ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA LETNIK VIII. LJUBLJANA 1%0 ZVEZEK 2 Objavljamo drugi članek, posvečen petnajsti obletnici naše osvoboditve; podaja pregled zaključnih vojaških ope- racij nekako v poslednjih desetih mesecih borb na vsem ozem- lju okupirane Jugoslavije. Uredništvo ZAKLJUČNE OPERACIJE ZA OSVOBODITEV NAŠE DOMOVINE TONE FERENC Jugoslovanski komunisti so se spomladi 1941 začeli pripravljati na upor proti oku- patorju v najneugodnejših pogojih, saj sta si nacistična Nemčija in fašistična Italija podvrgli že večino držav na evropski celini. Imeli so le bogate izkušnje ilegalnega dela med množicami, nekaj orožja, ki so ga zbrali ob razpadu stare jugoslovanske vojske, moč- no prepričanje, da osvobojenje ljudstva leži na njegovih lastnih ramenih in pričakovali so, da mora prej ali slej priti do velikega spopada med fašizmom in Sovjetsko zvezo. Ko se je to zgodilo, so pozvali ljudstvo na oborožen upor in upali, da bo ta zmagoviti l)oj kratek; saj nihče ni takrat mislil, da bo trajal še cela štiri leta. Toda jugoslovanski narodi so pod vodstvom Komunistične par- tije Jugoslavije v tem boju ne le vzdržali, temveč tudi opravili tri velike stvari, brez katerih bi ne bilo narodnega in socialnega osvobojenja. Zgradili so močno armado, ki je zlomila nešteto sovražnikovih napadov, in končno ustvarila pravo fronto na Balka- nu. Zgradili so novo ljudsko oblast in znali boj proti fašističnim osvajalcem združiti z bojem za svojo socialno osvoboditev. Dosegli so mednarodno priznanje, ne da bi se morali odreči kakršnikoli revolucionarni pridobitvi svojega osvobodilnega boja. Tako so do je- seni 1944 ustvarili vse pogoje, da so lahko z lastnimi močmi pregnali sovražnika iz do- movine in jo popolnoma osvobodili. Ta članek naj v glavnih obrisih prikaže potek operacij Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije oziroma Jugoslovanske armade za osvoboditev naše domovine. I. OSVOBODITEV SRBIJE, MAKEDONIJE, ČRNE GORE IN DALMACIJE Razmere na frontah poleti 1944. Jeseni 1944 je bila Nemčija politično in gospodar- sko že popolnoma osamljena, strateško pa docela obkoljena, saj so se armade proti- hitlerjevske koalicije od vseh strani bližale njenim mejam. Nemci so se na vseh frontah sicer obupno branili, da bi zavlekli dan svo- jega popolnega zloma — brezpogojne vdaje, ki so jo zavezniki že nekaj časa vztrajno zahtevali. Toda nemška vojska je doživljala poraz za porazom. Na vzhodni fronti je utr- pela enega najmočnejših udarcev, ko je Rdeča armada v ofenzivi v Beli Rusiji konec junija in začetek julija 1944 uničila nemško armadno skupino »Sredina« in dosegla reko Vislo. Ta poraz je našel svoj odmev v aten- tatu na Hitlerja 20. julija 1944. Čeprav je bil to največji poraz nemške vojske v drugi svetovni vojni, pa ni bil tako viden, ker je v tem času divjala bitka v Normandiji. Tudi ta se je končala s porazom VII. nemške armade pri Falaisu v začetku avgusta 1944. Sredi avgusta so se zavezniki izkrcali še v južni Franciji in že čez deset dni osvobodili Pariz. V Italiji se je nemška vojska po izgubi Rima neprestano umikala in se ustavila šele na »gotski črti« med Florenco in Bologno. Kljub tem porazom in povsem neznatnim možnostim, da bi podaljševanje vojne moglo prinesti kakšen uspeh, je Hitler še dalje vztrajal pri svojem sklepu, da vodi vojno do konca. Upal je na neizbežen spor med zavez- niki in na odločilne uspehe pri uporabi no- vega orožja (Vi in V2). Do ustvaritve večjih uspehov pa bi morali vzdržati za vsako ceno. Zato je odločno odbijal predloge svojih po- veljnikov, ki so mu predlagali kakšen umik , in zahteval, da se morajo boriti za vsako ped zemlje do poslednjega človeka in strogo kaz- noval neizpolnjevanje tega povelja. Proglasil je vojno za totalno in ukazal ustanoviti tako imenovani Nemški Volkssturm, ki bi naj bil začetek splošnega odpora nemškega prebi- valstva proti armadam protihitlerjevske koa- licije na nemških tleh. To pa je bil začetek konca nemške katastrofe v drugi svetovni vojni. Razmere na jugoslovanskem bojišču. Na- rodnoosvobodilna vojska Jugoslavije je do jeseni 1944 narasla na 12 korpusov (1. prole- tarski v Sandžaku, 2. udarni v Črni gori. 65 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 3., 5. in 12. udarni v Bosni, 4., 6., 8., 10. in 11. na Hrvaškem, 7. in 9. v Sloveniji) in nekaj samostojnih divizij (od tega 5 v Srbiji) in brigad (od tega 5 v Makedoniji), skupaj 59 divizij z okoli 350.000 borci. Vse do jeseni 1944 se je ta vojska borila brez vsake ope- rativne zveze z zavezniškimi armadami, od- daljena nekaj tisoč kilometrov od zavezni- ških front, brez kakšne posebne zavezniške pomoči, globoko v sovražnikovem zaledju in je vezala nase znatne nemške, italijanske, bolgarske in madžarske sile. Ker se je borila pod najtežjimi pogoji s številčno in tehnično znatno močnejšim sovražnikom, si je prido- bila velik ugled in priznanje pri zaveznikih. Njen najmočnejši sovražnik je bila prav gotovo nemška vojska, ki je imela nalogo odbijati napade Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije in onemogočiti morebitno izkr- canje zapadnih zaveznikov na grških otokih ali jadranski obali. Poveljeval ji je vrhovni poveljnik za jugovzhod (Oberbefehlshaber »Südost«) generalfeldmaršal von Weichs v Beogradu, ki je bil obenem poveljnik armad- ne skupine F (Heeresgruppe F), podrejena mu je bila še armadna skupina E (Heeres- gruppe E) pod poveljstvom generalnega pol- kovnika von Lohra v Solunu, dalje H. tan- kovska armada pod poveljstvom generala De Angelisa na Hrvaškem, v Bosni in Her- cegovini, Črni gori in Albaniji ter enote vo- jaškega poveljnika Srbije generala Felberja. V Istri in Slovenskem Primorju je bil 97. armadni zbor pod poveljstvom generala Küblerja, medtem ko so bile enote v Slove- niji podrejene poveljstvu XVHI. vojnega področja Salzburg. _ Osvoboditev Srbije. Približevanje Rdeče armade proti Balkanu je ogrozilo položaj Romunije in Bolgarije in dalo slutiti njun hitri zlom. Med nemškimi silami v Grčiji in Panonski nižini bi nastala velika luknja. Nemci bi bili prisiljeni umakniti svojo voj- sko iz Grčije in napraviti novo fronto na ju- goslovansko-romunski in jugoslovansko-bol- garski meji. Ta nevarnost za Nemce je vse bolj večala strateški pomen Srbije. Vrhovni komandant Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije maršal Josip Broz-Tito je že spomladi 1944 ukazal prenesti težišče vo- jaških operacij iz Črne gore in vzhodne Bosne v Srbijo. To so pričakovali tudi Nemci in napravili nekaj ofenzivnih akcij proti na- rodnoosvobodilni vojski v Srbiji, vzhodni Bosni in Črni gori. Najprej so z ofenzivnima akcijama »Trumpf« (10.—19. julij) in »Ha- lali« (19. julij do 5. avgust) skušali uničiti štiri srbske divizije na planinah Petrovac, Radan in Majdan, z operacijo »Draufgänger« (18. julij—1. avgust) razbiti 2. udarni korpus v dolini reke Lim, nato pa z akcijo »Rübe- zahl« (3.—28. avgust) v dolinah reke Pive in Tare in na planini Sinjajevini vreči sile 1. in 2. korpusa na Durmitor in jih tam uni- čiti. Toda sovražniku ni uspelo uničiti no- bene enote in edini njegov uspeh je bil, da je za nekaj dni zadržal pohod narodnoosvo- bodilne vojske v Srbijo. Pohod tako imenovane operativne skupine divizij (17., 2. in 5.) v Srbijo se je začel 28. julija zvečer s področja vzhodno od Ivan- grada v treh kolonah, ki so v začetku avgusta prišle na planino Kopaonik. Kmalu je na Zlatibor prišel še 1. proletarski korpus, na planino Taro pa 12. udarni korpus. Tu so enote dočakale pomembne dogodke. 23. avgusta sta H. in III. ukrajinski front Rdeče armade po treh dneh hudih bojev pre- bila romunsko fronto pred Jassyjem in Kiši- njevim, Romunija je izstopila iz Trojnega pakta in 25. avgusta napovedala Nemčiji vojno. Ze drugi dan nato je Bolgarija obja- vila svojo nevtralnost in umaknila iz Srbije svoj okupacijski korpus. Tako je med Do- navo in Grčijo nastala velika praznina in Hitler je ukazal, naj se armadna skupina E pripravi za umik proti severu, da bo vzpo- stavila fronto na črti Djerdap—Skopje—se- verna Albanija. Maršal Tito je že 17. avgusta ukazal vsem enotam narodnoosvobodilne vojske, naj od 1. do 7. septembra rušijo prometne zveze, v začetku septembra pa 1. in 12. korpusu ter operativni skupini divizij, naj prodirajo iz zahodne Srbije proti Beogradu. Ti so res do 20. septembra v hudih bojih s četniki prišli na črto Arandjelovac—Lazarevac—Valjevo— Krupanj. Ko je Bolgarija 9. septembra začela vojno proti Nemčiji in se je Rdeča armada bližala bolgarsko-jugoslovanski meji, je maršal Tito menil, da je prišel čas za osvoboditev Srbije. Zato je sredi septembra okrepil 1. in 12. kor- pus, ki sta odtlej sestavljala tako imenovano I. armadno skupino pod poveljstvom gene- rala Peka Dapčeviča. Njena naloga je bila osvoboditi zahodno Srbijo, Šumadijo in Beo- grad. 13. in 14. korpus, ki so ju ustanovili 6. septembra 1944 iz petih srbskih divizij, sta postala tako imenovana II. armadna sku- pina pod poveljstvom generala Koče Popo- viča. Dobila je nalogo osvoboditi južno in vzhodno Srbijo. Tudi Nemci so v drugi polovici septembra reorganizirali svojo vojsko v Srbiji. Ko se je armadna skupina E začela umikati iz Grčije, so iz vseh enot v Srbiji ustanovili armadno skupino Felber (Armeegruppe Fel- ber), ki naj brani Srbijo vse do prihoda armadne skupine E. Da bi laže poveljeval, 66 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA.JEVNO ZGODOVINO KRONIKA je general Felber združil vse enote v vzhodni' Srbiji v posebni armadni zbor »Müller«. Tako je trikotnik Beograd—Niš—Negotin postal težišče nemške obrambe na Balkanu in njegov padec bi odprl vrata v Panonsko nižino. Zato so 1. oktobra začeli prihajati čez j romunsko-jugoslovansko mejo deli II. ukra- j jinskega fronta, čez bolgarsko-jugoslovansko i mejo pa 68. korpus III. ukrajinskega fronta \ in nato skupaj z našim 14. korpusom osvo-j bajati vzhodno Srbijo. V desetih dneh so jo dokončno osvobodili in 68. korpus je pri Ve- liki Plani dosegel Veliko Moravo ter dobil neposredni stik z enotami I. armadne sku- ] pine v zahodni Srbiji. Ko je razbiti armadni; zbor »Müller« 13. oktobra izgubil neposred-j ni stik z armadno skupino Felber, so ga pre-; imenovali v 34. armadni zbor s sedežem v Kraljevu in podredili armadni skupini E. Ker so se nemške enote bojevale v vzhodni 1 Srbiji, je general Felber poslal iz Šumadije; v Niš 7. SS-divizijo »Prinz Eugen«, da bi obra- ] nila ta prostor in vzpostavila stik z armadno ] skupino E. Ker je sovražnik s tem ogrozil osvoboditev Beograda, je maršal Tito ukazal 13. korpusu, naj čimprej osvobodi Niš. 7. oktobra so zastopniki III. ukrajinskega fronta, II. bolgarske armade in 13. korpusa NOV J napravili načrt za osvoboditev Niša. i Že drugi dan so začeli ofenzivo in 11. okto-1 bra osvobodili Leskovac, 14. pa Niš ter tako ^ Nemcem dokončno onemogočili umik iz Grči- je po moravski dolini in jim je ostala le še pot po dolini Vardarja in Ibra. V takih razmerah je vrhovni poveljnik za jugovzhod hotel organizirati nadaljnji odpor v širšem prostoru Beograda in tako dobiti čas, da bi se armadna skupina E zbrala v prostoru Kragujevca in napravila preboj proti Beogradu. Tako bi skrajšal in utrdil fronto od Donave po dolini V. Morave, preko spodnjega toka Z. Morave, Sandžaka in Črne KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO gore do Jadranskega morja. V okviru tega načrta je general Felber moral še naprej braniti prostor južno od Beograda, vse do prihoda tistih enot, ki so se umikale iz vzhod- ne Srbije, in do spojitve s silami armadne skupine E, ki so bile na mostobranu Kra- ljevo—Kragujevac (34. arm. zbor). Sredi oktobra so od Skopja preko Uroševca proti Kosovski Mitrovici začeli prihajati iz Grčije prvi oddelki von Löhrove vojske. Da bi onemogočila izvedbo teh načrtov, sta I. armadna skupina NOV J in 4. mehanizi- rani korpus Rdeče armade začela beograjsko operacijo. Za obrambo Beograda je imel so- vražnik tri obrambne črte: prvo na Avali z naslonom na Donavo in Savo, drugo v sta- rih mestnih utrdbah, tretja pa je obsegala vse velike zgradbe sredi mesta ter železniško postajo. Ker je sam položaj mesta onemogočal njegovo obkolitev, je maršal Tito sklenil, da ga napade frontalno. Glavni napad naj bi šel v smeri Banjički Vis—Avtokomanda— Slavija—Nemanjina ulica—Savski most. Na ta način bi naj sovražnika razdvojili in lo- čeno uničili. Do 12. oktobra je 4. mehanizi- rani korpus osvobodil Topolo in Mladenovac, v noči na 14. oktober pa še Avalo, ta dan je bil osvobojen tudi Obrenovac. Napad na Beo- grad so 14. oktobra začele štiri kolone. Prva je bila 12. korpus, ki je prodiral v smeri Ba- novo Brdo—železniška postaja—savsko pri- stanišče, druga kolona je bila 6. divizija, ki je napadala v smeri Topčider—vojaška bol- nica—Gornji grad, v tretji je bila 1. prole- tarska divizija, ki je napadala v smeri Ba- njica—Dedinje—Kalemegdan, četrta kolona — 5. divizija — je prodirala v smeri Bulevar Revolucije—ulica Gara Dušana—Donji grad. Boji so bili zelo hudi, ker so se Nemci bra- nili do zadnjih meja svojih moči. Njihova 1. planinska divizija je trikrat zaman posku- šala prodreti iz Smedereva proti Beogradu. Po petih dneh hudih bojev je bil sovražnik zbit na tretjo obrambno črto: železniška po- staja—hotel »Moskva«—palača »Albanija« —Kalemegdan. Zadnji boji so bili okoli uni- verze, posebno v zgradbi Uprave grada Beo- grada, ki so jo morali borci požgali in poru- šiti. Ponoči na 20. oktober se je sovražnik začel umikati čez Savo. Zjutraj je 3. brigada 1. proletarske divizije zavzela Kalemegdan, 4. mehanizirani korpus pa je po uspešnih bojih ob Savi zavzel savski most. Nemci so po umiku čez Savo poskusili organizirati obrambo na njenem levem bregu, naslanjajoč se na Zemun in Bežanisko Koso. To pa jim ni uspelo, ker so jim bile enote 6. proletarske divizije in 4. mehaniziranega korpusa takoj za petami. Ze 21. oktobra zju- traj so bili izgnani iz Zemuna in so se umak- nili proti Stari Pazovi. Tako je bila ob osvoboditvi Beograda osvo- bojena že vsa Srbija, razen Kosova in Meto- hije in doline Z. Morave od Kraljeva proti zahodu. Ker Nemci niso mogli vzpostaviti fronte v prostoru Beograda, je Hitler ukazal, naj armadna skupina E organizira novo fronto na levem bregu Drine in jo zveze s sremsko fronto. Armadna skupina E se je ta čas umikala čez Črno goro, Kosovo in Metohijo in San- džak proti zahodni Srbiji. Tu se je morala braniti na dveh straneh: pred 13. korpusom NOV J in II. bolgarski armadi na vzhodu in v prostoru Kraljevo—Kragujevac na severu. Boji so prenehali šele proti koncu leta, ko se je armadna skupina E umaknila na levi breg Drine. Tedaj je Vrhovni štab NOV J ukinil 13. in 14. korpus ali tako imenovano II. armadno skupino in iz petih divizij (23., 25., 45., 17. in 28.) ustanovil Južno operativno skupino divizij. Dobila je nalogo, naj odide na levi breg Drine in prodira v smeri Zvor- nik—Tuzla—Doboj in pri Brčkem zapre pot armadni skupini E. Divizije so se res druga za drugo do konca decembra premestile na levi breg Drine in se tam tesno zvezale s 3. korpusom NOV J. Tako je Narodnoosvobodilna vojska Jugo- slavije do konca leta 1944 popolnoma osvo- bodila Srbijo. OsDobodiieo Makedonije. 25. avgusta 1944 so v Makedoniji ustanovili prvo makedonsko divizijo — 41. divizijo. Proti nji je bila cela bolgarska V. okupacijska armada, ki so jo Bolgari tudi po umiku svoje vojske iz Srbije držali še naprej v Makedoniji, na katero je še kar naprej računala tedanja bolgarska vlada. Ko pa je 9. septembra prišla na oblast vlada Domovinske fronte, so bile bolgarske sile v Makedoniji pred odločitvijo: ali sku- paj z Narodnoosvobodilno vojsko Jugosla- vije ali pa v nemško ujetništvo. Konec avgu- sta 1944 je Vrhovni štab NOV J ukazal svo- jim enotam v Makedoniji, naj dobijo stik z bolgarskimi enotami in skupaj začno boj proti Nemcem. Toda bolgarski oficirji so se raje sporazumeli z nemškim generalom Scheuerleinom, ki ga je von Lohr konec avgu- sta 1944 postavil za komandanta Makedonije. Od vseh bolgarskih enot v Makedoniji se je le prilepska posadka priključila 41. make- donski diviziji. Nemci pa so razorožili glav- nino V. bolgarske armade in le 17. diviziji se je zaradi slabe budnosti partizanskih enot in odsotnosti nemške vojske v bregalniški in strumiški dolini posrečil nemoten umik v Bolgarijo. 68 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Po kapitulaciji Bolgarije je Vardarska Ma- i kedonija prišla v roke Narodnoosvobodilne . vojske Jugoslavije. Pritok novih borcev, za- i plenjeno orožje in večje osvobojeno ozemlje' so omogočili ustanovitev novih divizij — 42., 48., 49., 50., 51. in Kumanovske divizije. Novo ustanovljene makedonske divizije so se bojevale predvsem z desno pobočnico in zaščitnico armadne skupine E. Von Lohr je že v začetku septembra poslal eno divizijo v smeri Solun—Djevdjelija—Veles, sredi me- seca pa še drugo v smeri Dojran—Strumica —Stip, da bi zavaroval desni bok armadne skupine E. Ker so bile partizanske sile šib- kejše od nemških, je Glavni štab Makedonije sklenil, da se ne bo spuščal v frontalne boje, temveč z napadi na prometne naprave ovi- ral nemški umik iz Grčije. Res so bili sep- tembra na nekaterih mestih hudi boji, ki pa niso mogli preprečiti prehoda nekaterih naj- boljših nemških enot iz Grčije v južno Srbi- jo. Von Löhru je zaradi neaktivnosti nove bolgarske vojske, ki so jo ravno tedaj reor- ganizirali, uspelo, da je konec septembra in v začetku oktobra pospešil umik svoje voj- ske proti severu. Tako se je ta čas ogromna vojska z vsemi mogočimi prometnimi sred- stvi valila preko Makedonije. Bilo je okrog 350.000 vojakov, združenih v 68. arm. zboru (iz Aten), 91. gorskem arm. zboru (iz Soluna), 22. gorskem arm. zboru (iz Janjine), v ko- mandi Vzhodnega Egeja in komandi posadk na Kreti — vsega skupaj sedem divizij in osem samostojnih trdnjavskih brigad, med- tem ko se je 21. gorski arm. zbor (iz Tirane) z dvema divizijama umikal čez Črno goro. Sredi oktobra so vseh sedem makedonskih divizij združili v tri korpuse — 15., 16. in Bregalniško-strumiški. Po tej reorganizaciji in uspešno zaključenih pogajanjih z novo bolgarsko vlado o udeležbi bolgarske vojske v boju proti Nemcem je Glavni štab Make- donije sklenil začeti operacije za dokončno osvoboditev Makedonije. 15. in 16. korpusu je ukazal, naj operirata v Pelagoniji in var- darski dolini, Bregalniško-strumiškemu pa» naj skupaj z bolgarsko L in IV. armado osvo- bodi vzhodno Makedonijo (med Vardarjem in bolgarsko mejo). Ko sta se Bregalniško-strumiški korpus in 1. bolgarska armada zbrala v krivoreškem prostoru, sta ogrozila vardarsko-ibarsko pot, ki so ji Nemci posvečali posebno pozornost. Tu je mesec dni besnela huda bitka in Nemci so bili že skoraj obkoljeni v Stracinu in Ku- manovu, a so se zaradi počasnega napada bolgarske vojske umaknili v Skopje. Hudi boji so bili tudi ob Bregalnici, posebno za Štip, ki so ga naši osvobodili 8. novembra. Prve dni novembra so bili tudi boji za Stru- mico, ki so jo osvobodili 5. novembra. 15. korpus je 29. oktobra začel osvobajati Pelagonijo z napadom na Prilep, ki ga je osvobodil šele po tretjem napadu v noči na 2. november, čez dva dni je njegova 49. divi- zija osvobodila Bitolj, ker so se Nemci umak- nili v Ohrid. Nemške sile, ki so se umaknile iz Prilepa in Bitolja, so se ustavile v Ohridu, da bi ga branile. Postal je pomemben za umik tistih enot, ki so zaradi napadov na Prilep in Bitolj morale zaviti proti Albaniji. Ohrid sta 7. novembra napadli 48. in 49. di- Tauki IV. armade prodirajo proti Trstu 69 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO vizija in ga drugi dan osvobodili. Ta dan je 42. divizija 16. korpusa napadla Veles, iz katerega so se Nemci umaknili v Skopje. Tako je bilo 11. novembra Skopje zadnja nemška postojanka v Makedoniji. Večino sil za obrambo mesta so imeli na desnem bregu Vardarja in v južnem delu mesta. Posebno utrjeno je bilo učiteljišče, železniška postaja, oficirski dom, banka, banovina in osnovna šola »Car Dušan«. Napadli bi naj 42. in 50. divizija; ker pa se je zadnja prepočasi bli- žala mestu, je štab 16. korpusa poslal v na- pad samo 42. divizijo. Ta je 13. novembra po kratkih uličnih bojih na desnem bregu Vardarja pregnala Nemce proti Kačaniku, dalj časa so se upirali v oficirskem domu in banki, najdalje pa v učiteljišču, od koder so se umaknili šele 14. novembra popoldne. Ko se je 16. korpus pripravljal za napad na Skopje, je 15. korpus dobil nalogo, naj očisti prostor Kičevo — Gostivar oboroženih balistov. To sta izvedli 48. in 41. divizija in osvobodili najprej Kičevo (15. novembra), nato pa še Gostivar (18. novembra) in Tetovo (19. novembra). Tako je narodnoosvobodilna vojska do druge polovice novembra povsem osvobodila vso Makedonijo. Osvoboditev Črne gore. Po durmitorski operaciji proti 1. in 2. korpusu avgusta 1944 so Nemci v Črni gori ostali v defenzivi in se zadovoljili le s tem, da so držali prometne zveze in večja mesta ter ohranili stik med 5. SS-gorskim arm. zborom v južni Dalma- ciji in 21. gorskim arm. zborom v Albaniji. Ko so enote 1. gorske divizije in 7. SS-divi- zije odšle v Srbijo, je 3. divizija NOV J avgu- sta osvobodila Kolašin, kar je Nemce izne- nadilo. Zbrali so sile in jo napadli, a se je umaknila na Bjelasico in sredi septembra znova osvobodila Kolašin in še Andrijevico. 29. hercegovska divizija pa je v noči na 2. september osvobodila Avtovac in Gacko, nato pa je težišče napadov prenesla v sever- no Hercegovino. Sredi septembra sta se v osvobojeni del Črne gore zabila dva sovražnikova klina — prvi v dolini Zete do Nikšiča, drugi pa ob srednji Morači do Mateševa. Zato je štab 2. korpusa sklenil napasti in uničiti obe po- stojanki. Toda sovražnik je v noči na 18. sep- tember sam izpraznil celo Nikšič, v noči na 7. oktober pa še Mateševo. Ker je bilo na jadranski obali med ustjem Neretve in Bojane nekaj močnih sovražnih postojank, je Vrhovni štab NOV J ukazal 2. korpusu, naj osvobodi to področje. Štab korpusa je za to določil Primorsko operativ- no skupino, štabu 29. hercegovske divizije pa je ukazal, naj težišče napadov prenese v južno Hercegovino. Najprej je napadla Bi- leče, ki je sovražniku služilo za zavarovanje Trebinja in Dubrovnika, in je bilo zato moč- no utrjeno. Boji zanj so trajali od 25. septem- bra do 2. oktobra, ko so borci v boju na nož uničili več kot polovico posadke in osvobo- dili mesto. Nato je korpus napadel Trebinje. Nemški komandant mesta je v boju požgal vojašnice in se s posadko umaknil proti Du- brovniku. Z osvoboditvijo Trebinja 8. okto- bra je bila odprta smer proti jadranski obali in je Vrhovni štab NOV J ukazal korpusu, naj skupaj s 26. divizijo 8. korpusa osvobodi Dubrovnik in Črnogorsko Primorje z zaled- jem. Res je bil 18. oktobra osvobojen Du- brovnik, deset dni nato Hercegnovi, v več- dnevnih hudih bojih od 6. do 12. novembra Cetinje, od 21. do 26. novembra pa še Budva, Bar in Ulcinj. V tem času se je preko Črne gore umikal 21. gorski arm. zbor iz Albanije. Glavna smer umika je bila Podgorica—Danilovgrad—Nik- šič—Mostar in 181. divizija bi mu morala zavarovati umik. 2. udarni korpus je dobil nalogo, naj ovira umik in sredi novembra je njegova Primorska operativna skupina pri Danilovgradu nekaj dni zadrževala 181. di- vizijo v predhodnici in spravila 21. gorski arm. zbor v težak položaj. Njegova glavnina je bila zbrana v prostoru Danilovgrad—Pod- gorica—Skadar, kjer sta jo obkoljevali 5. in 6. albanska divizija. Zato je 22. novembra priletel von Lohr iz Sarajeva v Podgorico, proučil položaj in spremenil smer umika. Nato se je sovražnik umikal v smeri Podgo- rica—Kolašin—Prijepolje, a je moral vzdr- žati še nekaj močnih napadov 3. divizije na mostobranu pri Biočah in na Vjetarniku. Konec novembra so enote 2. udarnega kor- pusa začele poslednji napad na preostale sovražne postojanke v Črni gori. 9. decembra so osvobodile Danilovgrad, 16. Spuž, 18. Pod- gorico, ki je bila že do temeljev porušena, 29. pa še Kolašin. Do 10. januarja so osvo- bodile še Prijepolje in Priboj. Osvoboditev Dalmacije. V strahu pred za- vezniškim izkrcanjem na dalmatinski obali so Nemci držali v Dalmaciji močne sile — 5. SS-gorski arm. zbor in 15. gorski arm. zbor — čeprav jim jih je primanjkovalo v Srbiji in Makedoniji. Nasproti njim so stale enote 8. korpusa NOV J. Po avgustovskih dogodkih v Romuniji in Bolgariji je Vrhovni štab NOV J dal 8. kor- pusu navodila, naj začne ofenzivni pohod proti sovražnim postojankam v Dalmaciji, silam v notranjosti Dalmacije (9., 19. in 20. divizija), da naj uničujejo postojanke na kop- 70 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA nem in presekajo prometne zveze, ki vodijo na obalo, 26. divizija pa naj operira na oto- kih in se nato izkrca na obalo. Po povelju Vrhovnega štaba NOV J se je bilo treba najprej izkrcati na otok Brač, omajati sistem nemške obrambe in nato osvo- boditi druge otoke. To je v noči na 12. sep- tember storila 26. dalmatinska divizija, ki je v naslednjih dneh osvobodila še Korčulo in Pelješac, medtem ko je Mljet osvobodil do- mači partizanski'odred. Nato je sledila osvo- boditev Šolte, Drvenika in Hvara (od 21. do 23. septembra) in s tem je bila zaključena osvoboditev dalmatinskih otokov. Ker je bil v začetku oktobra armadni sku- pini E onemogočen umik po vardarsko-ino- ravski dolini, je Vrhovni štab NOV J raču- nal, da se bo del njenih sil umikal preko Črne gore in južnega Primorja v Bosno. Zato je ukazal 8. korpusu, naj preseka vse pro- metne zveze med Dalmacijo in Bosno, 29. hercegovska divizija pa naj s pomočjo dveh brigad 26. dalmatinske divizije osvobodi Du- brovnik. Ko se je 8. korpus pripravljal na to ope- racijo, je Hitler sprejel predlog komandanta H. tankovske armade, da se njegove sile umaknejo z obale. Komandant armade ge- neral De Angelis je namreč sklenil napraviti novo fronto na Dinari z glavnima postojan- kama v Mostarju in Kninu. Toda še preden je v njih zbral ustrezne sile, jih je 8. korpus že zdesetkoval. Najprej je 26. divizija v tri- dnevnem boju osvobodila Ston, 29. hercegov- ska divizija pa isti dan Dubrovnik. Nato je prišla na vrsto osvoboditev srednje Dalmacije. 26. divizija se je v noči na 19. oktober izkrcala med Makarsko in Splitom in v treh dneh osvobodila Omiš in Makarsko, do 24. oktobra je prišla pred Klis in se zve- zala z 20. divizijo, ki je bila določena, da napada s severozahodne strani. Tako je bila ta dan vzpostavljena zvezana fronta pred Sinjem in Splitom. Ko je sovražnik videl, da mu je po padcu Sinja 25. oktobra zvečer odrezana pot za nemoten umik, je ponoči sam izpraznil Split. Z osvoboditvijo Splita in velikega prostora v srednji Dalmaciji je bila ustvarjena dobra osnova za osvoboditev severne Dalmacije. V severni Dalmaciji je bilo treba najprej osvoboditi Benkovac, ki je bil pomemben za nadaljevanje operacij v dveh smereh — proti zahodu (Velebitskemu Kanalu) in proti vzhodu (prometnim zvezam med severno Dalmacijo in Liko). Osvobodila ga je 19. di- vizija, ki je uspela šele v tretjem napadu 7. oktobra, 30. oktobra je osvobodila še Za- dar. Nato je 26. divizija napadla in osvobo- dila Šibenik 3. novembra, ko so Nemci poto- Osvoboditev Ljubljane 9. maja 1945 71 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO pili ladje in vrgli v zrak večji del prista- niških naprav. Umaknili so se proti Drnišu, a so bili na poti popolnoma uničeni, drniška posadka pa se je drugi dan sama umaknila iz mesta. Tako so bili ustvarjeni zadnji po- goji za zadnje boje v Dalmaciji — za knin- sko operacijo. V tem času je 20. divizija osvo- bodila celinsko dolino, 9. divizija pa Duvno. Knin je bil za sovražnika pomembna po- stojanka na delu novo osnovane fronte med severnimi obronki Dinare in reko Zrmanjo. V prostoru okrog Knina je zbral okoli 12.500 vojakov, da bi 8. korpusu onemogočil prodi- ranje proti severu (v Liko in Banijo) in vzhodu (v Bosansko Krajino) in združitev z 11. in 4. korpusom. Boji za osvoboditev Kni- na so trajali od 26. novembra do 4. decem- bra. Po petih dneh hudih bojev je 8. korpus stisnil sovražnika na prostor v obliki 8 km dolge in 14 km široke elipse. Sovražnik je hotel na vsak način odbiti napad in obdr- žati prost prehod za umik proti Gračcu. 1. decembra je korpus začel splošni napad, da bi z 20. in 26. divizijo razdvojil in uničil sovražne sile na levem bregu Krke in da bi jim z 19. divizijo na desnem bregu onemo- gočil umik. Po dveh dneh srditih bojev se je sovražnik 3. decembra umaknil iz mesta. V naglici je pri železniški postaji pustil v pre- doru, kjer je uničil svoje skladišče streliva, 500 svojih ranjencev, ki jih enote 8. korpusa zaradi ognja in eksplozij niso mogle več rešiti. S kninsko operacijo je bila končana osvo- boditev Dalmacije. 11. USTANOVITEV IN USTALITEV FRONTE V JUGOSLAVIJI Za konec leta 1944 je značilen kratek za- stoj pri prodiranju armad protihitlerjevske koalicije. Konec septembra so se zavezniki ustavili na »gotski črti« med Florence in Bologno in iz proglasa maršala Aleksandra italijanskim partizanom v začetku novem- bra, naj prenehajo z večjimi napadi, se je dalo razbrati, da zavezniki ne nameravajo pozimi napraviti nobene večje ofenzive. Na zahodni fronti pa so Nemci sredi decembra celo napravili močno ofenzivo v Ardenih. V Jugoslaviji se je po osvoboditvi Srbije, Makedonije, Črne gore in Dalmacije ustva- rila prava fronta, ki je ob Novem letu 1945 tekla od madžarske meje po Dravi in dalje po Donavi do Vukovarja, od koder je za- hodno od Šida stekla na Savo in Drino do njenega zgornjega toka. Od tu je šla čez Hercegovino na planine Vranico, Radušo, Mosor in Staretino ter preko Knina in Kar- lobaga na Jadransko morje. Fronto ob Dravi in Donavi do Vukovarja je od srede decembra držal 12. korpus NOV J (Bačko in Baranjo so že sredi novembra osvo- bodili deli 52. sovjetskega korpusa in 51. di- vizija NOV J), ki je 1. januarja 1945 postal ///. armada. Ta je za štab dobila dotedanji Glavni štab NOV Vojvodine. Imela je tri divizije: 16., 36. in 51., ki so se do srede januarja premestile na desni breg Drave (na levem bregu sta ostali 11. in 12. bolgarska pehotna divizija) in pri Virovitici ustvarile mostobran. Zadnjih deset dni v januarju so si zaman prizadevale, da bi ga razširile. Nasproti III. armadi je stal nemški 91. gorski arm. zbor s tremi divizijami, ki je v času priprav na veliko ofenzivo armadne skupine »Jug« v Madžarski potisnil III. armado nazaj na levi breg Drave. Imel je nalogo, da v začetku ofenzive prekorači Dra- vo in se nato vključi v južno udarno skupino, ki bo prodirala iz prostora Kapošvar. Stab arm. zbora je za prehod preko Drave dolo- čil odsek D. Miholjac-Valpovo. Napad je za- čel v noči na 6. marec. Dve diviziji sta pre- koračili Dravo pri D. Milioljcu nasproti I. bolgarski armadi, ena pa pri Valpovem, na- sproti III. jugoslovanski armadi, medtem ko dveh divizij zaradi poslabšanja razmer okrog Mostarja in v Slavoniji niso mogli uporabiti. Pri Valpovem je sovražnik na levem bregu Drave napravil mostobran v dolžini 7 km in širini 8 km, ki ga je po zlomu ofenzive v Madžarski spet izgubil. Tako je vse do srede aprila ostala fronta na Dravi. Okrog 10. aprila je 91. gorski arm. zbor odšel v Kar- lovac, fronto ob Dravi pa je prevzel 4. arm. zbor. Fronto v Sremu od Vukovarja do izliva Drine v Savo je držal 1. proletarski korpus NOV J, ki so ga 1. januarja 1945 reorganizi- rali v I. armado. Tedaj je imela pet divizij: 1. in 6. proletarsko ter 5., 11. in 21. divizijo. Na drugi strani je bil sprva 68. nemški arm. zbor, ki je že v prvi polovici decembra odšel na Madžarsko in ga je zamenjal 34. arm. zbor. Ko so sprednji deli I. armade v prvi polovici januarja 1945 že ogrožali železnico Vinkovci—Brčko, jih je ta v hudih bojih 17. in 18. januarja odrinil nazaj na črto Mohovo—Šid—Batrovci, ki je ostala vse do aprila. Fronto ob Drini je držala Južna operativ- na skupina divizij (23., 25., 45., 17. in 28.), ki je do konca decembra prišla iz Srbije v vzhodno Bosno in imela svoj štab v Tuzli. 1. januarja 1945 so jo preimenovali v //. ar- mado in ji je bil podrejen tudi 3. korpus, ki je že prej operiral v širšem prostoru Tuzle. Imela je nalogo, da razširi osvobojeno ozem- 72 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Ije v vzhodni Bosni, preseka prometne zveze V dolini Drine in nato prenese težišče svojih napadov v dolino reke Bosne. Do aprila se je stalno bojevala okrog Vlasenice in Bijeljine. V Hercegovini ni bilo neke povezane bojne črte kot ob Dravi in v Sreniu. Tu je sovraž- nik držal le nekaj postojank, med njimi naj- važnejšo Mostar. Ta je z oporiščema Široki Brijeg in Nevesinje zapiral smeri, iz katerih bi naše sile iz Hercegovine in južne Dalma- cije lahko ogrožale levo krilo armadne sku- pine E. Konec januarja je sovražnik začel iz njega delati ofenzivne izpade proti Lju- buškemu in Capljini ter Metkovicu. Zato je Vrhovni štab NOV J 30. januarja ukazal štabu 8. korpusa, pod katerega je prišla tudi 29. hercegovska divizija, naj se iz prostora Knin—Zadar—Šibenik premesti v prostor Vrgorac—Imotski in osvobodi preostali del Hercegovine, nato pa se naj usmeri proti severozahodu, da osvobodi Liko. Štab kor- pusa je poslal v Hercegovino dve diviziji in dve brigadi in 6. februarja z napadom na Široki Brijeg začel boje za osvoboditev Mo- starja. Ko je drugi dan oporišče Široki Bri- jeg padlo, je korpus zasedel položaje se- verno, zahodno in južno od Mosfarja. Ko- mandant 9. ustaško-domobranske divizije je že hotel umakniti svoje enote proti Sarajevu, a so Nemci to onemogočili in ga odstavili, iz Sarajeva pa poslali še okrepljeni polk. 13. februarja zjutraj so štiri divizije 8. korpusa začele napadati Mostar. Uspelo jim je pre- prečiti porušenje mostov in drugi dan zvečer osvoboditi mesto. Sovražnik se je umaknil v Sarajevo. Tako so vse tri armade in 8. korpus NOV J do konca marca ustanovile in ustalile fronto, ki je tekla od Barča na Dravi po reki Dravi in Donavi do Vukovarja, skozi Srem (vzhod- no od vasi Tovarnik in zahodno od Šida), skozi vzhodno Bosno, čez Sarajevo in Banja- luko, po zgornjem toku Une, južno od Dol- njega Lapca in Gospiča do Karlobaga. Rovi so bili samo v Sremu, južno od Save pa je bil le sistem samostojnih postojank na pro- metnih vozlih. Glede na fronto v Madžarski je bila sremska fronta preveč izbočena. Toda Nemci so jo držali zato, da bi zapirali sav- sko smer in zaradi pomembnosti Broda, pre- ko katerega se je z jugovzhoda po dolini reke Bosne umikala von Löhrova vojska. S po- stojankami Banjaluka, Bihač, Gospič in Kar- lovac pa so bočno zavarovali savsko smer. V začetku aprila je v Sloveniji nastala fronta na reki Muri in v Medjimurju. 23. marca je III. ukrajinski front začel ofenzivo med Blatnim in Velenckim jezerom, drugi dan pa še II. ukrajinski front med Velenc- kim jezerom in Estergomom. Nemška in ma- džarska vojska sta se umikali in se 28. marca ustavili na Nežiderskem jezeru, na zadnji obrambni črti pred Dunajem. Napad na jugu je potisnil sovražnika s petrolejskega polja pri Veliki Kaniži in iz Prekmurja. Tako je od 1. aprila dalje tekla fronta po Muri od Radgone do Kotoribe in dalje po Dravi. 5. aprila sta jo Rdeča armada in bol- garska vojska premaknili v Medjimurje na črto Razkrižje—Gomila—Sv. Bolfenk na Kogu — Središče na Dravi. Isti dan je neka enota Rdeče armade prodrla na desni breg Mure in pri Veržeju ustvarila mostobran, ki pa ga je nemška vojska v treh dneh popol- noma uničila. Ta fronta je ostala vse do ka- pitulacije nemške vojske, ker je Rdeča arma- da prodirala predvsem proti Dunaju. III. OSVOBODITEV HRVATSKE, BOSNE IN SLOVENIJE Pozimi in spomladi 1945 so bile politične razmere za protihitlerjevsko koalicijo zelo ugodne. Bila je še enotna in je na jaltski konferenci konec januarja naznanila bližnji začetek svoje poslednje ofenzive, ki naj pri- vede do brezpogojne vdaje nemških oboro- ženih sil. Zanjo so bile ugodne tudi vojaške razmere. Na vzhodni fronti je Rdeča armada pozimi osvobodila Poljsko in dosegla črto Odra—Slovaške planine—Estergom—Blatno jezero—Drava. Na zahodni fronti so zavez- niki dosegli reko Reno in na njej napravili nekaj mostobranov z namenom, da najprej zavzamejo Porurje in nato napravijo splošno Osvoboditev Kranja 9. maja 1945 73 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ofenzivo proti Berlinu. Na italijanski fronti so zavezniki izkoristili zimsko zatišje in se pripravili na veliko spomladansko ofenzivo na »gotsko črto«. Na splošno ofenzivo se je pripravljala tudi Jugoslovanska armada, kot se je od 1. marca 1945 dalje imenovala narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije. O vskladitvi zaključnih operacij med Rdečo armado. Jugoslovansko armado in vojskami zahodnih zaveznikov so se dogovorili februarja 1945 na sestankih v Beogradu maršali Tolbuhin, Josip Broz-Tito in Aleksander. Vrhovni komandant Jugoslovanske armade maršal Tito je v zaključnih operacijah hotel doseči dva namena: osvoboditi jugoslovanske narode na vsem njihovem etničnem ozemlju in obkoliti ter uničiti glavnino armadne sku- pine E v prostoru Trst—Celovec—Maribor— Zagreb. Osnovna zamisel njegovega opera- tivnega načrta je bila, z zbranimi silami in sredstvi prebiti sovražno fronto v Podravini, Sremu in Liki in nato prodirati po jadranski obali in ob Dravi v obliki klešč, ki se naj sklenejo na Karavankah in tako obkolijo sovražnikovo vojsko z Balkana. Izvedbo te naloge je maršal Tito zaupal štirim armadam: III. armadi ob Dravi, I. ar- madi d Sremu, II. armadi d vzhodni Bosni, v katero se naj po osvobojenju Sarajeva vključi Sarajevska operativna skupina 2. (5., 29. in 37. div.) in 5. korpusa (4. in 10. div.) in IV. armadi v severni Dalmaciji. Nasproti njim je stala von Löhrova armad- na skupina E. Von Lohr je 23. marca dobil še naslov vrhovnega poveljnika za Jugo- vzhod (armadno skupino F so ta dan uki- nili). Imela je 7 arm. zborov (15. kozaški med Virovitico in D. Miholjcem, 91. gorski med D. Miholjcem in Vukovarjem, 34. med Vinkovci in Brčkim, 21. gorski v Bosni, 15. gorski med Kostajnico in Karlobagom, 69. rezervni v Zagrebu, od 25. aprila še 97. v Istri in Slovenskem Primorju s 13 divizijami (brez ustaško-domobranskih, četniških in ne- dičevskih). Komandant zaledja armadne skupine E je 25. aprila postal general poli- cije in SS-oddelkov Erwin Rösener, ki je imel pod seboj policijske polke in eno SS- divizijo. Osvoboditev Like in Hrvaškega Primorja. Skladno z dogovorom med maršalom Titom in maršalom Aleksandrom bi naj pohod za- čelo južno krilo Jugoslovanske armade in sicer pred 30. marcem v dolini reke Une proti Liki in Gorskemu Kotarju, da bi nave- zalo nase sile 97. arm. zbora v Istri in Slo- venskem Primorju in tako olajšalo zavezni- ško ofenzivo v Italiji. Tako je IV. armada 20. marca začela ofenzivo in že prvi dan pre- bila sovražno fronto na odseku D. Lapac— Udbina, drugi dan je osvobodila vzhodno Liko in se na Krbavskem polju sešla z eno- tami 4. korpusa JA, ki je prodiral s severa. 22. marca je začela napadati Bihač. Ker bi njegov padec odprl vrata proti Zagrebu, je von Lohr poslal sem eno divizijo z dravske fronte, ki pa je prišla prepozno. 28. marca je bil Bihač osvobojen. Ker je von Lohr menil, da bo IV. armada prodirala proti Karlovcu, je poslal tja 91. gorski arm. zbor z dravske fronte. Toda IV. armada se je usmerila proti zahodni Liki in Hrvatskemu Primorju. V prvem naletu 4. aprila je prebila sovražno fronto med Lescami in obalo, razbila dve sovražni diviziji in osvobodila Perušic, Go- spič in Karlobag, drugi dan pa še otok Pag, 9. aprila je osvobodila Senj, drugi dan Ogu- lin, 14. aprila Novi, drugi dan Crikvenico in uspešno končala prvi del svoje ofenzive. Začela se je pripravljati na osvoboditev Istre in Slovenskega Primorja. Osvoboditev Sarajeva. Ko je IV. armada osvobajala Liko in Hrvatsko Primorje, je II. armada 5. aprila zjutraj začela ofenzivo v vzhodni Bosni. Imela je nalogo, imj pro- dira v smeri Doboj—Banja Luka—B. Novi— Karlovac. V tem času pa je tudi Sarajevska operativna skupina začela ofenzivo za osvo- boditev Sarajeva. To mesto je imelo velik pomen za umik armadne skupine E z Bal- kana, a ga je izgubilo po padcu Mostarja. Vrhovni poveljnik za Jugovzhod je pred- lagal, naj nemška vojska zapusti mesto, a je Hitler to odbil in zahteval, naj ga branijo za vsako ceno. Popustil je šele po neuspeli ofenzivi na Madžarskem. Toda to dovoljenje za umik je prišlo v zelo neugodnem času, ko so 2., 3. in 5. korpus JA spravili nemški 21. gorski arm. zbor v zelo težak položaj, na sever so tudi morali poslati okrog 3000 ra- njencev in ogromne količine vojaškega blaga. Zato je 21. gorski arm. zbor še naprej branil Sarajevo. Generalštab JA je že v začetku marca ukazal vsem trem korpusom, naj se usmerijo k izhodiščnim položajem za napad na me- sto. Za vsklajevanje njihovih operacij je po- stavil skupni operacijski štab, ki je določil, da 3. korpus napade z vzhoda in severo- vzhoda, 2. z jugovzhoda in juga in 5. s se- vera. Napad se je začel 29. marca in kmalu sta bila osvobojena Doboj in Kakanj. Močan pritisk vseh treh korpusov, posebno na Pod- romaniji, Ivan Sedlu in pri Varešu, je so- vražnika prisilil k umiku. Po 4. aprilu so se korpusi bojevali le s sovražnikovo zaščit- nico, medtem ko se je glavnina umaknila ■proti severu. Sarajevo so osvobodili 6. aprila, 12. aprila so osvobodili še Zenico. 74 CAsOPiS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Toda 21. gorski arm. zbor še ni bil izven nevarnosti. 11. armada je namreč tedaj za- čela prodirati iz vzhodne Bosne in je v Do- boju naletela na njegov mostobran na Bosni in Spreči. Ker ga dve diviziji nista mogli uničiti, so 15. aprila začele napadati tri di- vizije. Po dveh dneh hudih bojev so osvobo- dile mesto. 21.'gorski arm. zbor se je umikal dalje po dolini Bosne proti Brodu. Preboj sremske fronte. Ko je IV. armada osvobajala Liko in Hrvatsko Primorje, II. pa Sarajevo in dolino reke Bosne, sta se I. in III. armada pripravljali, da prebijeta so- vražnikovo bojno črto. Ker je bila sremska fronta dobro zvezana in utrjena, bi fron- talni napad zahteval velike žrtve. Zato je generalštab JA sklenil poslati skozi bojno črto le nekaj divizij, z drugimi pa pritisniti na krilih. Preboj sremske fronte se je začel z izkrcanjem 5. brigade 21. divizije na des- nem bregu Donave v noči na 12. april. Bri- gada je napravila mostobran, nato pa je pet divizij I. armade ob topniškem ognju in bombardiranju navalilo na sovražnika na šest kilometrov širokem odseku južno od vasi Mohovo na desnem bregu Donave. Prvi dan je bil osvobojen Vukovar, drugi dan pa še Vinkovci. Isti dan, ko je šla v ofenzivo I. armada, so se tudi vse tri divizije III. armade pri Gatskem Ridu, Nardu in Dalju izkrcale na desnem bregu Drave in v treh dneh osvo- bodile Osijek, Našice in D. Miholjac. 34. arm. zbor se je pred armadama umikal proti zahodu in se ustavil na črti Viljevo— Gorjani—Djakovo—Jaruge, da bi zavaroval umik 21. gorskega arm. zbora iz doline reke Bosne na levi breg Save pri Brodu. Na tej črti se je upiral celih osem dni, dokler se ni 20. aprila umaknila iz doline reke Bosne zadnja nemška enota — 964. trdnjavska bri- gada, ki je do zadnjega branila Bosanski Brod. Tako so se šele 21. aprila končali hudi boji med Djakovim — SI. Požego — SI. Bro- dom in Savo in v njih je I. armada osvobo- dila Djakovo (16. aprila), Pleternico, SI. Brod (20. aprila) in SI. Požego (21. aprila). III. armada pa je ta čas prodirala proti Podrav- ski Slatini in jo 20. aprila zvečer osvobodila, nato je začela napadati Virovitico, ki jo je osvobodila šele 25. aprila po štirih dnevih hudih bojev. Osvoboditev Istre in Slovenskega Primorja. V drugi polovici aprila je IV. armada že stala pred staro jugoslovansko-italijansko državno mejo, ki je bila že od prej dobro utrjena in so jo Nemci še izpopolnili (»In- Nemška vojska na umiku skozi Tržič 9. maja 1945 grid-Stellung«). Tekla je od Sušaka po Re- čini in preko Klane na Snežnik. Sprva jo je branila le 237. nemška divizija, četniki in nedičevci, pozneje pa se je na njej znašel skoraj ves 97. arm. zbor, ki je do 25. aprila ' spadal v armadno skupino C v Italiji, nato : pa v armadno skupino E. 20. aprila je štab armade prejel od gene- ralštaba depešo: »Splošni položaj nujno zahteva, da hitreje prodirate proti Trstu. Zato 29. divizijo znova postavljamo pod vaše poveljstvo ... Slovencem smo ukazali, naj 9. korpus usmerijo proti jugu in Trstu in da giblji- vejše dele pošljejo v rajon Trsta, da bi lahko čimprej vdrli v mesto. Vi z vaše strani pošljite lahke dele v ra- jon Trsta, da bi tudi oni lahko vsak trenutek vdrli v mesto.« Toda sovražnik je ustavil armado pred Klano. V prvi bitki 21. in 22. aprila 13. divi- zija ni mogla osvoboditi Klane in prebiti sovražne bojne črte. Zato je štab armade sklenil okrepiti krila in prodreti dalje proti Trstu. Toda to se ni dalo izvesti, ker sta krili (20. in 9. div.) preveč zaostali. Zato je od 23. do 27. aprila pred Klano divjala druga bitka. Že po drugem dnevu bitke je štab armade ukazal, naj enote pred Klano so- vražnika le vežejo. Ko so do 26. aprila dozo- reli pogoji za napad na krilih — v smeri Mašun—Ilirska Bistrica in Opatija—Matulji, je ukazal, naj enote 27. aprila napravijo splošen napad na čelo in na krila in nato nadaljujejo prodiranje proti Trstu. Že prvi dan splošnega napada je prinesel znatne uspehe. Na desnem krilu je 20. divizija pre- bila črto Št. Peter—Prem—Knežak, na levem pa je 9. divizija, ki se je 24. in 25. aprila izkrcala pri Moščeniški Dragi, že prodirala v zaledje reške fronte. Zaradi nezmanjša- nega pritiska pred Klano sovražnik ni mogel oddvojiti sil za okrepitev in zavarovanje KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kril. Drugi dan je 20. divizija osvobodila Ilirsko Bistrico in ustanovila premično sku- pino iz tankov, motorizirane pehote in top- ništva za hitro prodiranje proti Trstu. 9. di- vizija je osvobodila Opatijo in prodrla do Raše. 43. divizija pa se je prebila skozi boj- no črto in prav tako hitela proti Trstu. 29. in 30. aprila so se vse tri divizije bližale k Trstu. S severa se mu je približala tudi 30. divizija 9. korpusa. 9. korpus, ki je konec marca prestal eno od najhujših sovražniko- vih ofenziv, je že 25. aprila dobil od Glav- nega štaba NOV Slovenije povelje, »takoj preiti na sektor Kras in se čimbolj pribli- žati Trstu«. Premikati se je začel 28. aprila, najprej s 30. divizijo, ki je 50. aprila zjutraj na položajih Dutovlje—Repentabor že za- dela na zunanji obrambni pas mesta Trsta. 51. divizija se je 29. usmerila proti Trstu, drugi dan pa s Krasa proti Tržiču in Gorici. Tako je IV. armada, v katero se je vklju- čil tudi 9. korpus, zaprla obroč okoli Trsta na črti Barkovlje—^Opaine—'Bane—k. 447— k. 405—k. 156. Sovražnik se je najuporneje branil na Op- činah, na gradu Sv. Justa, v Rivolteli in Konkovelju. Posadka v poslopju sodišča se je v boju umaknila v klet in se tam branila vse do 2. maja zvečer, ko se je vdala. Ta dan se je vdala tudi posadka na gradu Sv. Justa. Tako je bilo 2. maja zvečer osvo- bojeno vse mesto Trst, sovražnik se je upiral le še na Opčinah in upal, da bo dočakal prihod Angležev in Amerikancev. Ko je tja prišla neka novozelandska enota, se je res začel pogajati z njo. Ko pa je odšla, se je vdal 20. diviziji, ki je ujela preko 5000 vo- jakov. Pri osvoboditvi Trsta je sodelovalo tudi tržaško prebivalstvo, ki se je v teh dneh dvignilo v splošen oborožen upor proti oku- patorju. Upor je že 1944 začela pripravljati komanda mesta Trsta. Do konca aprila je imela organiziranih že 16 bataljonov z 8000 možmi. Ko je 28. aprila popoldne prejela od štaba 9. korpusa brzojavko: »Pričnite z vsta- jo!«, so bataljoni v noči na 29. april začeli razoroževati sovražnika, osvobodili so nekaj objektov in se nato pridružili enotam IV. armade in skupaj z njimi osvobodili Trst. Ta čas je 31. divizija osvobodila Tržič in Gorico, štirje bataljoni Operativnega štaba za zahodno Primorsko pa so osvobodili ves desni breg Soče (Čedad, Videm, Krmin). Ko so enote IV. armade osvobodile celo Istro in Slovensko Primorje, je 97. arm. zbor še vedno držal fronto med Reko in Klano. To je od njega vztrajno zahteval von Lohr, ki je v enem od svojih povelj patetično za- pisal: »Vi s tem rešujete življenje 200.000 svojih tovarišev.« Toda von Lohr ga takrat ni nameraval prepustiti svoji usodi, marveč ga je mislil rešiti s 34. arm. zborom, ki bi naj prodrl iz Ljubljane v Postojno in Ilirsko Bi- strico. Toda do tega ni nikdar prišlo, ker je štab 54. arm. zbora 23. aprila prišel v Ljub- ljano brez večjih enot (7. SS-divizijo so za nekaj časa zadržali v Slavoniji, ko pa je bila že na poti za Ljubljano, so jo iz Zagreba poslali proti Karlovcu, kjer so se razmere za Nemce ta čas zelo poslabšale). Tako je 97. arm. zbor navsezadnje le ostal prepuščen samemu sebi. Za njegovo obkolitev je štab IV. armade določil Srednjo operativno sku- pino v moči štirih divizij, vrhovni koman- dant JA pa je dal armadi na razpolago še eno divizijo 4. korpusa. Ko so v Trstu divjali hudi boji, se je 97. arm. zbor že pripravljal na proboj obroča proti severu v smeri Ilirska Bistrica—St. Pe- ter. 3. maja je začel napadati in je zavzel Rupo in Sapjane, do 5. maja je zaradi ne- pripravljenosti dveh naših divizij prišel celo do Ilirske Bistrice in Prema in ju zavzel. Stab armade je hitro vrgel tja dve diviziji 4. korpusa in 6. maja je bil sovražnik zbit na zelo ozek prostor med Ilirsko Bistrico, Ze- monom in Vrbovim. Tedaj je komandant 188. rez. gorske divizije generalni poročnik von Hösslin, ki je nadomestoval ranjenega ko- mandanta arm. zbora generala von Küblerja, zbral komandante divizij in bojnih skupin na posvetovanje in jih vprašal, če se hočejo pod njegovim poveljstvom prebiti do Trsta in vdati Angležem. Ti so predlog zavrnili, ker enote niso bile za to več sposobne. Zato je zvečer von Hösslin zaprosil za premirje. Pogajanja je vodil štab 4. korpusa JA in 7. maja zjutraj se je 97. arm. zbor vdal (ne- kaj generalov in okoli 16.000 vojakov). Osvoboditeo Dolenjske, Notranjske in Go- renjske. Skladno z operacijami desne opera- tivne skupine proti Trstu in srednje opera- tivne skupine na reški fronti so se razvijale operacije 7. korpusa proti Ljubljani. Sovraž- nik je bil do 8. aprila v obrambi, ko pa je v začetku aprila zaključil svojo ofenzivo proti 9. korpusu, jo je 8. aprila začel v Suhi Krajini in na Kočevskem ter je v hudih bojih potisnil 7. korpus na črto Novo mesto— Dolenjske Toplice (bataljon 25. SS-pol. pol- ka) — Podhosta (1. SS-posebni polk »War- jagov«) — Topla reber—Kočevska reka—Go- tenica (17. SS-pol.polk, dva bataljona 28. SS- pol. polka, 3. SS- orožniški mot. bat., 1. in 14. pol. tankovska četa) — Prezid. Stab IV. armade je 28. aprila ukazal 7. korpusu, naj začne prodirati v smeri Stari trg na Kolpi—Kočevje—Ribnica—Ljubljana, da bi zavaroval desno krilo armade in osvo- 76 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA bodil Ljubljano. Za zvezo med armado in 7. korpusom pa je določil 29. divizijo. Štab korpusa je že v noči tia 29. april začel zbi- rati enote na svojem levem krilu, da bi naj- prej razbil sovražnika na črti Štalcerji—Ko- čevska reka—Gotenica. 29. aprila je 15. di- vizija prišla s Kočevskega Roga v prostor Knežja lipa—Muha vas, 18. divizija pa do 30. aprila zjutraj s prostora Soteska—Težka voda čez Knežjo lipo, Rajndol, Banjo Loko na Brod na Kolpi. 30. aprila zjutraj je štab korpusa ukazal divizijama, naj se do 1. maja zjutraj približata Kočevski Reki in jo osvo- bodita. Ker se je sovražnik že sam umaknil proti Kočevju, mu je 15. divizija sledila, 18. divizija pa se je vkrcala v avtomobile in od- peljala v Cabar, da bi očistila Bloško pla- noto. 2. maja je štab korpusa ukazal, naj se 15. divizija približa Kočevju in ga 3. maja zjutraj napade, 18. pa naj zapre cesto Ko- čevje—Ribnica. Toda prvi napad 15. divi- zije na Kočevje ni uspel, ker je sovražnik dobil pomoč, pač pa se je zvečer sam umak- nil proti Ribnici. 18. divizija je napadala Grčarice in Gotenico, iz katerih se je so- vražnik umaknil šele 4. maja. Ta dan je štab korpusa ukazal divizijama, naj drugi dan obkolita in osvobodita Ribnico. Ko sta začeli pritiskati na mesto, se je sovražnik umaknil proti Velikim Laščam. Umikal se je zelo hitro, tako da sta mu diviziji komaj sledili. 15. divizija je šla po hrbtu Male gore, čez Zdensko vas, Račno in Grosuplje, 18. pa na njeni levi strani proti Velikim Laščam, ki jih je osvobodila v noči na 6. maj. Ko je 7. korpus osvobajal Kočevsko, je 29. divizija 1. maja začela napadati Postojno. Sovražnik se je s pomočjo topniškega ognja močno upiral in so boji trajali vse do pol- noči, ko se je umaknil. Divizija je nato na pohodu proti Ljubljani osvobodila Rakek in Planino (3. maja), premagala odpor na bivši italijansko-jugoslovanski meji pri Kal- cah (4. maja), osvobodila Logatec (v noči na 5. maj) in do 5. maja prišla na črto Borov- nica—Vrhnika—Horjul. Potem ko sta 7. korpus in 29. divizija osvobodila Višnjo goro, Grosuplje, Pijavo gorico. Borovnico in Vrhniko, se je sovraž- nik umaknil na zunanjo obrambno črto okoli Ljubljane. Ta je tekla čez Sostro—Zadvor— Orlje (17. SS-pol. polk in bataljon 19. SS- pol. polka) — Laverca (štirje bataljoni do- mobrancev) — Babina gorica—Črna vas (ba- taljon domobrancev) — Bevke—Log—Hor- jul—Vrzdenec (SS-podoficirska šola). Svoje položaje na tej črti je lahko branil tudi s topništvom (4 havbice na gradu, 4 topi na Golovcu in pri Orljah, 8 topov na Ižanski cesti in 4 topi na Rožniku). 7. maja so se vse tri divizije približale tej črti. 15. divizija je zasedla odsek Podlipo- glav—Št. Pavel—Podmolnik. Bataljon Gub- čeve brigade je popoldne uničil dva bun- kerja v Orljah, a se je moral umakniti, ker mu je sovražnik prišel za hrbet. Ko pa je prišel na pomoč še en bataljon, sta oba za- vzela vas, iz katere pa sta se spet morala umakniti na zahodne obronke Molnika. Po- noči je brigada odšla na Polico. 18. divizija je zasedla odsek Laverca—Babina gorica. 9. brigada je osvobodila Ig in imela boje pri Laverci in Babini gorici. Ljubljanska brigada se je bojevala pri vasi Sela, ki je večkrat menjala gospodarja. 8. brigada pa je bila v bojih pri Orljah. Divizija je imela ta dan 15 mrtvih in 45 ranjenih. 8. maja je sovraž- nik ves dan obstreljeval njene položaje, a je kljub temu zavzela Laverco in Orlje ter vrgla sovražnika na Golovec. Imela je 4 mrtve in 40 ranjenih. 29. divizija je zasedla odsek Bevke—Log—Horjul—Vrzdenec in za- vzela Kostanjevico in Log, drugje pa se je sovražnik še naprej upiral. Ponoči od 8. na 9. maj je štab korpusa dal svojim divizijam povelje za prodor v Ljubljano: 15. divizija naj gre v smeri Lipo- glav—Podmolnik—Sostro—Štepanja vas, kjer naj prekorači Ljubljanico in gre dalje proti železniški postaji ter Zeleni jami; 18. divi- zija naj gre proti Rudniku in Rakovniku ter dalje na Ljubljanski grad, od koder se naj spusti v središče mesta, kjer se bo združila z enotami 15. divizije; divizija Garibaldi, ki je že 20. aprila prišla v 7. korpus, pa naj še naprej ostane v rezervi. I Jugoslovanska armada pri vojvodskem stolu na Gosposvctskem polju maja 1945 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Ta čas pa so se sovražnikove enote že začele umikati skozi Ljubljano na Gorenj- sko in so divizije 9. maja zjutraj vkorakale v Ljubljano. Mesto, ki je v narodnoosvobodilnem boju pokazalo toliko požrtvovalnosti in junaštva kot nobeno drugo mesto v okupirani Evropi in iz katerega so okupatorji napravili kon- centracijsko taborišče, je zdaj z veliko ra- dostjo in neizmernim navdušenjem pozdra- vilo svoje osvoboditelje. Vanj so se tudi vrnili najvišji organi osvobodilnega boja na Slo- venskem, ki jim je ljubljansko prebivalstvo v prvem letu osvobodilnega boja dajalo svoje varno zavetje. Prišla je tudi slovenska na- rodna vlada, ki so jo 5. maja 1945 ustanovili v Ajdovščini. Medtem ko je 18. divizija ostala v Ljub- ljani, je 29. hitela po dolini Save za sovraž- nikom, osvobodila je Kranj in Škof jo Loko in drugi dan na črti Radovljica—Tržič pre- magala zadnji sovražnikov odpor v tej smeri. 15. divizija je hitela proti Kamniku in Trojanam, da zapre pot zaostalim sovraž- nim oddelkom. Dve brigadi sta prišli celo do Šoštanja in tam razoroževali sovražno vojsko. Osvoboditev severozahodne Hrvaške, Šta- jerske in Koroške. I. in III. armada sta se po osvoboditvi SI. Broda in Osijeka ustavili na črti Drava—Bilogora—Ilova—spodnji tok Une. III. armada je šele po štirih dneh hudih bojev 30. aprila zlomila sovražnikov odpor na Bilogori, 4. maja je osvobodila Bjelovar, 5. pa Koprivnico. Sovražnik se je umaknil na črto Ludbreg—Varaždinske Toplice. Tudi I. armada je šele po štirih dneh hudih bojev 28. aprila prebila sovražnikovo obrambno črto na reki Ilovi in ogrozila glavno pro- metno smer proti Zagrebu. Ker bi nadaljnje prodiranje čez Čazmo v prostor Ivanič Grada odrezalo vse sovražne sile južno od Moslavačke gore, je štab 21. gorskega arm. zbora, ki mu je von Lohr podredil vse enote pred I. armado, napravil močan protinapad s štirimi divizijami in vrgel I. armado nazaj na levi breg Hove. Ko se je armada odpočila, je nameravala 2. maja nadaljevati ofenzivo, a se je sovražnik že 30. aprila začel sam umi- kati. Ko je II. armada osvobodila Bosansko Gra- diško in Banja Luko, ji je generalštab JA 24. aprila ukazal, naj pospešeno prodira v smeri Karlovac—Novo mesto in usmeri del svojih sil v prostor Ogulina, drugi del pa v prostor Karlovca. Štab armade je tedaj usta- novil Unsko skupino divizij (23., 28., 39. in 45.) z nalogo, naj uniči sovražnikove posto- janke v spodnjem toku Une, prodre v Turo- polje in napade Karlovac s severozahoda ter Karlovško skupino divizij (3., 4. in 10.) z nalogo, naj se skupaj s 4. korpusom premesti v prostor Tounj—Ogulin—Vrbovsko in osvo- bodi Karlovac. Unska skupina divizij je v času od 27. aprila do 2. maja osvobodila B. in H. Dubico, B. in H. Kostajnico, Dvor na Uni in B. Novi. Karlovška skupina divizij pa se je 29. aprila zbrala za napad na Karlovac. Divizije na krilih bi naj presekale sovraž- niku umik severno in zahodno od Karlovca, nato pa ga z osredotočenim napadom uničile v Karlovcu. 30. aprila so začele napad na zunanjo obrambno črto, v kateri je bila naj- pomembnejša postojanka Generalski Stol. Boji na zunanji obrambni črti so trajali vse do 5. maja. Ponoči na 6. maj pa so vse divi- zije začele splošen napad na samo mesto Karlovac in ga v hudih pouličnih bojih osvo- bodile do 6. maja, razen severnega dela, iz katerega se je sovražnik umaknil šele nasled- njo noč. S Karlovcem je izgubil zadnjo po- stojanko, ki mu je z juga branila Zagreb in II. armada je lahko prodirala proti črti Celje—Kranj. V tem času so se dogodki v Evropi vrstili s filmsko naglico. 30. aprila popoldne je Hitler napravil samomor, 2. maja so se vdale nemške čete v Berlinu in v Italiji (po pre- mirju z dne 29. aprila v Caserti), 5. maja so se vdale nemške čete v severni Nemčiji in na Danskem, 6. maja so začele veljati do- ločbe brezpogojne vdaje nemških sil v za- hodni Avstriji in južnem Bavarskem (armad- na skupina G), 7. maja so Nemci v Reimsu podpisali listino o brezpogojni vdaji, ki je začela veljati 8. maja zvečer ob 23. uri, urad- no pa so jo potrdili 9. maja ob 0.16. uri v Berlinu. Še uro pred podpisom listine o brezpo- gojni vdaji v Reimsu je novi poglavar nem- ške države admiral Dönitz ukazal vrhov- nemu poveljniku južnega prostora general- feldmaršalu Kesselringu, pod katerega je od 6. maja dalje spadal tudi vrhovni poveljnik za Jugovzhod generalni polkovnik von Lohr (temu pa so ta dan podredili II. tankovsko armado, ki je bila dotlej v armadni skupini »Jug«), naj takoj ustavi sovražnosti nasproti zahodnim silam in umakne vojsko pred Ju- goslovansko in Rdečo armado. In ko je isti dan ukazal enotam, naj se vdajo, je za po- gajanja z zahodnimi silami določil koman- danta 34. arm. zbora v Ljubljani, za poga- janja z Rdečo armado komandanta II. tan- kovske armade, nikogar pa ni določil za po- gajanja z Jugoslovansko armado. Nemška vojska in vsa izdajalska sodrga se je tako po 8. maju pospešeno umikala, da bi se čim- prej prebila v Avstrijo in izognila jugoslo- vanskemu ujetništvu. Ze 9. maja so bili 78 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA sprednji deli sedemstotisočglave vojske pri Celju, toda zaščitnice so se umaknile šele iz Zagreba. Vse štiri jugoslovanske armade so hitele, da jo obkolijo in zajamejo. III. armadi, ki je 6. maja osvobodila Lud- breg in Križevce, drugi dan pa napadla in osvobodila Varaždin in Varaždinske Toplice, je generalštab JA ukazal, naj čim hitreje prodira v smeri Maribor—Dravograd—Celo- vec, da zapre jugoslovansko-avstrijsko držav- no mejo in sovražniku onemogoči umik v Avstrijo. 8. maja je bila še na hrvaških tleh, 9. maja pa so njeni sprednji deli prišli do Ptuja, drugi dan pa do Maribora, iz katerega se je sovražnik že prej umaknil, od tu jih je štab armade poslal na jugoslovansko- avstrijsko državno mejo. Najsevernejšo zaporo so sestavljale enote IV. operativne cone. Del 14. divizije (1. in 2. brigada) je 5. maja začel napadati Črno in Žerjav, drugi del (6. brigada) pa Zagorje v Revirjih. Drugi dan je bila Črna osvobo- jena, brigadi pa sta v pohodu na sever do- segli jugoslovansko-avstrijsko državno mejo. 8. maja sta prišli do Železne Kaple in na- prej do Žitare vesi, kjer sta imeli hude boje s 14. SS-divizijo (ukrajinsko), ki se je med prvimi umaknila s Štajerske na Koroško. 9. maja je Koroški odred, ki je 6. maja osvo- bodil Borovlje, prišel prvi v Celovec. Kmalu za njim sta prišla še dva bataljona motori- ziranega odreda IV. armade, ki je 3. maja odšel iz Bazovice preko Ajdovščine, Gorice, Tolmina, Kobarida, Kranjske gore na Koro- ško in tako predstavljal vrh levega kraka velikih klešč. Brigadi IV. operativne cone sta prišli v Sinčo ves, Pliberk in Velikovec, kjer sta razoroževali 14. SS-divizijo. Nato je 1. brigada odšla nazaj proti Güstau ju, ka- mor je do 12. maja prišla še 6. brigada. Ker so nemške in kvislinške enote pritiskale proti Dravogradu in Guštanju, je štab III. armade poslal tja 51. divizijo in dele 36. divizije, ki sta ponoči zasedli položaje okrog Dravogra- da. Tako je bila 12. maja v prostoru Dravo- grada postavljena močna zapora, ki naj od- bije vsak sovražnikov poskus preboja v Avstrijo. I. in II. armada sta ta čas sestavljali južni del obroča in pritiskali sovražnika proti se- veru. I. armada je 6. maja dosegla črto Sv. Ivan—Žabno—Cazma—Ivanič Grad in se v široki fronti približevala Zagrebu, ki ga je sovražnik branil na črti Komin—Sv. Ivan Zelina—Lonjica—Božjakovina—Dugo selo. Isti čas so se približevale Zagrebu tudi štiri divizije II. armade, ki so prej sestavljale Unsko skupino divizij. Na pohodu od spod- njega toka Une proti Zagrebu so 5. maja osvobodile Petrinjo in Sunjo, v noči na 6. maj i pa Sisak. 8. maja ob II. uri je 45. divizija brez boja prišla v Zagreb, popoldne je pri- šla tudi 39. divizija, drugi dan pa 1., 6. in 21. divizija I. aVmade. Drugi del II. armade (štiri divizije, ki so bile prej v Karlovški operativni skupini divizij) pa so 7. maja i odšle proti Brežicam, Krškemu, Samoboru, in Metliki. 10. maja je I. armada nadaljevala zasledo- vanje sovražnika čez Hrvaško Zagorje in Kozjansko proti Celju. Na poti je razorože- vala sovražne enote (41. pehotno divizijo pri Klanjcu, dele 181. pehotne divizije pri Kra- Ijevcu) in 12. maja prišla v Celje. Od 12. do 15. maja so njene enote razoroževale so- vražnika v prostoru Celje—Šoštanj—Slovenj Gradec in čistile Kozjansko. Glavnina II. armade pa je prodirala po dolini reke Save in po Dolenjskem in 11. ma- ja v prostoru Brežice—Zidani most zajela 7. SS-divizijo in 373. legionarsko divizijo. Tako je Jugoslovanska armada popolno- ma obkolila okrog 700 tisoč nemških vojakov pod poveljstvom vrhovnega poveljnika za Jugovzhod general, polkovnika von Lohra. Ta je že 10. maja prispel v Braslovče. Ko sta dve brigadi 14. divizije pod vodstvom politkomisarja divizije Ivana Dolničarja hiteli iz doline reke Save čez Menino planino in Savinjsko dolino proti Koroški, sta v Sa- vinjski dolini ustavili skupino avtomobilov, ki se je peljala proti Radmirju. Bila je del leve pobočnice sprednjih delov von Löhrove vojske. Povedala jim je, da je von Lohr s svojim štabom v Braslovčah. Še isti dan do- poldne je patrulja privedla nemškega ma- jorja, ki je zahteval »predstavnika Titove vojske«, da bi mu izročil von Lölirovo pismo. Löhrov štab na pogajanjih v Topolščici 10. maja 1945 79 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Von Lohr je v pismu pozival »predstavnika Titove vojske« na razgovor v Braslovče, da bi se dogovorili o nadaljevanju njegovega umika. Sprejeli so vabilo na' razgovor, toda ne v Braslovče, kot je to želel von Lölir, temveč v Letuš, ki je za vsako stran pomenil pol poti. Ko so se ob 13. uri sešli v gostilni ob mostu, je imel von Lohr s seboj dva gene- rala in nekaj višjih oficirjev. Politkomisarju 14. divizije je izjavil, da je pripravljen iz- ročiti večjo količino orožja in prevzeti od- govornost, da bodo njegove enote disciplinira- no zapustile jugoslovansko ozemlje. Za to »uslugo« pa je zahteval neoviran umik svoje vojske po vseh poteh, češ da njeno število znaša okrog 500.000 mož, hrane pa ima še samo za tri ali štiri dni. Hotel je, da vsak deseti vojak obdrži puško, vsak oficir in podoficir pa pištolo, da za prevoz hrane ostane določeno število avtomobilov, za za- ščito umika pa za vsak kilometer kolone tank ali oklepni avto. Politkomisar divizije mu je pojasnil pogoje brezpogojne vdaje nemške vojske in ga povabil v štab IV. ope- rativne cone v Topolščici. Po omahovanju je končno pristal na nov razgovor in odredil, da se umik ustavi. Na štabu cone je v na- vzočnosti politkomisarja cone Matevža Hace- ta in načelnika štaba Pera Brajovica pristal na vdajo. O tem je štab cone še isti dan po- ročal Glavnemu štabu Slovenije: »Danes je prišel v štab cone komandant južnovzhodne armade generaloberst Lohr s kompletnim štabom. V svoji armadi ima 700.000 mož ter je izvršil predajo svoje ar- made. Od teh je tri sto tisoč na Sp. Štajer- skem — pet nemških divizij, dve kozaški diviziji in tri hrvaške legije. 10. 5.« Razoroževanje nemške vojske pa je v za- četku potekalo zelo počasi, ker ni bilo do- volj naših enot. To okolnost in pa odsotnost štaba cone, ki je odšel na Koroško, je von Lohr izkoristil in 12. maja popoldne ukazal koloni, ki je bila med Šoštanjem in Šmart- nim ob Paki, naj krene dalje proti Črni in tudi sam odšel z njo. Tedaj je komandant cone Peter Stante-Skala poklical kapetana Načeta Mikliča in mu naročil: »Vzemi moč- no spremstvo, tu imaš naslov ulice in vile v Velikovcu, v kateri je skrit von Lohr!« Kapelan Miklič je nato z avtomobili odhitel v Velikovec in aretiral von Lohra in njegov štab. Po von Löhroveni pobegu je 13. in 14. maja prišlo do hudih bojev pri Dravogradu. 51. divizija z delom 36. in 14. divizije je 13. maja ob 11. uri začela splošni napad s težiščem proti Slovenjemu Gradcu. Boj je trajal ves dan. Zvečer je sovražnik zbral sile in prešel v protinapad v smeri dravskih mostov, da bi se prebil na levi breg Drave. Že je tri brigade potisnil na levi breg, a so te kljub temu obdržale oba mosta in majhen mosto- bran na desnem bregu. Boj je trajal vso noč na 14. maj. Ta čas pa sta dela 51. in 14. divi- zije v prostoru Poljane—Pliberk razorožila in ujela nemško 104. divizijo. Ker je sovraž- nik del sil usmeril proti Poljanam, da bi se prebil v Pliberk in ko je štab 16. divizije spoznal, da s frontalnim potiskanjem sovraž- nika proti Celju ne bo mnogo dosegel, je sprejel sklep, naj se glavnina divizije takoj natovori na avtomobile, ki so jih v prejšnjih dneh zaplenili, in naj se po ovinku čez Celje, Ljubljano, Jezersko in Žitaro ves prepelje v prostor Pliberka, da bi z jugozahoda za- prla obroč okrog sovražnika. Sovražnik v prostoru Dravograda se je še dalje upiral, zato je 17. divizija prešla v napad in osvobo- dila Slovenj Gradec, nato pa v pohodu proti Dravogradu prišla do Bukovske vasi, ta čas pa je 51. divizija osvobodila Poljane in Gu- štanj. Ko so sovražnika stisnili v ozek obroč, je okoli 25 tisoč sovražnih vojakov položilo orožje. Ko so enote III. armade razorožile to so- vražnikovo skupino, so 15. maja prešle v na- pad na skupino v prostoru Črna—Mežica—■ —Košutnik, ki je še skušala zbežali proti Pliberku. Kmalu se je moralo vdati okoli trideset tisoč ustašev in četnikov. Med ustaši je bilo 12 generalov, med četniki pa črno- gorsko četniško vodstvo. Tako se je druga svetovna vojna v Jugosla- viji končala šele 15. maja 1945. Ta dan se je vdala zadnja večja sovražnikova skupina. Jugoslovanski narodi so pod vodstvom Ko- munistične partije Jugoslavije zmagoslavno dokončali osvoboditev svoje domovine in za- čeli iti naproti novemu, lepšemu življenju. OPOMBE Literatura: Završne operacije za oslobodjepje Jugoslavije 1944—1945, Beograd 1957; Oslobodilački pohod na Trst, Beo- grad 1952; Radivoje Jovanovič: Olanziva Narodnooslobodi- lačke vojske za konačno oslobodjenje Srbije, Vojnoistoriski glasnik, Beograd, 2—3, junij 1955 (navajam: VIG); Fabijan Trgo; Oslobodjenje Dalmaeije (septembar—decembar 1944 godine), VIG; Mihailo Apostolski: Oslobodjenje Makedonije, VIG; Boško Djuričkovič: Kratak pregled borbi za oslobo- djenje Črne gore krajem 1944 godine. VIG; M. Chassin: Istorija drugog svetskog rata, Beograd 1955. Viri: Povelja štaba 7. korpusa 29. 4., 30. 4., 2. 5., 4. 5. in 9. 5. 1945; poročilo štaba 7. korpusa z dne 14. 5. 1945; povelja štaba 15. divizije 30. 4., 1. 5., 2. 5. in 4. 5. 1945; dnevna poročila štaba 15. divizije od 5. do 15. 5. 1945; me- sečno operacijsko poročilo štaba 18. divizije z dne 13. 5. 1945; depeše IV. operativne cone Glavnemu štabu Slovenije od 8. do 15. 5. 1945; poročilo štaba 14. divizije z dne 28. 10. 1945; Ivan Dolničar-Janušik: Kapitulacija von Lohra in njegove vojske. Delavska enotnost, 2. 12. 1949; poročilo štaba 30. di- vizije 4 . 5. 1945; poročila štaba 31. divizije 3.-5. 5. 1945; poročili Operativnega štaba za zahodno Primorsko 17. in 18. 5. 1945. Vse arhivsko gradivo je v arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. 80