I «TM
Izhaja vsak pstek.
■ sa
Uredništvo:
Kopitarjeva nlica štev. 6.
Mare Spina znaša:
celolEtna .... K 4 —
polnletna.......... 2 —
četrtletna........1 —
Posamezna štev. „ OiO
I AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE. I
Št. 47.
V Ljubljani, dne 21. novembra 1913
Leto VI.
Ustnica uredništva. Dopisnike uljudno prosimo, da naj blagovole dopise tako odposlati, da jih dobimo vsaj v torek zjutraj, ker se list vsak torek popoldne zaključi. Dopise, ki jih v sredo dobimo, moremo šele drugi teden objaviti.
Socialna demokracija in rešeno narodno vprašanje.
Pred mesoom se j,e vršil na Dunaju kongres avsitrij s kih social n odem o kr a-tičnih strokovnih organizacij. Državna komisija mu je predložila poročilo, ki obsega lepo zbirko dokumentov o boju med centralističnimi in separatističnimi češkimi strokovnimi društvi. Seveda manjka zbranim poročilom, predlogom, resolucijam ozadje ostrega boja Po časopisju, ki je zelo otežkočil vsako sbližanje.
Prvi spor se j,e pojavil že 1. 1896. na drugem avstrijskem socialnodemokra-tičnem strokovnem kongresu. Tedaj je bila odklonjena zahteva Čehov, naj se tajništvo strokovne komisije razdeli v češko in nemško tajništvo. Kongres je bil pripravljen samo ustanoviti deželna tajništva, ki naj bi zadostila jezikov-him potrebam pri agitaciji. Čehi s tem niso bili zadovoljni in že v naslednjem tatu se je ustanovila v Pragi češkoslo-Vanska strokovna komisija^ ki je nameravala osnovati češko državno strokovno organizacijo, kar se ji pa ni posrečilo. Razmerje do dunajske državne komisije je bilo kljub temu v začetku Prijateljsko in v letih 1902—1904 se je resno razmotrivala spojitev obeh komisij. Do tega pa ni prišlo, nasprotno, v naslednjih letih se je spor poostril. Na mednarodni strokovni konferenci v Amsterdamu 1. 1905. se je spor javno Pokazal. Praška komisija se je za hrbtom dunajske komisije obrnila na ge-Poralno komisijo za Nemčijo v Bero-jmu s prošnjo za dostop k mednarodni konferenci. Amsterdamska konferenca dostop češkega delegata soglasno °dklonila in celo od češke komisije do-b°slane spomenice ni hotela sprejeti v ^Pisnik. Govorniki so se na konferen-ci brez izjeme postavili na stališče, da Se sme za vsako državo dopustiti ena sama centrala. Po teh dogodkih v Amsterdamu se je v oktobru 1. 1905. vršila v Brnu spravna konferenca, ki se je pa £azbila. Čehi so zahtevali kot prvo toč-*o priznanje in ustanovitev samostoj-bjh strokovnih komisij za vse pripadnike češke narodnosti v celi državi, iz ^stopnikov vseh narodnosti sestav-
Zyodba z Montagujevimi demanti.
■^hgleški Rib. Marš; slovenski dr. J. K.
Bilo je že dve, preden se je kaj zgodilo. Bili smo v mojem salonu; vrata So bila odprta. Dr. Riderman je dejal, nO' če je deklica res v hipnozi, ne bo sa-?ial, da sveti luč iz mojega salona na bodnik. Naenkrat dvigne doktor ko-^rec.
. »Nekaj je padlo. Kje je njena s°ba?«
»Tretja od te.« Poslušala sem. V ftUhem molku se je čul tenek šum.
ehke stopnje so se slišale s hodnika; Kötern je šla neka oseba poleg vrat.
^ »Ona je, sem zašepnila in mislim, a m oblečena.«
i.	. »Zakaj ne bi bila? pripomni doktor. ^11 mislite, da bo tako neumen, da jo oKi Pdstil hoditi okrog v (njeni spalni £ 1(~ki? Zdaj pomnite, kar vam pravim.
o bom sodil, da je varno govoriti, vam
j.	111 naznanje; do tedaj pa bodite tiho, ^ r morete. Če jo ima dobro v oblasti, j, bo nevarnosti, da bi nas videla; za
as bo slepa kot kamen.« u. Ko smo stopili iz sobe, se je ona h hho obrnila doli po kamnitih stop-
nicah.
»Vi mislite, zašepne nadzornik, da he ve, kaj je okrog nje? Giblje se, bor bi imela v oblasti vse čute.«
Ijeno mednarodno generalno komisijo strokovnih društev v Avstriji, zagotovitev primernega zastopstva posameznim narodnostim v predsedstvih, na strokovnih kongresih in mednarodnih konferencah in druge zahteve. Državna strokovna komisija na Dunaju se je izjavila, da je na vsak način za centralizacijo in sklenilo se je, da se bodo odpovedale medsebojne pogodbe z vsemi organizacijami, ki se bodo ločile od centralne organizacije. Češki program je bil na izrednem strokovnem kongresu konec 1. 1905., ki so se ga separatisti udeležili le v majhnem številu, z veliko večino odklonjen in program dunajske centralne komisije z veliko večino sprejet. Na kongresu čeških strokovnih društev v Pragi v septembru 1. 1907. se je še enkrat pokazalo veselje za spravo, toda kmalu je nasprotstvo postalo v izjavah obeh organizacij zopet bolj načelno. Na mednarodnem socialističnem in strokovnem kongresu v Kopenhagnu 1. 1910. je prišel spor pred pristojno sodišče. Obe stranki sta pojasnili svoje stališče. Zmagali so Dunaj čani-centralisti. Od njih predlagana resolucija je bila po zelo zanimivi debati sprejeta skoro soglasno. Prišlo je do novih spravnih pogajanj, toda videlo se je, da sta obe struji vedno bolj narazen. Čehi so se sicer postavili na mednarodno stališče, zahtevali so pa, da mora samostojnosti narodnosti v stranki odgovarjati tudi samostojnost v strokovni organizaciji. Skupnost naj se kaže pri vzajemnostnih pogodbah, medsebojnih podporah pri stavkah in izključitvah od dela od strani delodajalcev. Zahtevali so, naj se urede razmere v narodnomešanih okrajih. —-Spravna komisija, ki se je osnovala 1. 1910. v državni zbornici, je vodila pogajanja. Centralisti so bili pripravljeni nekoliko odnehati. Kot prvo načelo so zahtevali enoten nastop glede plač in pri štrajkih, bojkotih in odpustitvah. Skupna bojna blagajna se mora enotno upravljati. Agitacija proti obstoječim) osrednjim organizacijam mora nehati. Samostojne organizacije naj omeje (svoje delovanje na one kraje na Češkem, kjer so že ustanovljene skupine ali plačilnice. Čehi so zahtevali pri nastopih glede plač vodstvo za tisto organizacijo, kateri bi ga poverili prizadeti delavci. Skupno naj bi bilo vodstvo samo pri takih nastopih, kjer bi bilo prizadeto delavstvo obeh organizacij, in kjer bi se šlo za več obratov. Pripadnost k organizaciji naj se določa po narodnosti, v narodnomešanih krajih naj odloča o tem vsak delavec po svoji volji.
Blagajne naj se ločeno upravljajo, samo nadzorstvo naj oskrbuje skupna iz pristašev obeh strank sestavljena komisija. Dunajski centralisti so ostali neodjenljivi. L. 1912. se je razcepila železničarska strokovna organizacija. Sedaj je upanje za sporazum prazno.
Kaj nas uči ta zgodovina? Uči nas, da stoje nemški socialni demokratje v narodnem vprašanju na stališču: »Meni vse, tebi nič, pa bova vedno prijatelja« in »Če ne boš moj prijatelj, ti razbijem črepinjo«.
Mednarodna socialna demokracija stoji na stališču, da kadar volk in ovca skupaj vodo pijeta, je vedno volk v pravici. Slovenska socialna demokracija pa stoji na stališču, da je za berača nespodobno, če motri darove in filozofira o pravici in krivici. Tako je narodno vprašanje za socialno demokracijo srečno rešeno.
Pozor na volitve v obrtno sodišče.
V zadnji številki našega lista smo objavili oklic na ljubljansko in okoli-čansko krščansko socialno delavstvo glede na volitve v obrtno sodišče, ki bodo v nedeljo, dne 23. t. m. Kdor ima pravico, da voli, naj brezpogojno voli- V velikem obratu mi z lahkoto zmagamo, ampak tudi lahko propademo, če bodo naši delavci in delavke ostale doma. Zato naj pa nihče doma ne ostane; marveč vsak naj gre na volišče. To velja tako za Ljubljančane kakor tudi za vse drugo delavstvo. Naj pa zlasti okoličani ne ostanejo doma, češ, predaleč moram iti. Saj grem vsak dan v mesto. To je sicer res, a prijateljica in prijatelj moj, to te ne sme premotiti. Ti moraš iti volit, ker ne smeš trpeti, da bi ti v tvojih delavskih stvareh rezali pri obrtnem sodišču socialni demokratje ali pa liberalci kruh pravice.
Tisti, ki volite v velikem obratu in imate bele glasovnice, napišite na glasovnice in volite te-le sotovariše:
PRISEDNIKI.
1.	Čatar Alojzij, delavec v tobačni tovarni, Ljubljana.
2.	Novak Tomaž, delavec v tobačni tovarni, Ljubljana.
3.	SagmeisterJosip, papirniški delavec, Vevče.
4.	Križaj Martin, jermenar, Moste št. 74.
»Čakajte malo, odvrne doktor, pa boste videli.«
Govoril je glasneje kakor nadzornik. V tem trenotju je obstala dekle in položila prste leve roke na svoje lice in •nekaj poslušala.
»Slišala vas je«, zašepne nadzornik.
»Ni; sprejela je suggestijo od nekoga, ki je, Bog ve, kako daleč odtod; mene pa ni nič slišala. Kmalu vam to pokažem,. Če se ne motim, je to najzanimivejši slučaj hipnoze s suggestijo, kar sem jih kedaj videl.«
Maggie Harris je šla po štirih vrstah stopnic doli držeč se ravno, po sredi s tako gotovostjo, kakor bi imela po nadzorniku Elise besedah vse čute v oblasti. Ko je prišla do prvega nadstropja, se je ustavila pred Montaguje-vim stanovanjem, vzela je ključ iz .nedrij, odprla ž njim vrata tako natančno in varno, kakor bi bila popolnoma budna. Mi smo šli za njo — čudovit kvartet stopnja za stopnjo, ne da bi se bila kdaj okrog ozrla.
»Odkod ima ta ključ? vpraša Wheeler, ko so se ji odprla Montagujeva vrata. Tu sta samo dva druga ključa, ki odpreta Montagujevo ključavnico; enega imam jaz, drugi je pa v pisarni.«
»To je posebn mojsterski ključ, ki ga ima. zamrmra Elis. Mož, ki jo ima v svoji oblasti, je umetnik. Kdor zna s takim orodjem delati, ni nič težkega; s
takim mojsterskim ključem se dado odpreti vsaka vrata londonskih stanovanj.«
Dr. Riderman skoči skozi odprta vrata in jaz sem mu bila za petami. Za menoj, je bil nadzornik Elis s Wheeler-jem v ozadju. Eno reč smo naenkrat zaznali: dekle ni odprlo električne luči.
»To kaže, da je zanjo vseeno luč ali tema.«
Ko to reče, odpre doktor sam luč. Bila je tu stopajoč med mizami in stol-mi kakor bi natančno videla; tudi ni prav nič pokazala, da bi se zavedala čudne izpremembe, ki se je zgodila, ko je doktor odprl z elektriko.
Maggia Harris je šla iz salona v spalnico. Malo prej je bila gospa Mon-tagn v postelji. Obiskala sem jo večkrat, toda nič nisem videla, kar bi kazalo, da je kako predalce v sobi. Dekle pa, ki moram zagotovo reči, da ni bila nikoli prej tam, je prišla tesno do njega. Bili sta dve postelji v sobi; stena med njima je bila pokrita s preprogami. Maggia je potegnila eno proč, pritisnila pero in odstopila je lesena deska; za njo je bila shramba zeleno pobarvana. Nekaj je stikala pri ključavnici prav kakor bi slepa oseba tipala s prstmi črke, potem je vtaknila nekaj v ključavnico in je z veselo spretnostjo to obrnila, pa se je shramba odprla. Notri je bila črna usnjata torba; bili smo le par čevljev od nje in smo jo lahko na-
NAMESTNIKA.
1.	Povše Pavel, slnga, Bleiwei-sova cesta, št. 13.
2.	Novine Franc, papirniški delavec, Goričane.
VZKLICNO SODIŠČE.
1.	K a r n Josip, usnjarski pomočnik tvrdke Pollak, Ljubljana.
Kako naj se glasovnice spišejo, morajo biti namreč pisane, razvidite iz priložene razpredelnice.
V	tej skupini je naša zmaga zagotovljena, če stori vsak somišljenik in vsaka somišljenica svojo volilno dolžnost.
V	drugi skupini, v kateri volijo rokodelski pomočniki, priporočamo, da volite sledeče kandidate:
PRISEDNIKI.
1.	Jereb Valentin, kamnosek pri tvrdki Toman, Ljubljana.
2.	Štrus Ivan, krojač, Komenskega ulica št. 12, Ljubljana.
3.	Vrančič Rudolf, ključavničar, Barvarska steza št. 6, Ljubljana.
4.	Mozetič Jakob, zidar pri tvrdki Iv. Ogrin, Ljubljana.
5.	Menard Franc, mizar, Št. Vid pri Ljubljani.
. NAMESTNIKI.
1.	Himmelreich Franc, krojač pri tvrdki Casserman. Židovska ul., Ljubljana.
2.	Ravnikar Ivan, pečar, Selo štev. 19.
3.	Lampič Jožef, ključavničar. Spodnja Šiška 12.
VZKLICNO SODIŠČE.
1. Gregorin Matija, podobar pri g. Pengov, Kolodvorske ulice 20.
Če še nisi spisal glasovnice, takoj jo napiši. V nedeljo pa hajd volit! Glasovnice in legitimacije nobenemu ne pokaži. Ko prideš volit šele v volilnem lokalu pokaži legitimacijo volilnemu komisarju, ki ti jo da nazaj; glasovnico, na kateri imaš napisane naše kandidate, mu moraš pa dati.
Drugo glasovnico skrbno shrani, ker jo boš morebiit ob ožji volitvi potreboval kakor tudi legitimacijo, če bo ožja volitev potrebna. Če pa čisto vsi in vse svojo dolžnost storimo, tudi ožje volitve ne bo treba.
Če vsi in vse volite, zmagamo!
tančno videli. Odprla jo je, vzela ven majhen kos papirja, platneno mošnji-co in zavoj papirjev; nato jo je zaprla, ravno tako vrata pri omarici in dala nazaj leseno desko; nato se je zavrtila, ter šla naravnost proti nam. Tako blizu mene je šla, da sem morala nazaj stopiti, da se me ni telesno dotaknila. Glavo je imela pokonci, oči odprte, tako punčice nepremične. Videla sem že prej hipnotizovane osebe; spoznala sem, da vidim eno izmed njih. Zadrževali smo sapo ko je šla mimo; pa če bi bili tudi nemirni, bi ne bilo nič razločka. Dr. Riderman je to dokazal, ko je zakričal ravno, ko je vstopila v salon: »Gospodična Miss Harris!«
Jasno brez zavesti, da se je začul glas, je šla dalje skozi salon, skozi pred-sobna vrata in nam jih je pred očmi zaprla. Na to gotovo nismo mislili. Nadzornik Elis je bil vidno vznemirjen.
»Na vse zadnje je zavpil, bomo zaprti. Kakšni norci bomo? Če zaklene od zunaj, bo s svojim plenom na varnem, preden moremo mi ven.«
»Da; toda slučajno ni od zunaj zaprto, reče Wheeler. To tudi dokaže, ko pritisne na kljuko in vrata se široko odpro.
Elis je bil prvi na hodniku, mi pa takoj za njim. Tam je bila dekle dve stopnjici med nami. Prišli smo v moje nadstropje, dekle naprej, mi štirje za njo.
VoSilci!
Volitve v deželni zbor so pred durmi. Odločili bodete, v katere roke pride deželna zakonodaja in uprava deželnega gospodarstva prihodnjih šest let. Slovenska Ljudska Stranka, kateri ste pred petimi leti poverili večino v deželni hiši, kaže s ponosom na svoje petletno pošteno blagonosno zakonodajno in upravno delo.To delo hočemo nadaljevati, da gospodarsko in kulturno prenovimo našo milo domovino, ki bodi prijazni dom vseh svojih otrok. Na novo delo gremo — prvi čin tega dela pa bodi sijajna zmaga poštenega ljudstva pri volitvah.
Naši kandidat j e so sledeči: V splošnem volilnem razredu, ki voli dne 1. decembra t. L, in sicer vsak volilni okraj po enega poslanca:
1.	V mestu Ljubljana: Ivan Kregar,
pasar, hišni posestnik, predsednik obrtno-pospeševalnega urada itd. v Ljubljani.
2.	V ljubljanski okolici (sodni okraj Ljubljana brez ljubljanskega mesta): Mihael Dimnik, posestnik v Jaršah ob Savi, občina Ježica.
3.	V sodnih okrajih Radoljica—
Kranjska gora—Tržič:	Ivan Piber,
župnik v Gorjah.
4.	V sodnih okrajih Kranj.—škof j a-loka: Evgen Jarc, državni poslanec v Ljubljani.
5.	V sodnih okrajih Kamnik—Brdo: Ivan Lavrenčič, dekan v Kamniku.
6.	V sodnih okrajih Vrhnika—Logatec—Idrija—Girknica: Anton Kobi,
posestnik in trgovec na Bregu, občina Preserje.
7.	V sodnih okrajih Postojna—Senožeče—Ilirska Bistrica—Vipava—Lož: Dr. Vladislav Pegan, deželni odbornik v Ljubljani.
8.	V sodnih okrajih Litija—Višnja gora—Radeče: Dr. Ivan Zajec, deželni odbornik v Ljubljani.
9.	V sodnih okrajih Krško—Kostanjevica — Mokronog — Trebnje:	Ivan
Hladnik, župnik in državni poslanec v Trebeljnem.
10.	V sodnih okrajih Kočevje—Velike Lašče—Ribnica—Žužemberk: Fran Jaklič, državni poslanec v Dobrepoljah.
11.	V sodnih okrajih Novo mesto—
Črnomelj—Metlika:	Alojzij Mihelčič,
župan na Lokvici.
Kandidati v kmetskih občinah, ki volijo dne 9. decembra t. L:
1.	V volilnem okraju Ljubljana— Vrhnika, ki voli skupaj dva poslanca: Franc Povše, državni poslanec v Ljubljani in Dr. Ivan Šušteršič, deželni glavar v Ljubljani.
2.	V volilnem okraju Kamnik—Brdo, ki voli enega poslanca: Dr. Janez Krek, državni poslanec v Ljubljani.
3.	V volilnem okraju Kranj—Tržič —Škofja Loka, ki voli skupaj dva poslanca: Franc Demšar, državni poslanec na Češnjici in Ivan Zabret, posestnik in cestni načelnik v Bobovku.
4.	V volilnem okraju Postojna— Logatec—Senožeče—Lož—II. Bistrica— Cirknica, ki voli skupaj dva poslanca: Franc Drobnič, župan občine Bloke in posestnik v Novivasi in Dr. Ignacij Žitnik, državni poslanec v Ljubljani.
6.	V volilnem okraju Vipava—Idrija, ki voli enega p/oslanea: Bogomir Perhavc, župan v Vipavi.
7.	V volilnem okraju Novo mesto— Kostanjevica—Krško, kji voli enega poslanca: Josip Zurc, župan v Kandiji.
8.	V volilnem okraju Trebnje— Višnja gora—Žužemberk—Mokronog— Litija—Radeče, ki voli skupja tri poslance: Franc Košak, župan na Grosupljem, Dr. Evgen Lampe, deželni odbornik v Ljubljani in Ivan Vehovec, župan v Žužemberku.
9.	V volilnem okraju Kočevje—Ribnica—Velike Lašče, ki voli skupaj dva poslanca: Anton Lovšin, posestnik v Jurjeviči št. 34 in Karol Škulj, kaplan v Ribnici.
10.	V volilnem okraju Črnomelj— Metlika: Karol Dermastia, učitelj slov. trgovske šole v Ljubljani.
Kandidati za mesta in trge se razglasijo pozneje.
Volilci! Dne 1. in 9. decembra vsi na volišče, da bo ljudska zmaga častna.
Zapišimo na glasovnice samo navedene ljudske kandidate in nobenega drugega. Pokažimo zopet svetu, da smo strogo disciplinirana, moško zavedna in nepremagljiva ljudska armada.
Naprej za ljudsko pravdo! Z Bogom za ljudstvo!
V Ljubljani, dne 8. novembra 1913.
Izvrševalni odbor Slovenske Ljudske Stranke!
Dr. Iv. Šušteršič, t. č. načelnik stranke.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
VOLITEV V OBRTNO SODIŠČE.
Letos tudi mi tobačni delavci in delavke volimo v obrtno sodišče. V ne-
Skupina I. Veliki obrati izvzemši trgovske obrate.
Volilni razred delavcev.
deljo bomo volili. Vsak delavec, vsaka delavka, ki je v našem taboru, mora piriti volit, ker to narekava naša kr-ščnalsko-socialna zavednost. Nihče ne sme v nedeljio doma ostati, marveč mora iti volit. To bi bila lepa, da bi naši ljudje doma osatli, rdečkarji in rdeč-karice bi se pa potem iz nas norčevali.
(rlasovnica
za volitev
Mi volimo v velikem obratu. Naši kandidat j e so, kakor smo čitali v zadnjem našem glasilu: Čatar, Novak, Sag-meister, Križaj, Povše, Novine in Karu. Zapišemo jih tako, kakor je to tudi danes v dotični glasovnici natisnjeno. Nič drugače!
V nedeljo na svidenje pri volitvah!
4 prisednikov obrtnega sodišča			2 namestnikov obrtnega sodišča			1 prisednika vzklicnega sodišča		
Krstno in rodbinsko ime	Opravilo	Bivališče	Krstno in rodbinsko ime	Oprzvilo	Bivališče	Krstno in rodbinsko ime	Opravilo	Bivališče
1. Alojzij Čatar	delavec v tobačni tovarni	Glince	1. Pavel Povše	sluga	Bleiweisova cesta 13.	1. Josip Karu	usnjarski delavec v Ljubljani	Martinova cesta 5.
2. Tomaž Novak	delavec v tobačni tovarni	Ljubljana	2. Franc Novine	papirniški delavec	Svetje 3.			
3. Josip Sagmeister	delavec papirnice	Vevče						
4. Martin Križaj	jermenar	Moste 74.						
								
ŽENSKA VOLILNA PRAVICA.
Vprašanje o volilni pravici žensk v politične zastope se še vedno razpravlja. Ponovne nasilnosti angleških sufra-getk opozarjajo bolj kot kdaj javnost na njo. Veliko jih je, in sodijo, da je to vprašanje že načelno rešeno.
Žensko volilno pravico zahtevajo radikalni krogi zato, da bi s pomočjo ženskih glasov svoje stranke ojačili. Ženska je bila dozdaj parija družbe, kakršen je bil pred francosko revolucijo meščanski in kmečki stan in kakor je še delavski stan. Z razširjeno volilno pravico se je delavstvu izkušalo pomagati, ženske si jo pa hočejo tudi priboriti.
Zahteva, da dobe ženske volilno pravico, temelji torej v zgodovinskem razvoju. Že ob veliki revoluciji je predlagal marki de Condorcet volilno p;ra-vico.
Primera, da je ženska zatirana, ne odgovarja popolnoma resnici. Ženske ne stoje za se, marveč so kot žene v vsebini po rodbinskem glavarju zastopane. Znana zastopnica ženskih pravic, dr. Anita A n g s p u r g je na nekem shodu leta 1907 izvajala glede na žensko volilno pravico:
1.	Razni so ugovori proti ženski volilni pravici. Različnost političnega nazora moža in žene lahko moti zakonski mir. A vpoštevati se mora, da bi zakon bil več vreden, če bi bila mož in žena enakovredna.
2.	Nasprotniki ugovarjajo: »Ženske naj predvsem skrbe za temelj volilni pravici, za zadostno predizobrazbo in vgojo. Kdo to od moža zahteva?
3.	Ženska ni še politično zrela! Ali ni tudi veliko mož, ki politično niso zreli? Zanimanje za politiko in kritika se šele vzbudita, če se udeležuješ aktivne politike.
4.	Ženske državi tega ne nudijo, kar nudijo moški. Ne morejo biti vojaki. Kdo pa daruje državi državljane? Ali ne ženske?
5.	Trdi se, da ženske nujno ne zahtevajo volilne pravice. Res je pa, da se ženske volitev zelo pridno udeležujejo, kjer smejo voliti.
Naglaša, da se je ženska volilna pravica, kjer so jo uvedli, n. pr. v Avstraliji in tudi v štirih amerikanskih državah, zelo dobro obnesla. Vprašanje ženske volilne pravice je vedno bolj pereče. Tudi naše ženske organizacije, predvsem delavske, naj zahtevajo, da dobe tudi ženske volilno pravico v politične zastope.
BOLEZNI IN SOCIALEN POLOŽAJ ŽENSK.
Sanitetni svetnik dr. W. Weinberg (Stuttgart) je obelodanil dragoceno delo v zbirki »Bolezen in socialen položaj«. (Krankheit und soziale Lage. Herausgegeben von Profesor Dr. M. Mosse und Dr. med. G. Tugendreich, München. O. F. Lehmanns Verlag. Stane 18 mark) pod zaglavjem O vplivu socialnega položaja na bolezni in umrljivost žensk. Po uradnih poizvedbah so našteli 1895 v Nemčiji žensk, ki so si same služile kruh, 5,264.399, leta 1907 9,717.249. Oženjenih je bilo 2,959.747 (30-4%); 2,077.914 je bilo vdov. Torej je bilo že več delavk omoženih, kakor ne-omoženih. Na industrijo je odpadlo 1,696.090 delavk. Ker je žensko telo manj odporno nasproti raznim bolez-
nim kakor moško, ni čudno, da tudi več ženskih kakor moških oboli. Leta 1904/05 do 1. 1908/09 je v Stettinu odpadlo povprečno na enega učitelja 6 ’7 dneva; na eno učiteljico na 14 8 dneva. Tudi v Kielu, Mogunciji, Monako-vem, Hamburgu in v drugih mestih je obstojalo pri učiteljstvu slično razmerje.
Po statistiki okrajne bolniške blagajne v Lipskem odpade:
v starosti	na moške	na ženske
15 do 20 let	5-9	55
20 „ 25 „	6-3	8-0
25 „ 35 „	6-9	10-4
35 „ 45 „	8-0	14-2
45 „ 55 „	. 11-0	16-7
dni. Ravno to razmerje je tudi glede na smrtne slučaje.
Večjo umrljivost pri ženskem poklicu v primeri s tistimi, ki niso v raznih poklicih zaposlene, tolmačijo, ker mora ženska poleg svojega prvotnega namena še delati poklicne posle. Zlasti na materah se to maščuje. Na 1000 porodov odpade v rednih razmerah 30 mrtvih porodov, pri zaposlenih ženskah v raznih poklicih je pa 150 do 170 mrtvih porodov.
Dr. Weinberg je tudi poizkušal podati sliko o umrljivosti žensk ne glede na poklice. Tozadevna statistika v Prusiji izkazuje, da je umrlo od 1. 1894. do 1, 1897.:
V starosti	sam.	omož.	vdov	ločenih
15 do 20 let			4-6	11-7	—
20 „ 25 „	38	6-2	9-9	5-9
25 „ 30 „	6-0	7-5	9-1	8-2
30 „ 40 „	7-9	9-1	10-9	10-9
40 „ 50 „	12-2	15-4	18-9	18-1
50 „ 60 „	21-0	25-4	41-7	390
60 „ 70 „	43-0	80-5	94-4	106-0
70 „ 80 „	90 5	197-1	203-8	266-9
Ugoden izid statistike omoženih žensk pove, da se nahajajo v boljšem socialnem položaju kakor neomožene ženske. Isto razmerje kaže tudi razpredelnica dr. Funcka, ki izkazuje, da je umrlo v Bremenu na 1000 žensk
v starosti premožnih srednji stan revne od 15 do 30	let	9‘6	24-0	66 0
„ 30 „ 60	„	46-0	70-0	107-0
nad 60	„	480 0	548-0	502-0
Premožnih je torej povprečno manj umrlo, kakor pa tistih, ki pripadajo srednim in revnim stanovom.
Glavne bolezni revnejših slojev so jetika, bolezni sopil, krvi, živčevja, bolezni v spodnjem delu telesa, rak, nalezljive bolezni. Osobito na raku veliko žensk revnejših slojev umrje. Dr. Weinberg trdi, da če 100 žena boljših slojev za to boleznijo umre, povzroči pri revnejših ženskah smrt rak na maternici 235krat, na drugih delih telesa pa 165krat. Statistika krajne bolniške blagajne v Lipskem izkazuje, da umre na jetiki osobito veliko žensk, ki so zaposlene pri izdelovanju in prodaji oblek, pri čiščenju oblek in papirni in-dustuiji. Pomanjkanje krvi in bledica nadlegujejo osobito mlajše delavke.
V Frankobrodu so dognali pomanjkanje krvi in bledico pri 100 osebah v tem-le razmerju:
Prodajalke 30T, med njimi 6’2 sposobnih za delo.
Šivilje moških oblek 25-2, med njimi 7'6 sposobnih za delo.
Šivilje ženskih oblek 23-2, med njimi 6 3 sposobnih za delo.
Mlade ženske obole največ, ker vži-vajo preslabo hrano, ker se premalo
kretajo, ker se utrudijo radi nenravnega držanja telesa med delom: ali trajno stoje, ali pa sede, ker zrak ni svež; tudi dolga delovna doba in pomanjkanje odmorov pomnožuje bolezni.
Tudi na plodovitost vpliva socialno stanjn žensk. V Berolinu so dognali, da pride na 1000 žensk v starosti od 15. do 45. leta v premožnejših okrajih 165, v revnejših pa 375 otrok.
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
Z Viča. Ante Kristan — ljubljenec in voditelj rdečkrajev bo svoje otroke
—	poturčil. Na volilnem shodu na Viču smo iz zanesljivega vira čuli žalostno istino. Ante Kristan, voditelj socijev, se je že pred več leti javil, da neče pripadati nobeni veri. Poročil se je tudi civilno. Tudi otrokom svojim ni privoščil luči sv. vere in jih v šoli ne pusti poslušati krščanski nauk. To je pa v protiglasju s cerkvenimi in državnimi postavami, ki velevajo, da v Avstriji do 14. leta mora vsak otrok pripadati kaki v Avstriji priznani veri. Dolgo se je Ante upiral tem predpisom z raznimi rekurzi. A slednjič se je moral le udati in ukloniti svojo neupogljivo moč! — Uvidel je, da njegov sin brez kake vere ne dobi ne spričala in da mu sploh ni mogoče dalje študirati. Udal se je, da se bo sin učil veronauka in sicer — turški. Turški mufti bo učil Kristano-novega nadebudnega sinčka verouk! Žalostno! Daleč si zašel Tone! Vičani se sramujemo, da si naš rojak! Kaj poreko — ponižni sociji k temu koraku svojega dičnega voditelja! Pomagali so mu graditi krasno vilo. zdaj bodo pa še podpirali s težko prisluženimi novci turškega muftija. In tega prijatelja
—	turške vere bodo soglasno volili za deželni zbor! In kljub temu bodo še vedno zaterjevali, da sociji niso nasproti sv. katoliški veri!
Sava. Dpe 23. t. m. ob pol 4. uri s« vrši v Delavskem domu na Savi shod> na katerega vabimo savško in jeseni' ško delavstvo, ker bota poročala kandi' data za deželni zbor gg. vitez Pogačnik in župnik Piber. Pokažimo na shodu 2 obilno udeležbo, da smo zato, da se volijo poslanci, ki bojo zastopali na§e težnje. Torej vsi na shod.
Poglavje o brezposelnosti.
Živimo v zelo težkih časih, ker trpi vse naše gospodarsko življenje na P0" sledicah vojske na Balkanu. Pod pe2° teh posledic trpi največ delavstvo. "" Brez posla je na sto in stotisoče. Kdo1 nima dela, ga tudi le z na j več j o težaV^ dobi. Nič čudnega ni, če zato prisilj®111 počiva na stotisoče delavk in delavce^-Javnost se zaot z brezposelnostjo zopet močeno peča. Saj če toliko ljudi ni#1? dela, se a to tudi javnost mora anir«atJj
Zelo, zelo se vse peča z vprašanjeIT podpore brezposelnim. Po brezpoS^' nem zavarovanju bi se vsaj beda re't0 žev nekoliko omejila. Da čutijo osob1^ strokovne organizacije zelo brezpoSea, nost, je umevno. Na eni strani °dP dajo zato člani, na drugi se pa izplaC^ jejo zato vedno višje brezposelne P0.^ pore. Res, strokovne organizacij6 tudi J. S. Z. veliko store, da se brezP selnim članom pomaga, a seveda, s . kovna organizacija more in sme P
pirati le svoje člane. Če bi pa splošna brezposelnost le predolgo trpela, kaj pa potem? Kje naj se denar dobi? Marsikje so se zato že z vprašanjem brezposelnosti bavili. V Švici in v N,emčiji nekatera mesta doplačujejo brezposelnim podporom strokovnih organizacij, drugod zopet razpišejo večja dela.
V Avstriji se seveda razven strokovnih organizacij ni še čisto nič glede na brezposelno vprašanje storilo. Mestne uprave se stem vprašanjem ne pečajo. Tudi v ljubljansem občinskem svetu ni še nihče bleknil mev ne bev o tem vprašanju. Na Dunaju so se brezposelnega vprašanja vsaj dotaknili. Novi dunajski župan dr. Weiskirchner je v svojem nastopnem govoru odločno haglašal, kako potrebno da je, da Sje naestna uprava tudi popeča resno z brezposelnim vprašanjem. Ne more se dvomiti, da se na Dunaju to vprašanje v doglednem času reši.
Tudi naša javnost se mora prepri-z vprašanjem brezposelnosti bolj baviti, kakor se je ž njim dozdaj bavila.
Okno v svet.
Uboštvo. Zakonska Lidney in Be-atrice Webb sta izdala knjigo, v kateri se pečata z vprašanjem uboštva, ali lahko rečemo tudi z vprašanjem revščine in bede. Peča se predvsem z razmerami na Angleškem, a uboštvo je mednarodno. Predvsem povzroča bedo bolezen. Uboštvo povzroči tudi. ker se zanemarja mladina. Zahtevata, da so krajne oblasti dolžne, da skrbe za ubož-he šolarje v vsakem slučaju. Brezposelnost tudi povzroča bedo. Zahtevata, da haj država skrbi za to, da dobe brezposelni delo. Obširno se pečata tudi z delavskim zavarovanjem, a ker sta Angleža, si ne upata predlagati prisiljenega zavarovanja. Predvsem pa zahtevala socialne preosnove in moralno dviganje ljudstva.
Napredovanje krščanske strokovne organizacije v Belgiji. Krščanske strokovne organizacije v Belgiji so pridobile 1. 1912 22.000 novih članov in jih zdaj štejejo 105.000.
v Študentke na vseučiliščih v Nem-ciii. V poletnem semestru je letos študiralo na vseučiliščih v Prusiji 2620 študentk, lani 2436. Bogoslovje jih je študiralo 12 (1912 21); pravosodje 27 (18); Medicino 391 (322) in filozofijo 2190 (2075).-
Krvava stavka v južni Afriki, V Durbanu so pričeli stavkati Indijci, ki so bili pri železnici in pri mestni upravi nastavljeni. Pridružili so se jim tudi indijski ko-čijaži, sluge, kuharji in natakarji. Na sladkornih plantažah je položaj resen. Več Indijcev, ki so sorojake k stavki pregovarjali, se je ustavilo policiji. Ranjenih je bilo 30 Indijcev in en policist. Indijci so zažgali več plantaž.
Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jožei Gostinčar, drž. posl. — Tisk Kat. tiskarne.
	
	M"*>/	\X	7/	\V“-7/^A J). XV"! !
	
EU
priporoča svojo
T
sjp
veliko zalogo fevliev do-:: natega izdelka

fu,
3
O	Pozor, slovenska delavska društva!	O
Cene najnižje.	Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik fPri CeiHikul UUBLJÜSIH Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.	Cene najnižje.
O	Postrežba poštena in zanesljiva.	O
_S_L
Solidno izdelane
dežnike m solnžnlke
priporoča
po najnižjih cenah
L iita!?, Ä'Ä
7/Z
Z7/ZZZZZZZ7/.___A_____?£Z2SvZC
Tovarne za asbestikrill „ZEHIT"
družba z om. zav. Mor. Žumberk
dobavljajo najboljši in najcenejši
krouski materija!
Zastopnik: ZÄJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73
1	JBogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.	I
% a	f leršel LJUBy™ 1 o	eMsfi	Mestni trg 18_ Trgom z mednim in drobnim blngom.	t« 3
•M CD P-	Velika izber vezenin, čipk, rokavlo,	'i
	nogavic, otroške obleke in perila, pasov,	o
trs	predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratni o, volne, bombaša, sukanca itd.	
	Jfredtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.	H
Pristopajte k Jugoslovan. Strokovni Zvezi!
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-50.
X* M. NOVAKOVIČ
veletrgovina vina, vermuta, maršale, malage, konjaka, žganja itd.
LJUBLJANA.
liiigiiHünmiiimHiiiMimiiiimmiiumiiiHiiHiimiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHso
ImiU Hä äelavslvom Daše iasils
,Našo Moč‘.
iiiimmmiiiiiiiiimiüiimimiiEiimiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiimii
mvp:
sl bä y 2806, 1-111/6
Tovarniška znamka.
— 180 —
delavec nima delavske knjižice, izda mu jo občinski urad njegovega bivališča. Vendar pa avstrijskim političnim in policijskim oblastvom ni dovoljeno, da bi dajala tujcem v delavski knjižici popotno in legitimacijsko dovoljenje. — Od inozemskih uradov izdane delavske knjižice imajo tudi pri nas tako veljavo kakor delavske knjižice avstrijskih oblastev, ako odgovarjajo določbam §§ 80 a) in 80 b) o. r. (Ukaz trg. min. 23. oktobra 1885, št. 36.389.)
Delavske knjižice za mladostne pomožne delavce izdaja isto-tako občinski urad bivališča, ako je v to privolil oče ali varih. V slučaju, da bi se to dovoljenje ne moglo dobiti (n. pr. vsled odsotnosti, bolezni i. dr.), nadomesti ga lahko občina sama. Akoi hi oče. oziroma varih mladostnega delavca privoljenje odklonil, tedaj ga ne more nadomestiti občina, ampak pristojna sodnija (§§ 148 in 216 obč. drž. zak.).
Pri vsprejemu kakega vajenca v učno razmerje mora občinski urad glavne točke pogodbe navesti v delavski knjižici (§ 99 o. r., odst. 5).
Delavske knjižice veljajo tudi kot popotni in legitimacijski listi za popotovanje v inozemstvo. V tem slučaju mora biti naveden cilj popotovanja in koliko časa da velja dotično dovoljenje. Navadno preskrbi te stvari okrajno glavarstvo. V inozemstvu pa smejo tudi c. kr. zastopstva podaljšati dovoljenje za več časa in tudi za obisk drugih nego prvotno navedenih dežel. — Za popotovanje znotraj avstrijskih dežel pomožnim delavcem ni treba takega dovoljenja kakor za popotovanje v inozemstvo. V tem pogledu zadostuje, da obsega delavska knjižica dodatek: »veljavno kot legitimacijski list za popotovanje znotraj avstrijskega cesarstva za dobo enega leta«. (Minister, naredba z dne 14. marca 1860, drž. zak. št. 66.)
§ 80 a.
Delavska knjižica mora obsegati ime in priimek pomožnega delavca, rojstni kraj, rojstno leto, vero in stan (ali samec ali oženjen [samica ali omožena]), opravila pomožnega delavca, potem podpis prejemnika s podpisom in uradnim pečatom izdajajočega oblastva in imeti razpredele za ostale vpise, sosebno o vstopu in izstopu.
§ 80 b.
Delavska knjižica za mladostne pomožne delavce (§ 93) mora razen tega imeti tudi še ime in bivališče zakonitega zastopnika pomožnega delavca in privoljenje zakonitega zastopnika za vstop v delovno ali mezdno razmerje, potem o šolskih razmerah in posebno o pridobljeni šolski izomiki pomožnega delavca.
— 177 —
§ 78 b.
Glede imetnikov obrta v § 78 in 78 a) nkrenjena določila veljajo tudi za rodbinske ude, pomočnike, osebe, katerim je kaj naročeno, poslovodje, paznike in faktorje imetnikov obrta kakor tudi za druge obrtnike, pri kojih opravilu je katera tu omenjenih oseb neposrednje ali posrednje udeležena.
Te odredbe, izdane proti morebitnemu izkoriščanju delavcev od strani gospodarjev, določajo natančneje, kako se mora izplačevati mezda.
Da se mora plača izročevati delavcu samemu, tega zakon ne zaukazuje. Zato je dovoljeno, in pri mladostnih pomožnih delavcih večkrat tudi umestno, da se mezda plača starišem oziroma varihu. — Z d o v o 1 j en j e m delavčevim se sme plača ali popolnoma ali deloma izročiti tudi delavčemu upniku.
Ako je dal delavcu poprej že kakšno predplačo. kar je dopustno, more mu jo pri izplačevanju mezde vračuniti.
Plača se mora praviloma dajati v gotovini. Vendar je na podlagi posebnega dogovora dopustno, da prejema delavec na račun plače tudi stvari, ki so imenoma naštete v § 78, toda samo te. Ako bi se gospodar ne ravnal po teh določbah in bi izplačal delavcu mezdo v kakem drugem blagu, mogel bi delavec poleg tega še zahtevati plačo v gotovem denarju, in bi moral na 4a način dvojno plačati mezdo. Vsaka pogodba o plači med obrtnikom in pomožnim delavcem je ničeva, ako nasprotuje določbam § 78. Več o tem 'obsegata §§ 78 d) in 78 e).
Obrtniki, ki plačujejo mezdo svojim pomožnim delavcem v nedopustnem blagu, zakrive prestopek § 133. o. r., črka d) in se kaznuje z denarno globo 20—800 K.
§ 78 c.
Ničnost pogodeb.
Pogodbena določila in dogovori, ki nasprotujejo naredbam §§ 78, 78 a) in 78 b), so nična.
§ 78 d.
Posledice, če se pomožni delavci ne plačujejo v gotovini.
Pomožni delavci, katerim so se terjatve poravnale zoper §§ 78, 78 a) in 78 b) drugače, nego s plačo v gotovini, morejo Vsak čas zahtevati, da se jim terjatve izplačajo v gotovini, ne da bi se jim moglo ugovarjati, da se jim je kaj dalo namesto plače. Če je tisto, kar se je dalo namesto plače, pri prejemniku, ali se kaže, da ga je to še obogatilo, pride to ali vrednost njegova, če je v delovnem redu (§ 88 a) denarna kazen, ki jo morajo delavci plačati, namenjena za kako bol-
Ljubljana, Preietnova nlica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Hovosti v konfekciji za dame. j
a
Sladni faj-zajtrkl
V*ll 50% prihranka in okusen zajtrk, južlna! dose-Hri! žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo sladni čaj. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. - Je za polovico cenejši. Dr. pl. Trnköczyjev sladni čaj ima ime Sladin in M.Zl je vedno bolj priljubljen. Povsod Vi kg zavoj 60 vin. UIUI>! Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Tmköczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Olavne zaloge na Dunaju: le-käme Tmköczy: Schönbrunnerstrasse štev. 109, LUldVJIS! Josefstädterstrasse štev.žB, Radetzkyplatz štev. 4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe.
Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Tmköczyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
ßfks&nißti. ’«»'
"Stoteri £t>h}c	po ooru' in -' f
amsn&stfiiHrpoicnxili na/ sr obme/f>
rSimonJ^Jfrnetetea
yibloövoKsAe TÜaknwaürsjiC^asnilci dq/ojtelraytlaüw.
K
k i

FR. P. ZAJEC, Öü»a
—— Izprašani optik.---------------
Zalagatelj c. in kr. armade, c. in kr. vojne mornarice, c. kr. domobrancev itd.
Naj večji optični zavod.
Prvi specialist za očala in ščipalnike, narejene strogo n at a n -čno po naročilu in zdravniških predpisih. —
Nadalje priporo- / || cam svo-jo veliko izbiro strokov-
n aško pravilno izdelanih toplomerov, zrako-merov, daljnogledov vseh vrst, kakor Zeiss, Busch, Goerz itd. V a popravila izvršujem v s oji lastni po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici in je ogled iste mojim cenj. odjemalcem vsak čas dovoljen. Bogata zaloga najboljših ur, zlatnine in srebrnine. Zahtevajte cenik.
Marna „Pri M“ Mr. PB J Jolič
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 2» v.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčnj krč, steklenica 50 v.
Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v.
Bibje olje, stetslenica l krono in 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes In trde kože, steklenica 70 v.
„Sladin“ za otroke, škatla 60 v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica t krono.
Žeteznato vino, steklenica 2 kroni co v in 4 krone 80 v.
piimiiMiimiiiiiiiiiiimiitmiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiuitiiiiimiimiiHiz
= Zdravniško priporočeno zdravilno sredstvo: =
I BIOGLOBIN I
= =
I Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. |
I Odlično krepilno sredstvo za mlade in stare. = I V steklenicah po K 3-50 in K 2'— v vsaki = I lekarni. — Glavna zaloga za Kranjsko:	=
I M= R. Sušnik
~	E
I lekarna „Pri zlatem jelenu“ 1 Ljubljana, Marijin trg.
s	5
^iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiniiiiR
Edina in najhrapa linija a itenka ž
Samo 5 dni!
iz Hawre v New-York
francoska prek-msrska družba.
Veljavne vozne liste (Šifkarte) za francosko linijo iz Havre v New-Ycrk In listke za povratek iz Hmerike v staro domovino, po najnižji ceni
in brezplačna po- EffÄ	®	®
jasnila daje samo lCB#a aiHIMKlUPv«
potovalna pisarna v Ljufcljani, Dunajska cesta št. 18 v hiši „Kmetske posojilnice*.
Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
----- Mnogokrat odlikovana.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
sledilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
IVMlMniSm ÜKS
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
voznih koles in šivalnih strojev
= za rodbino in obrt. =

HaünliSa.naisiinirneiSa prilika zaštedenie!
Liudskn Posojilnim
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni hi, nasproti hotela „Union“ za frančlansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
31 0 14
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti ^75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.
m
— 178 —
niško blagajnico dotičnoga tovarniškega ali obrtnega podjetja, ▼ le-to, in če imetnik obrta pripada kaki zadrugi v zadružno bolniško blagajnico; če ni take za dotično obrtno podjetje, gredo denarne kazni ubožnemu zaloga tistega kraja, kjer ima obrtno podjetje svoje stojališče.
§ 78 e.
Neiztožnost terjatev za upano blago.
Terjatev za stvari ali za blago, katero se je vkljub v §§ 78, 78 a) in 78 b) obseženi prepovedi upalo pomožnim delavcem, ne morejo imetniki obrta in njim izenačene osebe ne iztožiti, ne vračuniti, ali kako drugače uveljaviti, brez razločka, ali so bile pridobljene neposredni e med udeleženci ali posrednje.
Nasproti temu pripadajo take terjatve v § 78 d) o znamen j enim zavodom za njih zakonite namene.
Kakor določajo predpisi §§ 78—78 b) o. r., sme sicer obrtnik namesto plačila dajati delavcu imenoma ondi navedene stvari, toda le pod pogojem, da sta se tako v tem oziru dogovorila z delavcem. Drugo nego v § 78 navedeno blago dajati mesto plačila je prepovedano. Ako torej gospodar izroči delavcu na račun plače kakšno dovoljeno blago, toda brez posebnega tozadevnega dogovora z delavcem, ali ako mu da namesto plače kako nedovoljeno stvar, četudi z njegovim privoljenjem, tedaj je tako plačevanje mezde neveljavno. Delavec ima v teh slučajih pravico zahtevati, da se mu mezda izplača v gotovem denarju; gospodar se ne more izgovarjati, da mu je namesto plačila že dal kako drugo stvar, ampak mu mora dati popolno plačo v gotovini. — Isto pravilo velja, ako bi delavcu kakšna v § 78 b) imenovana oseba dala na račun plače kakšno nedovoljeno stvar ali bi mu izročila kakšno sicer dovoljeno blago, toda brez posebnega dogovora.
V slučaju, da je obrtnik plačal delavca proti predpisom navedenih paragrafov, ali mu je na račun plače upal kako nedopustno blago, mora na zahtevo delavčevo plačati ga v gotovini, ne more pa zato zahtevati od delavca niti on, niti osebe, navedene v § 78 b), da bi delavec povrnil dotične predmete. Ker bi pa na ta način delavec neopravičeno prišel do blaga, katerega si ni prislužil, zato mora izročiti dotično blago, oziroma njega vrednost blagajnam, ki so imenovane v § 78 d).
§ 79.
Izkaz.
Pomožni delavci morajo imeti potrebne izkaze, za kar so pri trgovskem pomožnem osobjn po oblastvn vidirana izpričevala poprej-
— 179 —
šnjih službodajalcev, pri vseh drugih pomožnih delavcih delavske knjižice.
Imetniki obrta, kateri vzemo pomožne delavce brez takega izkaza v delo, zakrive prestopek obrtnega reda.
Vsi pomožni delavci brez razlike — našteti so v § 73 o. r. — morajo imeti potrebne izkaznice, t. j. delavske knjižice, oziroma trgovinski uslužbenci uradno vidirana izpričevala prejšnjih gospodarjev.
Gospodarji, ki zakrive prestopek obrtnega reda vsled vspre-jema pomožnega delavca brez zahtevanega izkaza, se kaznujejo po § 133 o. r., črka a).
§ 80.
Delavske knjižice.
Delavske knjižice izdaja občinsko oblastvo bivališča prosilca proti povračila nabavnih stroškov kolka prosto.
Za izdajo delavskih knjižic za mladostne pomožne delavce (§ 93) je potreba privoljenja očetovega ali varuhovega; ako ni dobiti izjave teh zakonitih zastopnikov pomožnega delavca, more občina bivaUšča nadomestiti privoljenje.
O izdanih delavskih knjižicah je pisati natančne zabeležke.
Pomen delavske knjižice obstoji v tem, da se izkaže sposobnost dotičnega delavca za obrtno delo', da se kolikor mogoče preprečijo nepostavne prelomitve delovne pogodbe, kakor tudi v tem, da more gospodar ob vsprejemanju delavca soditi o njega obnašanju in pridnosti. —- Kdor hoče samostojno pričeti kak rokodelski obrt, mora dokazati, da je več let delal v dotičnem obrtu, oziroma y podobnem tovarniškem podjetju, in to dokaže najlažje s pomočjo delavske kri jižicG
Delavske knjižice izdajajo občinski uradi tistega kraja, kjer delavec prebiva, ne kjer ima delo. — Le glede izdajanja delavskih knjižic popolnoma poboljšanim kaznjencem in onim osebam, ki so bile v prisilni delavnici, odreja nekaj izjem ukaz ministrstva za notranje stvari z dne 1. aprila 1886, št. 366. Ako so se namreč imeno vane osebe tekom zapora priučile kakemu obrtu in se hočejo po izpustitvi z njim živiti, naj vodstvo dotične kaznilnice ali prisilne delavnice stopi v dogovor s političnim oblastvom tstega kraia, kjer se nahaja dotični zavod, da naj se izroči kaznjencu predpisana delavska knjižica. Toda v knjižici se ne sme pripomniti, da se je dotič-nik obrtnega dela naučil v kaznilnici ali prisilni delavnici.
Zakonite določbe o delavskih knjižicah veljajo tudi za inozemske pomožne delavce, ako iščejo službe v naši državi. Ako tak tuj