44. člen Delavci v TOZD, ki ustvarjajo dohodek skupno z drugimi delavci v drugih TOZD, sodelujejo v razporejanju skupaj ustvarjenega dohodka sorazmerno Svojemu prispevku pri njegovi ustvaritvi. 45. člen TOZD, ki ustvarjajo skupni prihodek s prodajo proizvodov ali storitev, ki so rezultat skupnega dela delavcev dveh ali več TOZD v okviru delovne organizacije skupaj, zlasti v obliki fazne_ proizvodnje ali proizvodne kooperacije delijo takoustvarjen skupni prihodek skladno z vrednostjo njihovega dela in sredstev v skupnem proizvodu. Delitev Skupnega prihodka se opravi, čim je dosežen in skladen z zakonom. Skupni prihodek se ugotavlja tudi v primeru, da ga TOZD u-stvarjajo samo na določenih izdelkih ali storitvah. 46. člen Skupni prihodek, ki ga TOZD ustvarjajo skupaj z drugimi TOZD izven delovne organizacije, se razporeja in izkazuje kot to določajo ustrezni sporazumi. 47. člen Skupni dohodek, ki ga ustvarijo TOZD, ki pri svojem poslovanju uporabljajo, sredstva drugih TOZD in TOZD, ki so združile sredstva, delijo TOZD skladno z vrednostjo vloženih oziroma združenih sredstev. 48. člen Osnove in merila, po katerih se razporeja skupni prihodek ali skupni dohodek,, določajo prizadete TOZD skladno z gornjimi načeli s posebnim sporazumom. S tem sporazumom urejajo tudi druge odnose, ki nastajajo pri pridobivanju skupnega prihodka in skupnega dohodka. 49. člen TOZD samostojno ugotavljajo in delijo dohodek, ki ga ustvarijo s svojo dejavnostjo. V dohodek TOZD se všteva tudi delež TOZD v skupnem prihodku ali na skupnem dohodku. 50. člen TOZD, delovna skupnost skupnih služb in delovna organizacija izkazujejo ustvarjeni dohodek v knjigovodstvu. Celotni prihodek in dohodek, ki ga ustvarijo TOZD v okviru delovne organizacije se izkaže v zbirni oziroma konsolidirani bilanci. Med poslovnim letom ugotavljajo TOZD in delovna organizacija svoje poslovne uspehe po četrtletjih: januar—marec, januar—junij, januar—september. 51. člen TOZD, ki izkaže po zaključnem računu izgubo, to najprej pokriva iz svojih virov za pokrivanje izgube. V kolikor nima dovolj svojih virov za pokrivanje izgube, se ta pokriva iz virov drugih TOZD, ki se lahko uporabijo za kritje izgube. V tem primeru TOZD odstopijo del dohodka za pokritje izgub drugi TOZD v sorazmerju z ostankom dohodka. 52. člen V primeru, da ostane tudi ,pri uporabi vseh možnosti virov izguba pri posamezni TOZD nepokrita, se postopa po zakonu. 53. člen Če delovna organizacija v ¡konsolidirani bilanci izkaže nepokrito izgubo, se izvede sanacijski postopek po zakonu o pogojih in postopku za sanacijo delovne organizacije kot celote. 54. člen TOZD, ki je poslovala z izgubo, izdela sanacijski program v roku, kot je predpisan za predložitev zaključnega računa. 55. člen Sredstva, ki jih TOZD po določbah tega sporazuma odstopajo za kritje izgube, se odstopajo brez obveze vračanja. Sredstva se odstopajo ¡posameznim TOZD sorazmerno z njihovo izgubo. 56. člen Najeti sanacijski krediti delovne organizacije za pokrivanje nepokrite izgube bremenijo TOZD, za katere so bili najeti. Rok vračanja ¡posojila se določi na osnovi sanacijskega programa TOZD. V primeru, da je rok vračila po sanacijskem programu TOZD daljši, kot je to po pogodbi obveza delovne organizacije, se tej TOZD, za katero je kredit najet; zaračunavajo 2,5 % obresti. VII. MEDSEBOJNA POSLOVNA RAZMERJA 57. člen Promet stvari med TOZD Osnovna in nedenarna obratna sredstva si med sabo TOZD posojajo, dajejo v najem ali zakup. Posojilo, najem ali zakup sredstev med TOZD je odplačni pravni posel. Ceno TOZD določajo ¡po višini stroškov, ki jih imajo s sredstvi povečano za stroške posla. TOZD lahko druga drugi stvari dajejo na posodo, ki je brezplačna. 58. člen Amortizacija O stopnji amortizacije določajo TOZD. Vendar stopnje amortizacije ne smejo biti nižje od minimalnih stopenj amortizacije, kot so določene v gospodarskem planu delovne organizacije. 59. člen Devizna sredstva Tiste TOZD, ki ustvarjajo devizna sredstva, se zavezujejo ostalim TOZD, ki devizna sredstva ne ustvarjajo, odstopiti potrebna devizna sredstva, vendar po ceni, ki jo imajo devizna sredstva iste vrste na deviznem tržišču, če se drugače ne sporazumejo. 60. člen Promet osnovnih sredstev Promet osnovnih sredstev TOZD opravljajo skladno s pozitivnimi predpisi. TOZD gre predkupna pravica pri prodaji osnovnih sredstev posamezne TOZD. Posle v zvezi s prometom osnovnih sredstev s tretjimi osebami opravljajo skupne službe. 61. člen Poslovni odnosi značaja blagovnega prometa TOZD urejajo svoja medsebojna razmerja iz prometa blaga in storitev po načelih, ki taka razmerja urejajo v blagovnem prometu na trgu. 62. člen TOZD orodjarna, ERC vzdrževanje-energetika se na osnovi tega sporazuma zavezujeta opravljati vse storitve in dobavljati svoje proizvode ostalim TOZD v delovni organizaciji na osnovi njihovih zahtev v zahtevanih, a primernih rokih, po najugodnejši ceni in pod drugimi najugodnejšimi pogoji. Storitve in dobave za tretje osebe imata pravico ERC, orodjarna, vzdrževanje-energetika opravljati, če s tem ni ogrožena pravilna izpolnitev storitev in dobav za ostale TOZD. Vse TOZD soglašajo, da je v primeru kršitev obveznosti ERC, orodjarna, vzdrževanje-energetika, iz tega člena podana kršitev interesov TOZD in delovne organizacije kot celote. 73. člen Način volitev in odpoklica delegata in trajanje njegovega mandata se določa s statutom TOZD in statutom skupnih islužb. VIII. DELOVNA RAZMERJA IN OSEBNI DOHODKI 63. člen V (primeru, da delavčevo delo ni več potrebno v TOZD: — zaradi ekonomskih težav, v katere je zašla, — zaradi tehničnih in tehnoloških izboljšav, — ali zaradi njene združitve, imajo delavci te TOZD pravico preiti na delo v drugo TOZD ali v skupne službe, ustrezno delavčevi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljenimi delavnimi sposobnostmi. 64. člen V primeru: — da to zahteva delovni ali poslovni proces, — da druga TOZD ali delovna skupnost skupnih služb nima delavcev, usposobljenih za opravljanje določenih del in nalog, — da se je količina dela v določeni TOZD zmanjšala, ali celo dela ni več, — višje sile, je delavec dolžan opravljati dela in naloge tudi v drugi TOZD ali v skuonih službah, h katerim je razporejen, če ta ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljenimi zmožnostmi, razen v primeru višje sile. 65. člen Delavci v TOZD in skupnih službah se zavezujejo enotno določati: — delovni čas in razpored delovnih izmen, — med sabo uskladiti odmor med delovnim časom, — zaradi boljšega koriščenja skupnih objektov družbene prehrane, — kakor določati tudi druge skupne osnove in merila za uresničevanje pravic in obveznosti ter odgovornosti, ki izvirajo iz skupnih interesov, za katere to ugotovi delavski svet delovne organizacije. 66. člen TOZD in skupne službe soglašajo, da bodo reševanje vprašanj odgovornosti za delovne obveznosti prepustile skupni disciplinski komisiji, razen dislocirane TOZD TOBI. 67. člen Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo TOZD odločajo o sredstvih za delitev osebnih dohodkov s samoupravnim sporazumom o delitvi osebnih dohodkov, ki ga sklepajo z delavci drugih delovnih organizacij, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo (branžni sporazum), ki ga sklepajo z delavci drugih TOZD in skupnih služb v okviru delovne organizacije. Sredstva za delitev osebnih dohodkov se ugotavljajo odvisnp od uspeha poslovanja TOZD in delovne organizacije kot celote. Enako se določajo sredstva skupne porabe, ki pa se združujejo ha ravni delovne organizacije. 68. člen Osebni dohodek delavcev TOZD se zavezujejo deliti sredstva za osebne dohodke skladno po rezultatih dela (tekočega) delavcev in njihovega prispevka doseženemu dohodku na osnovi minulega dela. Delavcem gre pravica do zajamčenega osebnega dohodka, določenega skladno s samoupravnim sporazumom in zakonom. 69. člen TOZD se zavezujejo, zlasti glede na to, ker niso med sabo zaradi izmenjave delavcev, kakor tudi glede neenakomerne obnove sredstev za delo, mogle obračunati rezultatov minulega dela, da se osebni dohodki delavcev v TOZD pri normalnem poslovanju (brez zastojev) posamezne TOZD pri delitvi osebnih dohodkov ne razlikujejo več kot za 20 %. IX. UPRAVLJANJE 70. člen Delavski svet Organ upravljanja v skupnih zadevah je delavski svet delovne organizacije. 71. člen Delavski svet delovne organizacije šteje 61 članov. Člani delavskega sveta delovne organizacije so delegati TOZD in delovne skupnosti skupne službe. *• Mandat članov traja dve leti. 72. člen Delegati v delavskem svetu delovne organizacije se volijo sorazmerno številu delavcev v TOZD in skupnih službah s tem, da ima vsaka TOZD ali skupne službe najmanj dva delegata. 74. člen Individualni poslovodni organ delovne organizacije, individualni poslovodni organi TOZD in vodja delovne skupnosti skupnih služb ne morejo biti voljeni za člane delavskega sveta delovne organizacije. 75. člen Delavski svet delovne organizacije odloča o vprašanjih, določenih z zakonom in tem sporazumom ter statutom delovne organizacije. Delovno področje DS zlasti obsega: Določa predloge: — samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD in delovne skupnosti v delovne organizacije, — statuta delovne organizacije, — samoupravnega sporazumi o osnovah plana delovne organizacije, — samoupravnega ¡sporazuma o združevanju in delitvi sredstev skupne porabe, — določa poslovno politiko in ukrepe za njeno izvajanje ter ukrepe za izvajanje plana, — za združevanje sredstev za skupne investicije. Sprejema: — samoupravne splošne akte, za~katere je pooblaščen po samoupravnem sporazumu o združitvi, — sprejema plan delovne organizacije, — plane in programe s področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, — voli, imenuje in razrešuje izvršilne in poslovodne organe oziroma njune člane v delovni organizaciji, — daje smernice in navodila izvršilnim organom in poslovodnemu organu ter nadzoruje njuno delo, — sprejema zbirne periodične obračune in zaključni račun delovne organizacije, — samoupravne sporazume o pristopu delovne organizacije v poslovna združenja in interesne skupnosti s področja gospodarstva, — skupne sanacijske programe za delovno organizacijo ali za TOZD, ki sanacijskih ukrepov ni sprejela. Odloča: — o namenski uporabi združenih sredstev za skupne investicije i» skupno porabo oziroma družbeni standard, — o drugih zadevah skupnega pomena za delovno organizacijo, — voli delegate delovne organizacije EMO v organizacijah posebnega družbenega pomena v poslovnih skupnostih, združenih in interesnih skupnosti s področja gospodarstva. 76, člen Delavski svet delovne organizacije odloča v soglasnosti z vsemi TOZD in delovno skupnostjo 'skupnih služb o vprašanjih, ki zadevajo neodtujljive pravice njihovih delavcev. 77. člen Izvršilni organi delavskega sveta so: — izvršni odbor delovne organizacije, — stanovanjski odbor, — koordinacijski odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. 78. člen Člane izvršnih organov delovne organizacije voli delavski svet delovne organizacije na predlog delavskega sveta TOZD in delovne organizacije in na predlog sindikalne organizacije. Iz vsake TOZD in delovne skupnosti ¡skupnih služb se voli po en član izvršnih organov in njegov namestnik. 79. člen Mandat članov izvršnih organov traja dve leti. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma voljen za člana izvršnih organov. 80. člen Izvršni odbor delovne organizacije opravlja posle, določene z zakonom, statutom dn drugimi splošnimi akti delovne organizacije. Sprejema stališča: — predlog poslovne politike delovne organizacije EMO, — zbira periodične obračune in zaključni račun delovne organizacije, — gibanje stroškov, dohodka in osebnih dohodkov. Predlaga: — plane, programe, razvojne načrte delovne organizacije, — ukrepa v zvezi z rezultati zbirnih periodičnih obračunov in zaključnega računa, — ukrepe v zvezi z gibanjem dohodka, osebnega dohodka in stroškov. Daje smernice: — poslovodnim organom za izvršitev sklepov delavskega sveta delovne organizacije, ki sodijo v njegovo delovno področje in — vodjem delovne skupnosti za izvajanje poslovne politike. Izvršuje: — sklepe delavskega sveta delovne organizacije, , — ostale konkretne naloge, ki jih zahteva delavski svet, — naloge, ki jih podrobneje opredeljuje statut delovne organizacije. 81. člen Odbor za stanovanjske zadeve se voli enako kot se voli izvršni odbor. V delokrog stanovanjskega odbora spada: — vodenje stanovanjske politike, — odločanje o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko gradnjo, — odločanje o uporabi sredstev stanovanjskega sklada, — druge zadeve s področja reševanja stainovnajske problematike. Pri dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih kreditov mora odbor za stanovanjske zadeve upoštevati, koliko je posamezna TOZD ali skupne službe prispevala sredstev v stanovanjski sklad. Po načelih delavske solidarnosti se to merilo za obdobje do 5 let, glede na skupnost posameznih stanovanjskih problemov ne izvaja, vendar se mora v petletnem obdobju v celoti realizirati, razen, če se TOZD in skupne službe med sabo ne sporazumejo drugače. X. POSLOVODNI ORGAN 82. člen Poslovanje delovne organizacije vodi individualni poslovodni organ — glavni direktor. 83. člen Glavnega direktorja imenuje delavski svet delovne organizacije za 4 leta. Ista oseba je lahko imenovana ponovno za glavnega direktorja. Glavni direktor -se imenuje na osnovi javnega razpisa na predlog razpisne komisije. 84. člen Za glavnega direktorja je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev, predvidenih z zakonom, izpolnjuje še pogoje določene s statutom delovne organizacije. 85. člen Pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja glavni direktor uresničuje v okviru delovne skupnosti skupnih služb. 86. člen Glavni direktor je lahko razrešen tudi pred potekom časa, za katerega je imenovan v primerih določenih z zakonom. Predlog za uvedbo postopka za razrešitev glavnega direktorja lahko podajo delavski svet delovne organizacije, delavski svet katere od TOZD in OOS. Če je predlog za uvedbo postopka utemeljen delavski svet delovne organizacije ustanovi komisijo za ocenitev zahteve za razrešitev glavnega direktorja. V komisiji morajo biti zastopane vse TOZD in delovna skupnost skupne službe. Na predlog komisije o razrešitvi odloča delavski svet delovne organizacije s tajnim glasovanjem. XI. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV 87. člen Delegat v delavskem svetu delovne organizacije je dolžan delati po smernicah in navodilih delavcev, kii so ga izvolili in za svoja dela odgovarja delavcem in delavskem svetu TOZD oziroma delovni skupnosti skupnih služb. 88. člen Delegat v DS delovne organizacije ima pravice in dolžnosti: — da o vseh vprašanjih, o katerih odloča DS, iznaša stališča in predloge delavcev, ki so ga izvolili, — da z delegati drugih TOZD in skupnih služb med sprejemanjem skupnih odločitev usklajuje stališča v DS, — da redno obvešča delavce o svojem delu v DS in o delu DS delovne organizacije na način lin v rokih določenimi s statutom, — da si priskrbi stališča delavcev, kadar mu niso dane smernice in navodila ali le-te niso zadostne, da bi se lahko izjasnili o vprašanjih, o katerih odloča DS. 89. člen Kadar delegat v DS delovne organizacije sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki se nanašajo na ustanavljanje materialnih obveznosti, TOZD, kakor o drugih vprašanjih določenih s tem sporazumom, je dolžan, da se izjasni in da glasuje v skladu s stališčem, ki so ga zavzeli delavci oziroma s stališčem, ki ga je o tem vprašanju zavzel DS TOZD, katere delegat je. 90. člen Kadar delegat v DS delovne organizacije sodeluje pri odločanju o vprašanjih, o katerih delavci ne odločajo z osebnim izjavljanjem, je dolžan, da ob odločanju postopa v okviru smernic in navodil, ki so jih določili delavci oziroma DS TOZD. 91. člen Vsak delegat v DS delovne organizacije lahko predlaga, da se pred glasovanjem o določeni točki dnevnega reda predhodno oglasijo predložena stališča delegatov. Če DS sprejme predlog iz prvega odstavka tega člena, se seja DS prekine. Po krajši prekinitvi se seja nadaljuje. V nadaljevanju seje predsednik DS ali delegat, ki ga on predlaga, podaja vprašanja, pri ka- terih je usklajevanje nujno in opozarja na stališča, ki niso usklajena. Če med razpravo delegati uskladijo stališča, se pristopi k glasovanju. 92. člen Če predsednik DS delovne organizacije med razpravo na seji DS o določeni točki dnevnega reda oceni, da so stališča delegatov tudi še po izvedenem usklajevalnem postopku tako različna, da se brez pridobitve novih mišljenj ne more sprejeti ustrezna odločitev, predlaga DS, da se ta točka dnevnega reda odloži do prihodnje seje, da se tako nudi možnost delegatom, da zahtevajo od delavcev nove ali dopolnilne smernice in navodila. Takšen predlog lahko poda vsak delegat v DS. Če DS ne sprejme predlog predsednika oziroma delegata v DS, se po končani razpravi o spornem vprašanju odloča. 93. člen V primeru iz prejšnjega člena so delegati v DS delovne organizacije dolžni obvestiti delavce v TOZD, v kateri :so bili izvoljeni. Obvestiti so jih dolžni o razpravi na DS o stališčih vseh delegatov in zahtevati nove ali dopolnilne smernice in navodila. Odložena točka dnevnega reda se ne more dati na dnevni red prihodnje seje DS, dokler se delavci ne izjasnijo o predloženih spornih stališčih delegatov. 94. člen Delegat v DS delovne organizacije je dolžan, da najkasneje v 3 dneh od dne sprejema materiala za prihodnjo sejo DS, seznani z osnovnimi vprašanji, ki bodo na dnevnem redu, delavce TOZD, ki so ga izvolili za delegata. Delegat v DS delovne organizacije je dolžan, da seznani delavce z odločitvami DS na seji v treh dneh od dne, ko je seja potekala. 95. člen Delegat v DS delovne organizacije, ki ne poda stališč DS TOZD, ne glasuje v skladu s smernicami in navodili, aii ne obvešča delavce o svojem delu v DS, o delu DS in o vprašanjih, o katerih ni dosežena soglasnost delegatov, stori kršitev svoje delegatske dolžnosti in je za to kršitev odgovoren delavcem, ki so ga izvolili. 96. člen Delavci temeljnih organizacij in delovne skupnosti so sporazumni, da na ravni delovne organizacije oblikujejo konference splošnih delegacij samoupravnih interesnih skupnosti in delegacije zbora združenega dela. 97. člen Konferenca posebnih delegacij samoupravnih interesnih skupnosti se oblikuje tako, da posamezna delegacija vsake TOZD in delovne skupnosti delegira najmanj enega delegata v konferenco. 98. člen Na konferenci delegatov uskladijo stališča posebnih delegacij vseh TOZD in delovne skupnosti ter delegirajo ustrezno število de-Jegatov na sejo skupščine posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. 99. člen V organe splošnega interesa za delovno organizacijo EMO, poslovne skupnosti, banke, zavarovanja, ter druge samoupravne skupnosti delegira delegata DS delovne organizacije. 100. člen Določbe glede pravic, dolžnosti in odgovornosti delegatov v DS delovne organizacije se smiselno uporabljajo tudi za delegate v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti. XII. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA DELOVNE ORGANIZACIJE 101. člen Samoupravna delavska 'kontrola skupnega poslovanja v okviru delovne organizacije, delavci združenih TOZD uresničujejo neposredno in po poisebnem organu samoupravne delavske kontrole (SDK delovne organizacije). 102. člen SDK je skupni organ delavskega nadzora TOZD, prek katerega delavci uresničujejo varstvo samoupravnih pravic, nadzirajo izvajanje dogovorjenih skupnih zadev in porabo združenih sredstev. 103. člen V SDK delovne organizacije delavci vsake temeljne organizacije in delovne skupnosti neposredno izvolijo po enega člana in namestnika. Delegate volijo za dve leti, nihče ne more biti izvoljen več kot dvakrat zaporedoma. Za delegata v SDK ne more biti izvoljen član skupnih samoupravnih organov in tudi ne delavec, ki po določbah tega sporazuma ne more biti izvoljen kot delegat delavskega sveta delovne organizacije. 104. člen SDK deluje na vseh skupnih področjih'poslovanja in samoupravljanja, zlasti pa nadzira: — izvajanje: • statuta, skupnih samoupravnih sporazumov, • samoupravnih splošnih aktov in družbenih dogovorov, • sklepov delavcev, samoupravnih organov in poslovodnih organov, • nadzor nad skladnostjo teh aktov in sklepov s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev; — uveljavljanje samoupravnih pravic in obveznosti delavcev, — odgovorno in smotrno izkoriščanje ter razpolaganje z družbenimi sredstvi, — nadzor nad skupnim poslovanjem zdrtiženih temeljnih organizacij, . — uporaba načel delitve po delu pri razporejanju čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke, — poslovanje is tujimi in domačimi partnerji, — obveščanje o vprašanjih, pomembnih za odločanje in kontrolo, — usklajuje delo SDK združenih temeljnih organizacij SDK, opravlja tudi druge zadeve, določene s statutom delovne organizacije in pravilnikom o organiziranju in delu SDK. 105. člen SDK deluje in sklepa na sejah. Problematiko obravnava na lastno pobudo, na pobudo posameznega delavca, samoupravne delovne skupine, samoupravnih organov TOZD in delovne organizacije, družbenopolitičnih organizacij, služb, družbenega pravobranilca samoupravljanja in organov DPS (družbenopolitičnih skupnosti). 106. člen Pravice, dolžnosti in odgovornosti SDK urejajo statut delovne organizacije, pravilnik o delovanju in organiziranju SDK ter drugih samoupravnih splošnih aktih. Statut določa pogoje in način za odpoklic člana SDK pred iztekom mandatne dobe. Odpoklic predlaga sindikalna organizacija. XIII. REŠEVANJE SPOROV IZ NOTRANJIH RAZMERIJ 107. člen Spore, ki nastanejo iz medsebojnih poslovnih razmerij združene TOZD, rešujejo sporazumno. Dosežen sporazum med dvema TOZD ne more biti na škodo ostalih TOZD. 108. člen Če TOZD ne morejo sporazumno rešiti spor, ki je nastal iz njihovih medsebojnih poslovnih razmerij, ga predložijo notranji arbitraži. 109. člen Notranjo arbitražo sestavljajo po dva člana TOZD, ki so v sporu, in predsednik. Člane arbitraže imenuje delavski svet TOZD, ¡ki so v sporu, predsednika za volijo člani arbitraže iz vrst delavcev v TOZD, ki niso v sporu. Za predsednika se imenujejo predvsem delavci, ki s svojim znanjem in strokovnostjo lahko prispevajo k pravilni rešitvi spora. 110. člen Notranja arbitraža sprejema svoje odločitve z večino glasov. Odločitev arbitraže je dokončna. 111. člen Administrativne in druge posle notranje arbitraže opravljajo delavci delovne skupnosti skupnih služb (pravna služba). XIV. NARODNA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 112. člen Zadeve splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite so skupne za vse TOZD in delovno skupnost skupnih služb. 113. člen Potrebna materialna sredstva za zadeve SLO in družbene samozaščite zagotavljajo TOZD. 114. člen Zadeve splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite se urejajo s pravilnikom o splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti. S tem pravilnikom se določajo tudi njegova sestava, izvolitev, odpoklic in delovno področje. XV. IZLOČITEV TOZD 115. člen TOZD se lahko izloči iz sestava delovne organizacije pod pogoji, določenimi z zakonom. Izločitev TOZD ne more biti na škodo drugih TOZD. Interesi drugih TOZD so podani v primerih po 62. členu tega sporazuma. 116. člen O izločitvi TOZD odločajo delavci na referendumu. 117. člen TOZD, ki sprejme odločitev o izločitvi iz sestava delovne organizacije, je dolžna to odločitev najkasneje v osmih dneh od dne, ko je sprejeta, dostaviti delavskim svetom ostalih TOZD, delavskemu svetu delovne organizacije in vsem družbenopolitičnim organizacijam v delovni organizaciji. 118. člen Druge TOZD lahko nasprotujejo odločitvi o izločitvi, če so prizadeti njihovi interesi. 119. člen TOZD, ki se izloča, je ob tej priliki dolžna nasproti ostalim TOZD poravnati vse obveznosti, ki izhajajo iz naslova združevanja sredstev, združevanja dela, medsebojne solidarnosti in iz tekočega poslovanja. TOZD ob izločitvi ne more zahtevati izročitev osnovnih sredstev, zlasti gradbenih objektov in nepremičnin, ki jih skupno uporabljajo tudi ostale TOZD. 120. člen Izločitev TOZD se opravi s sporazumom, ¡sklenjenim z drugimi TOZD. S tem sporazumom se določajo obveznosti TOZD, ki se izloča. XVI. DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE 121. člen V delovni organizaciji delujejo kot sestavni del samoupravnega sistema naslednje družbenopolitične organizacije: — sindikalna organizacija, — organizacija Zveze komunistov, — organizacija Zveze borcev NOV, — organizacija Zveze mladine Slovenije. V TOZD in skupnih ¡službah so delavci povezani v osnovnih organizacijah gornjih družbenopolitičnih organizacij. Delo osnovnih organizacij koordinira v družbenopolitičnih organizacijah na ravni delovne organizacije, ki tudi predstavlja tako organizirane delavce navzven. Naloga posameznih družbenopolitičnih organizacij v delovni organizaciji je tudi povezovanje in medsebojno sodelovanje teh organizacij samih pri reševanju skupnih vprašanj. TOZD so dolžne vsestransko zagotavljati delo družbenopolitičnih organizacij na ravni delovne organizacije. Podrobno urejajo delovanje družbenopolitičnih organizacij njihova lastna pravila ter statuti TOZD oziroma delovne skupnosti skupnih služb. XVII. SPREMEMBE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽEVANJU 122. člen Ta samoupravni sporazum se 'sklepa za nedoločen čas in traja dokler ni spremenjen. 123. člen Predlog za uvedbo postopka za spremembo ali dopolnitev tega sporazuma lahko podajo vsi organi upravljanja združeni v TOZD, samoupravna delavska kontrola in sindikalna organizacija. Predlog se podaja delavskemu svetu delovne organizacije. 124. člen Delavski svet dostavlja predlog z uvedbo postopka za diskusijo in v izjavljanje delavcev TOZD. Na osnovi mišljenj in predlogov delavcev se pripravi predlog spremembe ali dopolnitve samoupravnega sporazuma. 125. člen Predlog sprememb in dopolnitev sporazuma končno določi delavski svet delovne organizacije. O spremembah in dopolnitvah odločajo delavci TOZD z osebnim izjavljanjem. Ko je predlog sprejet z večino oseb TOZD, pooblaščeni predstavniki sklenejo spremembe ali dopolnitve s podpisovanjem. XVIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 126. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina delavcev v vsaki TOZD in ko podpišejo pooblaščeni predstavniki TOZD. 127. člen S sklenitvijo tega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o združevanju v EMO, sklenjen dne 20. 7. 1973 š spremembami z dne 17. 12. 1974. Posamezne spremembe sporazuma, ki imajo samo formalni usklajevalni značaj, je pooblaščen sprejemati delavski svet delovne organizacije. 128. člen Ta samoupravni sporazum se objavlja in stopi v veljavo osmi dan po objavi. Za TOZD tovarno frit ...................................... Za TOZD tovarno posode ............................-....... ZA TOZD tovarno radiatorjev .......................:....... Za TOZD tovarno kotlov .................................... Za TOZD tovarno odpreskov. in avtokoles .................... Za TOZD tovarno EMOKONTEJNER, ............................. Za TOZD tovarno orodjarno .................„............... ZA TOZD tovarno TOBI ..................:................... Za TOZD tovarno vzdrževanje energetika .................... Za TOZD tovarno ERC........................................ Za delovno skupnost skupne službe .....................’... November 1977 STATUT OZD EMO Na podlagi 374. člena Zakona o združenem delu sprejemajo delavci združenih temeljnih organizacij: TOZD tovarna orodjarna; TOZD tovarna odpreskov in avtokoles; TOZD elektroračunski center; TOZD tovarna TQBI; TOZD tovarna posode; TOZD tovarna frit; TOZD tovarna kotlov; TOZD tovarna radiatorjev; TOZD tovarna Emokontejner; TOZD vzdrževanje — energetika; delovna skuipnost skupnih služb. x STATUT DO EMO, emajlirnice, metalne industrije in orodjarne Celje L SPLOŠNA DOLOČILA 1. člen S tem statutom se urejajo vprašanja, pomembna za organiziranje, delo in poslovanje delovne organizacije EMO, za uresničevanje samoupravnih pravic delavcev in druga vprašanja v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo EMO in zakonom. 2. člen V okviru pravic in obveznosti* ugotovljenih v samoupravnem sporazumu o združitvi, delovna organizacija uresničuje svoje naloge kot samostojna in samoupravna organizacija delavcev, povezanih s skupnimi interesi v delu in organiziranih v temeljne organizacije združenega dela v njeni sestavi. 3. člen Delovna organizacija EMO ima v svoji sestavi naslednje TOZD: TOZD tovarna orodjarna; TOZD tovarna odpreskov in avlokoles; TOZD elektroračunski center; TOZD tovarna TOBI; TOZD tovarna posode; TOZD tovarna frit;. TOZD tovarna kotlov; TOZD tovarna radiatorjev; TOZD tovarna Emokontejner; TOZD vrzdrževanje — energetika. Delovna organizacija EMO ima v svoji sestavi tudi delovno skupnost skupnih služb, ki opravlja posle od skupnega interesa za vse TOZD. II. SPLOŠNI PODATKI DELOVNE ORGANIZACIJE 4 člen Firma delovne organizacije se glasi: EMO, emajlirnica, metalna industrija, orodjarna, z neomejeno solidarno odgovornostjo, skrajšana firma: EMO, n. sol. o. 5. člen Sedež delovne organizacije je: Celje, Mariborska cesta 86. 6- člen Žig delovne organizacije je izpisano besedilo v treh vodoravnih linijah s tiskanimi črkami: EMO Celje, emajlirnica, metalna industrija, orodjarna, n. sol. o. 7. člen Delovna organizacija EMO, emajlirnica, metalna industrija, orodjarna Celje je pravni naslednik podjetja EMO, emajlirnica, metalna industrija, orodjarna Celje, registriranega pri OGS Celje, pod št. 1087/55 RG X 109/2 z dne 24 10. 1955. 8. člen Predmet poslovanja Izdelovanje na industrijski način: — kremenčeve moke in živčeve moke, emajlov, frit in drugih surovin za emajliranje, pocinkanje in pokositranje; — emajlirane, pocinkane, pokositrane, brušene, aluminijaste in druge posode; — gospodinjskih in kuhinjskih aparatov in opreme kovinske in druge stroke, ki jo proizvaja na osnovi pogodb o posebnem poslovno-tehničnem sodelovanju; — raznovrstnih orodij in investicijske opreme za emajlirnice in pocinkovalnice ter za drugo kovinsko in predelovalno industrijo; — higienskih in sanitarnih artiklov, kopalnih kadi, senčnikov za električno razsvetljavo, kovinske transportne embalaže, vključno butanke, cestnoprometnih znakov, uličnih in napisnih tablic, garde- robnih omaric ter drugih podobnih predmetov za investicijsko vzdrževanje; — storitve na emajliranju, pocinkanju, strojni obdelavi raznih kovinskih predmetov; — kotlov za centralno ogrevanje in raznih klimatskih naprav in aparatov; — radiatorjev in drugih grelnih teles in raznih klimatskih naprav in aparatov; — avtomobilskih koles; — (sestavnih delov strojev in naprav, odpreskov in odkovkov, delov za proizvodnjo motornih vozil, strojegradnjo, elektro in ostalo kovinsko industrijo; — kontejnerjev in drugih transportnih naprav in njihovih sestavnih delov; — raznih kuhinjskih in gospodinjskih aparatov, naprav za ogrevanje stanovanj in drugih prostorov; -- raznih sanitarnih in električnotoplotnih naprav; — raznovrstnih orodij za kovinsko in drugo predelovalno industrijo. Opravljanje storitev na: — emajliranju, pocinkanju, strojni obdelavi raznih kovinskih predmetov; — obdelavi podatkov na elektronskih strojih; — usposabljanju kadrov za elektronsko obdelavo podatkov; — organizaciji in študiji elektronske obdelave podatkov; — projektiranju'investicijskih objektov in naprav ter izvajanju inženiringa za področje centralnega ogrevanja in klimatizacije; — prodaja izdelkov na drobno, ki jih proizvaja delovna organizacija; ■ opravljanje servisnih storitev za proizvode podjetja; — izvrševanje preiskav materiala in konstrukcij v kovinski in emajlirski stroki; — opravljanje uslug in storitev članom delovne organizacije ter gospodarjenje s stanovanjskimi hišami pod upravo delovne organizacije; — upravljanje prometa na debelo in drobno nadomestnih delov lastnih proizvodov; — opravljanje storitev na površinski zaščiti kot proizvodov (pleskanje, lakiranje); — obdelava, dodelava, predelava, oblikovanje kovin in kovinskih polizdelkov (rezanje, upogibanje, štancanje, varenje); — vzdrževanje. V ZT poslovanju se delovna organizacija ukvarja z dejavnostmi: IZVOZ a) sestavnih delov strojev in naprav, odpreskov in odkovkov, vključno avtomobilska kolesa ter drugih delov za proizvodnjo motornih vozil, strojegradnjo, elektroindustrijo in ostalo kovinsko industrijo; b) pločevinastih radiatorjev, grelnih teles in kotlov za centralno kurjavo in elektroindustrijo; c) higienskih in sanitarnih artiklov, kopalnih kadi, senčnikov za električno razsvetljavo, kovinske transportne embalaže in pripomočkov, vključno butanke, cestnoprometnih znakov, uličnih in napisnih tablic, garderobnih omaric ter drugih podobnih predmetov za investicije in investicijsko vzdrževanje; d) emajlirane, pocinkane, pokositrane, brušene in aluminijaste posode; e) gospodinjskih in kuhinjskih predmetov ter opreme kovinske in druge stroke, ki jih podjetje izvaža iz lastnega proizvodnega programa in drugih proizvajalnih (podjetij, >s katerimi ima takšne pogodbe o medsebojno poslovnotehničnem sodelovanju; f) raznovrstnih orodij in investicijske opreme za emajlirnice in pocinkovalnice ter drugo kovinsko in predelovalno industrijo; g) kremenčeve in živčeve moke, emajlov in frit ter drugih pomožnih materialov za emajliranje, pocinkanje in pokositranje. UVOZ a) reprodukcijskega materiala za potrebe lastne proizvodnje in po posebnem odobrenju pristojnih organov za potrebe drugih sorodnih proizvajalnih podjetij, s katerimi obstajajo pogodbe o medsebojnem poslovnotehničnem sodelovanju kot tudi sestavnih delov za vgradnjo v lastne proizvode; b) opreme in njenih rezervnih delov, ki služijo neposredno proizvodnji tako za potrebe novih investicij kot tudi investicijskega vzdrževanja; c) uvoz in izvoz storitev obdelave, dodelave in predelave s področja kovinskopredelovalne, elektro in kemične industrije in dodatnih materialov, potrebnih za opravljanje gornjih storitev. PRODAJA — uvoženega blaga zaradi dopolnjevanja prodaje lastnih proizvodov. III. ZASTOPANJE IN PREDSTAVLJANJE 9. člen Delovno organizacijo zastopa in predstavlja individualni poslovodni organ — glavni direktor — med odsotnostjo ga nadomeščata namestnik glavnega direktorja ali vodja delovne skupnosti skupnih služb, ki imata v tem času pravice in dolžnosti direktorja. Direktor lahko prenese svoje pooblastilo za zastopanje tudi na druge osebe s ¡splošnim ali posebnim pooblastilom, s tem, da za splošno pooblastilo pridobi soglasje delavskega sveta. 10. člen Delovno organizacijo zastopajo tudi pooblaščenci po zaposlitvi, vendar le v pravnih poslih in v mejah, ki jih določa njihov obseg dela. IV. PODATKI O ZDRUŽENIH TEMELJNIH ORGANIZACIJAH IN DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB 1. Temeljne organizacije združenega dela 11. člen Temeljne organizacije združenega dela iz 3. člena tega statuta, so se s samoupravnim sporazumom o združitvi združile v delovno organizacijo EMO. 12. člen Sedež temeljnih organizacij združenega dela (razen TOZD TOBI) je v Celju, Mariborska 86, TOZD TOBI pa ima svoj sedež v Bistrici pri Mariboru. • 13. člen Temeljne organizacije združenega dela v sestavi delovne organizacije so samostojni nosilci in obveznosti v medsebojnem pravnem prometu kalkor tudi v pravnem prometu s tretjimi osebami. Temeljne organizacije združenega dela poslujejo s tretjimi osebami pod firmo delovne organizacije in svojim imenom. V okviru delovne organizacije pa poslujejo samo pod svojim imenom. V pravnem prometu s tretjimi osebami nastopajo TOZD skladno z določbami SSZ v delovni organizaciji. 14. člen TOZD neomejeno in solidarno odgovarjajo za obveznosti, ki jih sprejme delovna organizacija. TOZD za svoje obveznosti odgovarja neomejeno in z vsemi svojimi sredstvi. TOZD za obveznosti drugih TOZD ne odgovarjajo. TOZD ima pravico, če je iz naslova odgovornosti za delovno organizacijo kaj plačala, do regresa od tiste TOZD, v korist katere je bila obveznost ustanovljena. 15. člen Pečat in štampiljke temeljnih organizacij vsebujejo tudi firmo delovne organizacije. 2. Delovna skupnost skupnih služb 16. člen Zaradi opravljanja strokovnih in drugih poslov skupnega interesa za temeljne organizacije združenega dela se v sestavi delovne organizacije formira delovna skupnost skupnih služb. 17. člen S samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo se določijo pravice, obveznosti in odgovornosti delovne skupnosti skupnih -služb. 18. člen Delavci delovne skupnosti skupnih služb sprejemajo svoj Samoupravni sporazum o združitvi dela delavcev v delavski svet, statut ter druge samoupravne splošne akte, katere sprejema TOZD. 19. člen V primeru, da preneha delovna skupnost skupnih služb, za njene obveznosti odgovarjajo vsi TOZD solidarno. 5. Statusne spremembe 20. člen Temeljne organizacije združenega dela se lahko, v ¡skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo medsebojno spojijo in pripojijo, o čemer odločajo delavci temeljne organizacije združenega dela. Sklep o spojitvi in pripojitvi so dolžne temeljne organizacije dostaviti delavskemu svetu delovne organizacije. 21. člen Če so izpolnjeni zakonski pogoji, se lahko deli temeljne organizacije združenega dela organizirajo kot temeljne organizacije združenega dela v sestavi te delovne organizacije. Ugovore drugih temeljnih organizacij združenega dela obravnava delavski svet delovne organizacije. 22. člen Če je v delovni organizaciji zgrajen nov del, odločajo delavci v tem delu, ali bodo organizirali eno ali več temeljnih organizacij združenega dela, pod pogojem, da so izpolnjeni zakonski pogoji za organiziranje novih temeljnih organizacij združenega dela. Če se delavci ne odločijo, da organizirajo eno ali več temeljnih organizacij, se nov del delovne organizacije pripoji temeljni organizaciji, katera je zagotovila sredstva za njegovo izgradnjo. Če, so sredstva zagotovile dve ali več temeljnih organizacij združenega dela, se nov del pripoji temeljni organizaciji, določeni z njihovim sporazumom. 23. člen Vsaka temeljna organizacija ima pravico, da se pod pogoji, ki so določeni z zakonom, izloči iz sestave delovne organizacije. 24. člen O spojitvi in pripojitvi delovne organizacije z drugimi delovnimi organizacijami in o združitvi v sestavljeno delovno organizacijo, odločajo delavci temeljnih organizacij z referendumom. V. URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA 1. Obveščanje delavcev k 25. člen Delavski svet, izvršilni odbor, individualni poslovodni organ kakor tudi strokovne službe so dolžne redno, resnično in popolno obveščati delavce o celotnem poslovanju delovne organizacije, njenem materialnoekonom-skem stanju, o rezultatih, pridobljenih z združitvijo dela in sredstev, kakor tudi o vseh drugih vprašanjih, ki so v interesu za uresničevanje samoupravljanja. 26. 'člen Kot sredstva obveščanja služijo: 1. Pismena poročila, študije, analize in podobno. 2. Bilten delovne organizacije. 3. Glasilo delovne organizacije. 4. Oglasna deska delovne organizacije. 27. člen Delavski svet in individualni poslovodni organ sta dolžna, da obveščata delavce in sindikalno organizacijo o opozorilih, nalogah in sklepih družbenega pravobranilca samoupravljanja, službe družbenega knjigovodstva, organa, pristojnega za nadzor nad zakonitostjo dela, organizacije združenega dela, sodišča, organa družbenopolitičnih organizacij oziroma sindikalnih organizacij, če ti organi to zahtevajo. 2. Skupni referendum 28. člen Delavski -svet delovne organizacije lahko razpiše skupni referendum, da se delavci v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in delavskih svetih skupnih služb izjasnijo: — o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela; — o statusnih spremembah o spojitvi in pripojitvi; — o pomembnejših odločitvah. 29. člen Sklep o razpisu referenduma se sprejema na predlog -zbora delavcev najmanj dveh temeljnih organizacij združenega dela, upoštevajoč tudi delovno skupnost skupnih služb. 30. člen Skupni referendum se izvede istočasno v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in delovni skupnosti skupnih služb, na način kot je določeno v njihovih statutih. 31. člen Rezultati referenduma v temeljnih organizacijah združenega dela in delovni skupnosti skupnih služb se dostavijo delovni skupnosti delovne organizacije, ki jih potem razglaša. 32. člen Odločitev na referendumu je sprejeta z večino glasov vseh delavcev v vsaki TOZD in delovni skupnosti skupnih služb. VI. ORGANI UPRAVLJANJA V DELOVNI ORGANIZACIJI 1. Delavski svet 33. člen Delavski svet delovne organizacije sestavljajo delegati delavcev TOZD in delovne skupnosti skupnih služb. 34 člen Delavski -svet delovne organizacije šteje 61 članov. Delegati v delavskem svetu delovne organizacije se volijo sorazmerno številu delavcev v TOZD in delovni skupnosti skupnih služb, s tem, da ima vsaka TOZD ali delovna skupnost najmanj dva delegata. 35. člen Način volitev in odpoklica delegata in trajanje njegovega mandata, se določa s statutom TOZD in delovnih -skupnosti skupnih služb. 36. člen Delegat v DS delovne organizacije dela po smernicah in navodilih delavcev, ki so ga izvolili. Za svoje delo odgovarja delavcem in DS temeljnih organizacij združenega dela oziroma DS delovne skupnosti skupnih služb. 37. člen Delegat v DS delovne organizacije ima naslednje pravice in obveznosti: 1. Da o vseh vprašanjih, o katerih odloča DS, izrazi predloge in stališča delavcev, ki so ga izvolili. 2. Da z delegati drugih temeljnih organizacij usklajuje stališča glede sprejemanja skupnega sklepa. 3. Da obvešča delavce o svojem delu in delu DS delovne organizacije na način, ki je določen ,s statutom. 38. člen Če delegat v DS delovne organizacije soodloča o vprašanjih, ki se nanašajo na ustvarjanje materialnih obveznosti temeljne organizacije, kakor tudi o drugih vprašanjih, ki jih določa statut temeljne organizacije in samoupravni sporazum o združitvi v DO, se mora izjaviti in glasovati v skladu s stališčem, ki ga je v zvezi s temi vprašanji zavzel DS temeljne organizacije, katere delegat je. Delegat v DS delovne organizacije se mora izjasniti in glasovati v- skladu s stališčem, ki so ga zavzeli delavci, tudi takrat, kadar DS delovne organizacije odloča o vpraašnjih, o katerih delavci odločajo z osebnim izjavljanjem v temeljni organizaciji. 39. člen Če delegat v DS delovne organizacije soodloča o vprašanjih, o katerih delavci ne odločajo z osebnim izjavljanjem, se mora pri izjavljanju ravnati v okviru smernic in navodil, ki so jih določili delavci oziroma DS delovne organizacije. 40. člen Delegat v DS delovne organizacije ima pravico predlagati, da se pred glasovanjem o določeni točki dnevnega reda uskladijo iznešena stališča delegatov. Če DS sprejme predlog iz prvega odstavka tega člena, se seja DS prekine. Po prekinitvi se seja nadaljuje. V nadaljevanju seje predsednik DS ali delegat, ki ga on določi, iznese vprašanje, pri katerem je soglasnost nujna in pokaže na stališča, ki niso usklajena. Če med razpravo delegati uskladijo svoja stališča se pristopi k glasovanju. 41. člen Če predsednik DS delovne organizacije med razpravo na seji DS po določeni točki dnevnega reda oceni, da so po opravljenem postopku — usklajevanju, stališča delegatov tako različna, da brez pridobitve novih mnenj ni možno sprejeti ustreznega sklepa, predlaga odlaganje te točke dnevnega reda na naslednjo sejo DS. Predlog, da se določena točka dnevnega reda odloži na naslednjo sejo DS, lahko poda tudi vsak delegat v DS. Če DS ne sprejme predloga predsednika DS oziroma delegata v DS, 'se po končani razpravi pristopi glasovanju. 42. člen V primeru, da se zaradi neusklajenih stališč delegatov v DS, 'določena točka dnevnega reda preloži na naslednjo sejo, so delegati v DS dolžni obvestiti delavce temeljne organizacije, katere delegati .so, o razpravi v DS po odloženi točki dnevnega reda, o stališčih vseh delegatov kakor tudi poiskati nova navodila in smernice. Preloženo točko dnevnega reda ni možno dati na dnevni red se je vse do takrat, dokler se delavci ne izjasnijo o 'spornih stališčih delegatov.. 43. člen Delegat v DS delovne organizacije je dolžan o roku treh dni, od dneva sprejema materiala za naslednjo sejo DS, seznaniti delavce, ki so ga izvolili, o vseh vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu te seje DS. Delegat v DS delovne organizacije je dolžan seznaniti delavce tudi s sklepi DS DO, ki so sprejeti na seji, v roku treh dni po končani šeji. 44. člen Delegat v DS delovne organizacije, ki ne izrazi stališča DS temeljne organizacije, ne glasuje v skladu s smernicami in navodili, ali ne obvešča delavce o svojem delu v DS, o delu DS in o vprašanjih, o katerih se delegati niso zedinili, krši svojo delegatsko dolžnost in je za to kršitev odgovoren delavcem, ki so ga izvolili. 43. člen DS delovne organizacije ima naslednje pristojnosti: — določa predloig statuta; -»s sprejema samoupravne splošne akte, za katere je pooblaščen po samoupravnem sporazumu o združitvi; — določa predlog samoupravnega sporazuma o osnovah plana DO; — sprejema plan DO; — sprejema plan in programe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite; — določa poslovno politiko in ukrepa za njeno izvajanje ter ukrepe za izvajanje plana; — voli, imenuje in razrešuje izvršilni in poslovodni organ oziroma njene člane v DO; — daje smernice in navodila izvršilnemu organu in poslovodnemu organu ter nadzoruje njuno delo. Delavski svet delovne organizacije opravlja še druge zadeve, ki jih v skladu z zakonom določa samoupravni sporazum o združitvi in drugi SSA. 46. člen Dela iz svoje pristojnosti opravi DS v sejah. Delavski svet ne more zasedati, če ni prisotna več kot polovica vseh delegatov, ali če ni prisoten noben delegat ene ali več temeljnih organizacij. Sejo DS vodi predsednik DS. 47. člen Sejo DS skliče predsednik DS. Predsednik DS je dolžan sklicati sejo DS, če to zahteva izvršilni odbor, poslovodni organ in delegati najmanj ene temeljne organizacije, če predsednik DS ne zadovolji zahtevi, lahko osebe, določene v tem členu, same skličejo sejo. 2. Izvršni odbor 48. člen Člane izvršilnega odbora voli DS delovne organizacije po predlogu DS temeljne organizacije in DS skupnih služb. V izvršilni odbor DO se izbere po en član iz vsake TOZD oziroma DS skupnih služb. 49. člen Mandat članov izvršilnega odbora traja dve leti. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen v izvršilni odbor. 50. člen Izvršilni odbor ima naslednje pristojnosti: — predlaga osnutek statuta in osnutke drugih splošnih aktov, ki jih sprejema delavski svet; — predlaga plan; — daje smernice poslovodnemu organu za izvrševanje sklepov DS in nadzoruje njihovo izvrševanje; — izvršuje isklepe, ki jih sprejema DS ali jih sprejemajo delavci z osebnim izjavljanjem, če njihovo izvrševanje ne spada med pravice in dolžnosti poslovodnega organa in sprejema akte za njihovo izvrševanje; — druge pristojnosti skladno s SSZ v EMO in drugimi SSA. 51. člen Pravice in dolžnosti v mejah svojih pristojnosti opravlja izvršilni odbor na sejah. Seja IO ni možna,’če ni udeležena več kot polovica vseh članov. 52. člen Seje IO sklicuje in vodi predsednik IO. 3. Individualni poslovodni organ 53. člen Poslovanje delovne organizacije vodi individualni poslovodni organ — glavni direktor. 54. člen Glavnega direktorja imenuje DS delovne organizacije za dobo štirih let. Po poteku mandata je lahko ista oseba znova imenovana za glavnega direktorja. DS imenuje glavnega direktorja po javnem natečaju na predlog razpisne komisije, tki jo sestavljajo po en predstavnik vsake TOZD in skupnih služb. 55. člen Za glavnega direktorja se lahko imenuje oseba, ki poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjuje še naslednje: — da je državljan SF,RJ; — da ima Y'Š izobrazbo tehnične, ekonomske ali pravne smeri; — da ima osem let prakse, od tega na vodilnem DM dve leti; — da je moralno in politično neoporečen. 56. člen Pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja uresničuje glavni direktor v delovni skupnosti skupnih služb. 57. člen Glavni direktor je lahko razrešen še pred pretekom časa, za katerega je bil imenovan v primerih, ki jih določa zakon. 58. člen Pobudo, naj se začne postopek za razrešitev glavnega direktorja, lahko podajo: DS delovne organizacije, DS vsake TOZD in delovne skupnosti skupnih služb ter sindikalna organizacija. DS delovne organizacije je dolžan vzeti v obravnavo pobudo, naj se začne postopek za razrešitev glavnega direktorja, o njej odločiti in o tem obvestiti tistega, ki je dal pobudo. Če DS ugotovi, da je predlog za uvedbo postopka utemeljen, ustanovi komisijo, katera oceni zahtevo za razrešitev glavnega direktorja. V komisiji morajo biti zastopane vse TOZD in delovna skupnost skupnih služb. Po predlogu komisije o razreševanju odloča DS delovne organizacije s tajnim glasovanjem. ¡fikeo VII. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA 59. člen Delavsko kontrolo uresničujejo delavci neposredno in prek komisije za samoupravno delavsko kontrolo TOZD in komisije za samoupravno delavsko kontrolo DO. 60. člen DS ob izvrševanju SDK, opravlja kontrolo med delom izvršilnih organov, poslovodnega organa in strokovnih služb. V nadzorovanju njihovega dela daje DS izvršilnemu organu, poslovodnemu organu in strokovnim službam smernice in navodila, da bi odpravili ugotovljene nepravilnosti. 61. člen DS je dolžan obravnavati vsak predlog komisije za samoupravno delavsko kontrolo in odpraviti nepravilnosti oziroma obvestiti komisijo o ugotovljenem stanju, ukrepih ali stališčih v zvezi s posameznim vprašanjem. 62. člen Komisija za samoupravno delavsko kontrolo ima 11 članov: TOZD vzdrževanje — energetika, TOZD tovarna orodjarna, TOZD tovarna odpreskov in avtokoles, TOZD elektroračunski center, TOZD tovarna TOBI, TOZD tovarna posode, TOZD tovarna frit, TOZD tovarna kotlov, TOZD tovarna radiatorjev, TOZD tovarna Emokontejner, delovna skupnost skupnih služb — dajejo v SDK po enega člana. Izbira članov samoupravne delavske kontrole se opravi na enak način kot izbira delegatov, če statut TOZD in DS skupnih služb ne predvideva drugače. 63. člen Pravice in dolžnosti komisije za samoupravno delavsko kontrolo so določene z zalkonom s tem statutom, statutom TOZD in DS skupnih služb. 64. člen Komisija za samoupravno delavsko kontrolo ima pravico nad^ zorovati poslovanje, sklepe in zaključke samoupravnih organov DO, samoupravnih organov TOZD in DS skupnih služb. Komisija za samoupravno delavsko kontrolo lahko poda predlog za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti organom DO, organom TOZD in DS skupnih služb. 65. člen Komisija opravlja kontrolo na osnovi neposrednega zapažanja svojih članov, poročil, prijav, podanih od strani delavcev in družbenopolitičnih organizacij, ugotovitev s strani inšpekcijskega organa, organa za notranje zadeve in službe družbenega knjigovodstva. 66. člen Organi DO so dolžni dajati komisiji za samoupravno delavsko kontrolo TOZD in DS skupnih služb vse podatke, ki so jim potrebni za opravljanje samoupravne delavske kontrole. Komisija za samoupravno delavsko kontrolo DO in komisija za samoupravno delavsko kontrolo TOZD oziroma DSSS, so enakopravni in medsebojno sodelujejo pri opravljanju svojih pravic in obveznosti. 67. člen Komisija za samoupravno delavsko kontrolo sprejema sklepe in odločitve na sejah. Vsak član komisije je pooblaščen, da zahteva potrebne podatke in da ima vpogled ali izvršuje pregled poslovnih knjig, dokumentov, analiz in podobno. Odgovorni delavec je dolžan, da članom komisije da na vpogled zahtevane podatke in dokumentacijo. 68. člen Komisija mora sodelovati z organi, inšpekcijo, SDK, UJV, javnim tožilstvom, javnim pravobranilstvom samoupravljanja, komisijo za družbeni nadzor skupščine občine. VIII. PLAN IN PROGRAM DELA 69. člen Plan dela delovne organizacije se stprejema na osnovi predhodno sprejetega SS o temeljih plana DO v skladu z osnovami sistema družbenega planiranja. 70. člen Predlog samoupravnega sporazuma o osnovah plana DO določa DS DO. 71. člen Samoupravni sporazum o osnovah plana mora biti usklajen z elementi za samoupravno sporazumevanje, ki so jih ugotovili delavci temeljnih organizacij. 72. člen Za tekoče poslovanje DS DO sprejema letne plane. Ti plani zajemajo: — plan proizvodnje, — plan prodaje, — plan stroškov, — plan dohodka in njegove delitve, — plan sredstev za DO, — plan obratnih sredstev, — plan sredstev družbenega standarda, — kadrovski plan. 73. člen Individualni poslovodni organ, izvršilni odbor in DS so odgovorni za uresničevanje plana DO. Dolžni so spremljati, analizirati in ocenjevati uresničevanje plana in ukrepati v okviru svojih pristojnosti za njegovo izvedbo. 74. člen Sklep o koriščenju skupnih sredstev DO sprejema v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi DS delovne organizacije. IX. POSLOVNA TAJNOST 75. člen Zaradi varnosti in uspešnega gospodarjenja DO predstavljajo posamezni podatki o poslovanju, razvoju in o razmerjih v DO poslovno tajnost in se lahko sporočijo tretjim osebam samo na način, določen s tem statutom in zakonom. 76. člen Za poslovno tajnost se smatrajo listine in podatki, ki predstavljajo tajnost v proizvodnji, raziskovalnem in konstrukcijskem delu in druge listine ter podatki, katerih sporočanje bi bilo nepooblaščenim osebam zaradi njihove narave in značaja proti interesom delavcev DO. 77. člen Poleg podatkov, ki so z zakonom proglašeni za poslovno tajnost, se za pošlovno tajnost smatrajo tudi: — tehnično-tehnološke rešitve, ki se uporabljajo v proizvodnji; — raziskave in iznajdbe; — patenti in licence; — podatki o ceni proizvodov in storitev, glede na kalkulacije, — podatki o pogojih nabave in prodaje, — podatki o ponudbah do njihovega objavljanja, —- prvine pogodb o poslovno tehničnem sodelovanju z organizacijami združenega dela, — ukrepi in način postopka v primeru pojave izvedenih okoliščin, — plan zavarovanja premoženja in objektov. 78. člen Listine in podatke, ki predstavljajo poslovno tajnost, lahko drugim osebam sporoča individualni poslovodni organ in oseba, ki jo on pooblasti. 79. člen Sporočanje listin in podatkov, ki se smatrajo za poslovno tajnost in kršitev poslovne tajnosti, če se listine, oziroma podatki, sporočajo osebam, ali organizacijam in organom, katerim se lahko ali morajo sporočiti, po predpisih ali po pooblastilih, ki izhajajo iz funkcij, ki jih upravljajo ali iz položaja v katerem se nahajajo. Sporočanje podatkov na sejah organov upravljanja ni kršitev poslovne tajnosti, čeprav ise ti podatki smatrajo za poslovno tajnost, če je takšno sporočanje nujno potrebno pri opravljanju poslov. Delavec, ki na sejah organov upravljanja daje takšne podatke, je dolžan opozoriti prisotne, da se ti podatki in listine smatrajo za poslovno tajnost. Prisotni so dolžni, da to kar izvedo varujejo kot poslovno tajnost. 80. člen Kot kršitev poslovne tajnosti se ne smatrajo izjave, ki jih delavec da organom SDK ali prijava kaznivega dejanja, gospodarskega prestopka ali prekrška, ki je storjen ali če poslovno tajnost sporoči organom, ki opravljajo nadzor ob uresničevanju svojih samoupravnih pravic iz delovnega razmerja. 91. člen Uporaba podatkov in listin, ki so poslovna tajnost, je dovoljena samo v poslovnih prostorih s strani oseb, ki so jim ti podatki potrebni za opravljanje njihovega dela. 82. člen Material, ki je poslovna tajnost, se hrani ločeno od drugega materiala na način, da se zavaruje njegova nedotakljivost praviloma v blagajni. 83. člen Listine in podatki, ki so poslovna tajnost, se ne sme sporočati ali dopustiti dostop tretjim osebam. Poslovno tajnost so dolžni varovati vsi delavci, ki na kakršenkoli način zvedo za listine ali podatke, ki predstavljajo poslovno tajnost. Dolžnost čuvanja poslovne tajnosti ne preneha po prenehanju delovnega razmerja. Izdajanje poslovne tajnosti je težja kršitev delovne obveznosti. X. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 84. člen Pravice in dolžnosti delavcev in organov upravljanja na področju obrambe in družbene samozaščite ureja pravilnik o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. XI. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI 85. člen Delovna organizacija ima naslednje samoupravne splošne akte: — samoupravni sporazum o združitvi v DO, — statut delovne organizacije, — samoupravni sporazum o temeljih plana DO, — samoupravni sporazum o razporejanju čistega dohodka DO, — .samoupravni sporazum o delitvi OD v delovni organizaciji, — pravilnik o DK DO, — .pravilnik o poslovni tajnosti, — pravilnik o obveščanju, — pravilnik o uresničevanju družbene samozaščite, — samoupravni sporazum o razporeditvi sredstev. 86. člen Samoupravni sporazum o združitvi v DO, statut, samoupravni sporazum o temeljih plana, samoupravni sporazum o delitvi OD v delovni organizaciji se sprejemajo z referendumom. Ostale samoupravne splošne akte sprejema DS delovne organizacije. 87. člen Pri določanju predloga je DS dolžan razpisati javno obravnavo, ki mora trajati najmanj 15 dni. Spremembe in dopolnitve SSA se sprejemajo na način kot zadevni splošni akt. SSA se objavljajo na oglasni deski in v glasilu Emajlirec. XII. KONČNE DOLOČBE 88. člen Z dnem ko stopi v veljavo ta statut, preneha veljati statut DO EMO z dne ............ 89. člen Ta statut stopi v veljavo osmi dan po objavi. V Celju, dne .............. Predsednik DS: ZAKAJ LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA? V letu 1977 so vsi družbenopolitični dejavniki, predvsem pa sindikat usmerili svoje delovanje na področje ljudske obrambe in družbene samozaščite. Sprejet je bil tudi zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah.. Lahko rečemo, da je bilo na tem področju v temeljnih organizacijah združenega dela veliko storjenega, nikakor pa ne dovolj, da bi se zagotovila tista varnost občanov, sredstev s katerimi delamo in objektov v katerih delamo ter živimo, ki nam jo narekuje trenutna situacija v svetu in pri nas. Od 194 TOZD, ki jih imamo v celjski občini, ima 174 temeljnih organizacij formirane odbore za družbeno samozaščito. Stotrije TOZD imajo organizirano narodno zaščito, vendar še niso povsod imenovani načelniki narodne zaščite. Predvsem narodna zaščita še ni organizirana in ne deluje tako kot bi morala. Nobena krajevna skupnost v naši občini še nima načrta za delovanje narodne zaščite. Pri tem se moramo zavedati, da v družbeno samozaščito in narodno zaščito ne sodi samo varovanje objektov in. sredstev, ampak tudi varovanje samoupravnih odnosov. Tudi struktura članov narodne zaščite.ni zadovoljiva, saj so tu angažirani predvsem starejši ljudje, premalo pa vključujemo mladino in. ženske. Pri tem je še vedno vprašljivo usposabljanje članov narodne zaščite za delo z orožjem. Še vedno nimamo v; TOZD in krajevnih skupnostih organizirano verovanje pomembnih objektov in dislociranih enot temeljnih organizacij združenega dela. Marsikje je omogočen v proizvodne, skladiščne in druge objekte vpogled tudi drugim državljanom. Še vedno je opaziti preveč centralizirano delovanje, na področju družbene samozaščite, na nivoju delovne organizacije in krajevnih skupnosti. Tako se nam degaja, da posamezniki dobijo istočasno poziv za delovanje v narodni zaščiti v TOZD in krajevni skupnosti. Vsi ti podatki nam narekujejo, da moramo angažirati v enote narodne in družbene samozaščite vse sposobne sodelavce in občane. Geprav je bilo o družbeni samozaščiti in ljudski obrambi že veliko, povedanega in napisanega, se posamezniki še vedno sprašujejo, čemu vse to? Ali ni delovanje na teh področjih zapravljanje časa in denarja ter proti komu se mi ščitimo? Vsa ta vprašanja so nepomembna in odpadejo, če omenimo samo nekaj dejstev. Nobena skrivnost ni, da sovražne sile, ki niso naklonjene nam in našemu samoupravnemu sistemu in ki imajo apetite po jugoslovanskem ozemlju, ker je na strateško pomembni točki, vodijo proti nam specialno, psihološko, sovražno propagando in s podobnimi metodami izraženo vojno. Napadi na našo državo se nadaljujejo in stopnjujejo iz dneva v dan. Zato je pomembnost varnostnih organov in družbene samozaščite tem večja. 2e od leta 1950 dalje je med vzhodnim in zahodnim vojaškim blokom registrirana specialna vojna, iki sicer relativno onemogoča eventualno nuklearno vojno, glede na to, da bi takšna vojna ogrozila oba vojaška bloka. Kaj je pravzaprav specialna vojna? To je cel kompleks propa-gandno-psihološkega, raziskovalnega, terorističnega in podobnega delovanja. Oba vojaška bloka delujeta prek svojih obveščevalnih služb, ki delujejo tudi na našem ozemlju. V lanskem letu je jugoslovanske meje prestopilo devet milijonov potnikov. Na vsakih dva tisoč teh obiskovalcev .pa je bil registriran po en obveščevalni agent. Tuje sile delujejo na naše tržišče in s tem posredno na našo psihologijo z vsiljevanjem raznih igrač (predvsem modelov orožja), ki so poslikane z oznakami in nazivi tujih vojaških armij in z njihovimi zastavami. Celo naši proizvajalci konfekcije, plasirajo na tržišče obleke, ki imajo vse oznake tujih vojaških sil, ali pa recimo kopalke, ki so potiskane z barvami in oznakami ameriške zastave. Nadalje lahko v posamez- nih primerih zasledimo literaturo, ki na zelo prefinjen in za ne-. pozornega opazovalca neopazen način primerja našo državo in naš samoupravni sistem z drugimi po-Titičnimi sistemi in obenem vsiljuje bralcu misel o tako imenovanih »slabostih« našega sistema in samoupravnega razvoja. Znano je, da izven naših meja deluje večje število radijskih postaj (na primer radio svobodna Evropa, glas Amerike itd.) katerih delovanje je usmerjeno v jugoslovanski prostor in ki delujejo s sovražno propagando in blatenjem naše države. S strani sovražnih sil je v naše ozemlje lansirano neverjetno veliko število šal ali »vicev«, ki sramotijo in blatijo našo državo in celo naše najuglednejše družbenopolitične predstavnike. Verjetno nam je večini poznano, da deluje izven naših meja tako imenovana šesta kolona, sestavljena večidel iz jugoslovanskih emigrantov. Sestavljene so specialne enote, ki v tujini delujejo zoper našo državo in ki naj bi v primernem času v našem ozemlju izzvale situacijo, katera bi omogočila vojaško intervencijo tujih sil. V primeru vojne naj bi pripadniki šeste kolone sovražniku služili kot poznavalci našega ozemlja in našega jezika. Glede na heterogenost naše družbe (večnacionalne družbe), poskušajo tuje sile delovati v tej smeri, da bi povzročile razdor med nacijami in nam razdrle naše bratstvo in enotnost, ki vlada med jugoslovanskimi narodi, kar pa je nemogoče. Omeniti moram, da delujejo sovražne sile tudi prek naših verskih institucij. Prek njih vnašajo v naše ozemlje literaturo, ki je usmerjena proti naši državi, organizirajo verske shode, kateri niso vedno izključno verskega značaja, podpirajo jih denarno za njihovo sovražno delovanje in za obnovitev verskih objektov. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da je varnostna služba na našem ozemlju v lanskem letu pri dva tisoč naših državljanih našla orožje, razstrelivo in sovražni propagandni material, ki so jim ga po- sredovale tuje sile. Znano je, da oficirji JLA, ki so v času inform-biroja zbežali na vzhod, sedaj delujejo v tujini v tujih vojaških enotah, se šolajo v vojaških šolah na vzhodu in tako dalje. Približno sto bivših oficirjev JLA, zaseda ključna mesta v Rdeči armadi. Danes imamo v tujini pol milijona vojnih obveznikov, med njimi je veliko oficirjev in rezervnih starešin, ki so seznanjeni z načinom našega samoobrambnega sistema. Vsa navedena dejstva in podatki še zdaleč niso vsi elementi specialne vojne, ki jo vodijo proti naši državi sovražne sile. Takšna specialna vojna je zelo nevarna, ker je včasih skoraj neopazna in lahko nam sovražne sile delujejo na nekaterih področjih popolnoma legalno. Seveda s tem ni mišljeno da je v jugoslovanskem ozemlju situacija kritična. Zagotovljena nam je vsa varnost in svoboda, pravice ki izhajajo iz nje ter vse pridobitve, ki smo si jih zagotovili z razvijanjem in krepitvijo našega samoupravnega družbenopolitičnega sistema ter narodnoosvobodilnim bojem jugoslovanskih narodov. Upam, da je popolnoma jasno, kako je družbena samozaščita in ljudska obramba nujno potrebna naši samoupravni družbi. Jasno je, da je potrebno sodelovanje in angažiranje vsakega posameznika, ki je sposoben delovati v sistemu družbene samozaščite. Ob po-družbljanju varnostne zaščite so rezultati vidni, saj je naša varnostna zaščita trdnejša kot kdajkoli prej. K. J. Dopisujte v svoje glasilo! Kaj smo in kaj nismo dosegli (Nadaljevanje z 2. strani) TOZD KOTLI Rezultati poslovanja so zadovoljivi, planske naloge so presežene. Bistven premik je napravljen v kadrovski strukturi z zaposlitvijo delavcev z visoko in višjo strokovno izobrazbo, s katerimi se je okrepila razvojna dejavnost. Žal pa TOZD še nima proizvodnih možnosti, ki bi mu omogočali realizacijo razvojnih usmeritev. Izdeluje se investicijski elaborat za novo tovarno kotlov. Rok izdelave močno kasni, predvideno pa je, da bo v kratkem ta elaborat gotov. TOZD ODPRESKI IN AVTOKOLESA Pri izvajanju ukrepov je bil dan poudarek predvsem v zagotavljanju naročil in uvajanju novih proizvodov. Intenzivno se nadaljuje raziskava tržišča z namenom zagotovitve novih programov, ki bodo omogočali trajno rešitev oziroma sanacijo te TOZD. Premajhna je angažiranost strokovnih in vodilnih delavcev v TOZD in v skupnih službah v iskanju programske rešitve. TOZD ELEKTRONSKO RAČUNSKI CENTER Ukrepi TOZD ERC so bili usmerjeni predvsem v racionalizacijo obstoječih obdelav. Z dosedanjimi racionalizacijami je zmanjšan potrebni čas za 22 ur na mesec, kar predstavlja za ostale TOZD prihranek. ZAKLJUČKI • Lahko smo zadovoljni s kvalitetnim obvladovanjem tekočih gospodarskih problemov. Razvojna sanacija pa je še vedno odprta, zato je položaj še vedno kritičen. • Zaostreno moramo obravnavati izdelavo projektov razvojnih orientacij, investicijski program kotlov in orodjarne. V najkrajšem času pa je treba zagotoviti perspektivo TOZD odpreskov in avtokoles. • Plan za leto 1978 je potrebno temeljito obdelati iz vidika razvoja novih izdelkov, tehnologije iri kvalitete in pravočasnega izvajanja vzdrževanja investicij. • Uresničitev ukrepov za realizacijo sanacijskih programov zahteva zaostreno izvajanje sklepov za izvedbo sanacije, ki so jih sprejeli samoupravni organi in družbenopolitične organizacije. TOZD ORODJARNA TOZD ORODJARNA je zaradi nizke proizvodnje in prodaje v mesecih juliju in avgustu zabredla v težave, ki pa_ jih bo do konca leta premostila. Rezultati poslovanja TOZD orodjarna so odločno preskromni. KEGLJAŠKI TURNIR V POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE TOZD TORI Bistveni premiki, ki so bili predvideni v ukrepih za izvedbo sanacije pa so: — okrepitev raziskav na področju trženja; — formiranje prodajne poslovnice za TOZD TOBI; — novi izdelki in rekonstruirani izdelki; — občutno izboljšanje kadrovske strukture v letošnjem letu, saj se je povečalo število delavcev s srednjo šolo od 23 na 26, do konca leta pa bo povečano na 30 delavcev, število delavcev z višjo šolo se je povečalo od 2 na 5 delavcev, do konca leta pa bo povečano na 7 delavcev, z visoko šolsko izobrazbo pa so letos zaposlili prvega delavca. Ti delavci so zaposleni predvsem na razvojnih nalogah; — zaključene so investicije po prvi sanaciji, ki bodo dale efekte šele v naslednjem obdobju; — organizirano je bilo delo ob prostih sobotah z vključitvijo režijskih delavcev v neposredno proizvodnjo. TOZD EMOKONTEJNER DS TOZD EMOKONTEJNER je sprejel tudi program ukrepov na osnovi rezultatov poslovanja prvih devetih mesecev, iz katerih je razvidno tudi izvajanje že sprejetih ukrepov: • Kot prva faza uveljavitve proizvodnega programa nizke gradnje deluje dopolnjena tehnološko-razvojna skupina skupaj z Razvojnim centrom Celje na uveljavitvi, tehnološki in komercialni, pocinkovalnice TOZD EMOKONTEJNER. Izdelan je kompleten pristop obravnave kupcev, cen, ponudb, organizacije itd. • Razvojni center s svojimi projektanti in ostalimi sodelavci stalno proučuje možnosti takojšnje vključitve programa »radius« v kompletne objekte. Prvi projekt je že v obdelavi v naši TOZD. • Po vprašanju prodaje in kompletizacije programa silosov so na osnovi sklenjenega sporazuma s projektantsko organizacijo UNIVIT Ljubljana že v obdelavi posamezni projekti, kjer bo poleg programa TOZD EMOKONTEJNER vključen tudi ostali del proizvodnega programa EMO. • Aktivno se obdelujejo ostali programi in to: tehnično, tehnološko kakor tudi komercialno. Kadrovsko je ojačana prodajna ekipa TOZD. V soboto, dne 19. 11. 1977 je potekal že tradicionalni turnir kegljaških ekip v počastitev dneva republike. Že več let poteka sodelovanje med delovnimi organizacijami, ki koristijo ob sobotah steze na kegljišču Ingrada za rekreacijo svojih članov. Turnirja se je udeležilo 5 moških in 4 ženske ekipe. Mi smo tekmovali v obeh konkurencah, vendar je bila vaša ženska ekipa nepopolna, ker nekatere tovarišice kljub vabilu niso prišle. Kegljavke LIK Savinja so igrale vodilno vlogo in s precejšnjo prednostjo zmag&le. Med moškimi ekipami je bila konkurenca precej bolj izenačena, saj so se kar tri ekipe borile za prvo mesto in je bilo do konca nerešeno vprašanje prvaka. Z minimalno prednostjo je zmagala ekipa Cinkarne pred nami in LIK Savinja. Vrstni red: Moški ekipno Cinkarna EMO LIK Savinja Podrtih kegljev 2446 2438 2424 Plinarna 1898 Elektrosignal 1733 Moški posamezno Podrtih' kegljev Gobec — Cinkarna 449 Veranič — Cinkarna 443 Grilanc — EMO 443 Brglez — EMO 438 Čretnik — LIK 437 Rovan — LIK 427 Stanovnik — LIK 413 Jazbinšek — EMO 409 Lorenčak — Plinarna 399 Mohorič — LIK 399 Ženske ekipno Podrtih kegljev LIK Savinja 708 Cinkarna 687 EMO 280 Ženske posamezno Podrtih kegljev Piki — LIK 186 Salamon — LIK 181 Šeško — Cink. 181 Zupanc — Cink. 177 Čuk — LIK 171 Člani komiteja ZK EMO • Po vprašanju kadrov je izdelan organiziran pristop k usposabljanju proizvodnih delavcev. Do 30. 9. 1977 se je na ta način v naši TOZD zaposlilo 70 delavcev. V tem času so bila zasedena tudi določena delovna mesta s strokovnimi sodelavci. • Nadaljujemo s prizadevanji po združevanju sredstev in dela z ustreznimi poslovnimi partnerji ob vključevanju v mednarodno delitev dela (Luka Koper, Razvojni center Celje). • Za zagotovitev plana proizvodnje, ki je v celoti pogodbeno prodana, so bili sprejeti naslednji ukrepi: a) organizira se delo v prostih sobotah, na kritičnih mestih se organizira delo v tretji izmeni, prav tako tudi ob nedeljah in praznikih; b) s sklepi samoupravnih organov je uveden tudi način stimulativnega nagrajevanja; c) režijskim delavcem se prilagodi delovni čas poteku same proizvodnje; d) uvedeno je tedensko zasledovanje in doseganje rezultatov proizvodnje in prodaje na samoupravnih organih TOZD in družbenopolitičnih organizacij. 5. LASIČ Marjeta — DS SS 6. BREČKO Friderik — posoda 7. TAUZES Justa — posoda 8. KUGLER Stanko — posoda 9. JEVTIČ Miloš — frite 10. POZNIČ Slavko — odpreski 11. SVETINA Breda — DS SS 12. KLENOVŠEK Sonja — DS SS 13. STRAŠEK Franc — DS SS 14. BOTUSiČ Jože — kontejnerji 15. TOFANT Anton — TOBI V zadnji številki Emajlirca smo obširno poročali o konferenci članov ZK EMO, na kateri so bile tudi volitve članov tovarniškega komiteja ZK in delegatov za občinsko konferenco ZK Celje. Objavljamo seznam članov komiteja ZK EMO in delegatov za občinsko konferenco ZK Celje. TOVARNIŠKI KOMITE ZKS EMO 1. MILAČ Tomaž — kotli 2. KOVAČIČ Herman — radiatorji 3. KREBS Anton — ERC 4. OŠTIR Emil — orodjarna Sekretar TK: KREBS Anton, namestnika sekretarja: LASIČI Marjeta, KOVAČIČ Herman, delegati v Občinski konferenci ZKS Celje: TAUZES Justa, GAZVODA Franci, KOVAČIČ Herman. PRVAK V KEGLJANJU Naš Viki Vanovšek, ki je že 27 let znan kot zelo marljiv in prizadeven delavec v naši tovarni je že pred leti postal delovni invalid. To pa ga ni odvrnilo od športa, ki ga goji že od mladih let. Velike uspehe je dosegel v stre- ljanju in kegljanju. S kegljanjem se ukvarja že trideset let. Kot sam pravi, si s športno dejavnostjo človek krepi zdravje zlasti, če je invalid. Za zdravega človeka pa je šport nekaj nujnega, nekaj brez česar se ne more utrditi telesno in duševno. Tovariš Viki ima za seboj veliko tekmovanj in mnogo odličij. Ta so zlata, srebrna in bronasta. Na tekmovanju v kegljanju je bil Viki tudi član naše državne reprezentance takrat, ko je bila tekma med Jugoslavijo in ČSSR v Beogradu. Zmagala je naša reprezentanca. Na zadnjem tekmovanju delovnih in vojaških invalidov za re- publiško prvenstvo v kegljanju, ki je bilo v Domžalah je postal Viki republiški prvak. No, do tega uspeha je težka pot. Mnogo je treba prej dokazati, da se lahko udeležiš takega tekmovanja, pravi tovariš Viki. ZAHVALA Vsem sodelavkam in sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so spremili na zadnji poti mojega dragega očeta Toneta Petroviča se iskreno zahvaljujem, posebna zahvala pa sindikalni organizaciji EMO z_a pomoč ter sodelavcem TOZD tovarna odpreskov za veliko razumevanje in izraze sožalja v dneh žalosti. Žalujoči sin Ivan z družino ZAHVALA Ob bridki izgubi moje drage mame Urške Podgoršek se zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD posoda — obrat emajlirnica, za izkazano sožalje, darovane vence in cvetje ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči sin Mirko Podgoršek KRIŽANKA Nedvomno ga kot prvaka čaka še težka preizkušnja na višjem tekmovanju, kjer je huda konkurenca, čaka ga tudi tekmovanje v državni reprezentanci. Viki rad tekmuje, rad posluša domačo glasbo, rad izvršuje svoje obveze v samoupravljanju, skratka, vedno je veselo razpoložen. Želimo mu mnogo uspehov kot vrhunskemu športniku. ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega očeta Franca Črepinška se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v laboratoriju za darovani venec in za izraze sožalja, hvala vsem tistim, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča hči Vida Remenih z družino Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič. Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber in Vlado Pratnemer. Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje i EMO CLAvNO MESTO &AN6 VPRAŠAL- MCA OSKftMl ZAIHCK ČE ŠRI SMOČARMU SKAKAl.EC (.liri) CV.MESTO EAWCIA-»EŠA STAfctiil LATINSKI PCSNlK t Anali) VSE v RUKU WATAU ir) KfljOMATlČ- MA HMLHOMtKA a \ \ / m¡,0 FTOMVALKA kanaama CftEbA IZ Mbi-UK. wM /V^\ > COW v TOR, till JAPONSKO OEtAČILO S Š(ftOWNI ROKAVI U mesto v hizozemeki PAOVlwci OftEMTE VRSTA virusov NAJDALJ. PfU R.EKA večja 06 VRVrA TEKMOVAL. COLU A iOO FILOZOFSKA Sola V STAfcl ŽUŽELKA Piti LUKA V ALŽlftU AMSL. HOČU.O IH 15 RIJEKA kummočk - SIVANJt VASUATA ALTEftVJA' TtVA TAJSKA. NOSCHEDH KUU6 OTOK Ob ltLSlU MAW. PIUTO* AMAZON LE VALJEVO tt. hfato MlMWJUfc MAŠ SMUČARSKI TEKAČ.. 1 Filip) V A KLEP MAMERA £M0 SEVEAW0 /\TLAVTCIL| pakt . Izposojeni humor Če bo Fifi videl, da ti je všeč, bo tudi on vzel zdravilo. (KIH) Ko boste utrujeni, jo lahko daste še malo meni! (KIH) Pojdiva no, saj boš lahko jutri bral v časopisu! (KIH) Ne pusti me čakati, takoj mi povej, ali ti je moja zelenjavna juha všeč! (KIH)