GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA LETO VI. ŠTEVILKA 40. MAREC 1978 _ Podaljšan samoprispevek do leta 1985 =ikaj po petih letih združevanja sredstev še vedno ni zgrajen noben šolski objekt ali vrtec? Kaj storiti v bodoče, da bo-lr mo potrebne objekte vendarle pričeli graditi? 3 ežko je s skopimi besedami predstaviti vso pestrost razprav tivsebine zaključkov, ki so ji sledili, na pravkar končani pro-/rmski konferenci SZDL o vprašanjih izvajanja programa ra-/e>ja šolstva in otroškega varstva. Z gotovostjo pa lahko trdimo, mSmo s sklepi pravzaprav stopili na začetek poti, za katero so iapelovni ljudje in občani naše občine opredelili pred petimi leti, 3lj*o na referendumu potrdili svojo pripravljenost, da združu-~msvoja sredstva za izboljšanje prostorskih pogojev življenja, Ja in pridobivanja znanj naše najmlajše generacije. ijp rav vsi smo želeli dobiti od-■rj°r na dvoje vprašanj, ki niso jlfiova niti neznana, iz dneva v $ pa postajajo bolj zaskrblju-a in bojimo se slišati odgovor, ' he bi izzvenel v negativnost. je vprašanje, zakaj po petih •J združevanja sredstev še ccuno ni zrasla nobena nova , a. noben nov vrtec in kdo je ije,u. kriv. Drugo je, kaj bomo pri|i. da bomo vendarle priče /p'ogradnji šolskih in vzgojno- varstvenih objektov. Na prvo vprašanje odgovor ni lahak. Veliko je bilo objektivnih pa tudi subjektivnih težav, ki so botrovale sedanjemu stanju. O razlogih je bilo že veliko spregovorjenega, napisanega, pa tudi spoznanega. Vsemu že izrečenemu pa naj vendarle dodamo še eno doslej neznano, pa vendar nesporno spoznanje, da je samo s strokovno organiziranim pristopom uresničevanja začrtanega programa mogoče le-tega uresničiti in da to ni in ne more biti stvar dobre volje, volontersko delujočih posameznikov — članov upravnega odbora Sklada, ki si po svojih močeh sicer prizadevajo, ,manjka pa jim časa in znanja ali pa tudi dobre volje teh članov, ali prihajajo ali ne prihajajo na seje sklada, kar pomeni, da omogočajo ali pa tudi onemogočajo njegovo delo. Z drugimi besedami povedano, veliko energije smo vložili v to, da bi delavnim občanom pojasnili, da sredstev za uresničitev celotnega programa in, saj se je zaradi nekaterih sprememb v predvidenih najemih posojil finančna konstrukcija spremenila, namesto da bi s strokovnim pristopom in neposrednimi razgovori in možnostih le-teh poiskali Delegati, ki bodo zastopali komuniste vrhniške občine na 8. kongresu ZKS in 11. kongresu ZKJ *a konferenci Občinskega komiteja Zveze komunistov Vrhnika so bili izvoljeni delegati 28 8. kongres Zveze komunistov Slovenije in p« kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Na 11. kongresu ZKJ bo zastopala komunike logačke in vrhniške občine tovarišica LANKA LESKOVEC, zaposlena na delovnem lestu vodje tehničnega TV programa RTV jubljana. Tovarišica Leskovčeva je član ^osnovne organizacije ZK Vrhnika—Kolodvor. Za 8. kongres ZKS pa so delegati iz naše ob-Pne naslednje tovarišice in tovariši: in' — tovarišica MARIJA ISKRENOVIČ — zaposlena v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki, član osnovne organizacije ZK Vrhnika—Klis — tovarišica STANKA VELKAVRH — zaposlena v delovni organizaciji IGRAD kot administrativni tehnik. Je član osnovne organizacije ZK V Igradu — tovariš MILAN BARETIČ — delavec v IUV — TOZD USNJARNA. Je član osnovne or-ganizacie ZK v Usnjarni — tovariš BOŽO ŠUČUR — delavec, zaposlen v LIKO Vrhnika TOZD Tovarna vrat Borovnica. Je član 00 ZK v svoji delovni organizaciji druge realne osnove za uresničitev programa razvoja šolstva in otroškega varstva v občini. V zvezi s tem moramo vsi po vrsti kritično priznati, da tega nismo hoteli ali nismo znali videti, zato bi morali od tu startati, če želimo dobiti takšen odgovor na drugo zastavljeno vprašanje, ki ga bomo lahko podkrepili z realnimi podatki o tem, kje so zagotovila, da se nam stara praksa ne bo ponovjia. Če izhajamo iz slednje ugotovitve, potem moramo opozoriti, da predvidenega programa v predvidenem roku, s predvidenimi sredstvi ne bo mogoče uresničiti. Edina možnost za uresničitev celotnega programa je v podaljšanju njegove uresničitve do leta 1985 in v pridobitvi dodatnih sredstev za njegovo uresničitev. Zato pa so seveda potrebni dodatni napori nas vseh, slehernega posameznika, vsakega posameznika v temeljni samoupravni skupnosti, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, občinski skupščini, družbenopolitičnih organizacijah in izvršilnih organih vseh naštetih sredin. Odgovornost slehernega delavnega človeka in občana, da se kljub grenkim izkušnjam dosedanjega neuresničevanja sprejetih dogovorov zavestno odloči, da bo v prihodnjih letih z dodatno stopnjo prispevkov za delovanje samoupravnih interesnih skupnosti združeval sredstva, ki bodo omogočala odplačilo anuitet za najeta posojila kot edini možni vir zagotovitve manjkajočih sredstev za uresničitev celotnega programa. Sem sodi tudi odločitev o tem, da bomo tudi v prihodnjih petih letih namenjali sredstva za izgradnjo teh objektov s samoprispevkom. Sem pa sodi tudi odločitev, da bomo po enakem postopku, kot je bil sprejet plan razvoja občine za prihodnje petletno obdobje le-tega opre- delili in potrdili tudi za področje družbenih dejavnosti v občini. v ta namen bo potrebno sprejeti aneks k že sprejetemu družbenemu dogovoru o temeljih plana. Navidezno veliko obveznosti v svoji vsebini skrivajo odgovor na vprašanje, kako uresničiti začrtane cilje in naloge. Zahtevajo veliko odgovornost vseh, ki bodo na problemski konferenci sprejete sklepe prenesli v svoje programe dela in obveznosti, kar je pogoj za to, da bo problemska konferenca resnično rodila tudi sadove. Zahteva veliko zaupanje nas vseh v to, da bomo, kar smo se dogovorili, tudi uresničili. Zahteva pa tudi, da sleherna sredina, vsak posameznik kritično oceni v kolikšni meri je s svojo strpnostjo tudi sam botroval dejstvu, da smo pet let stali tako-rekoč na mrtvi točki. In ko bo ta kritična ocena tudi stvar naše osebne opredelitve, ne smemo iz nje zaključiti, da pred nami ni nobenih možnosti, da bi v svojih dejanjih in akcijah bili odgovornejši in uspešnejši. Trenutek, v katerem se lotevamo ponovno razprave o teh vprašanjih, postavlja pred nas vse veliko odgovornost, da ne bomo skrbi za uresničevanje sprejetih programov prenašali zgolj na naše delegate, ampak da bodo programi za katere smo se opredelili, prvenstveno stvar našega neposrednega uresničevanja. Na ta način bomo tudi čvrsteje vtkali delovne ljudi v bistvo našega samoupravnega odločanja nas vseh, ki bomo s tem postali dejanski upravljalci lastnega dela. M|«a verbič Pripomba uredništva: S povzetkom razprave na seji problemske konference in z njenimi sklepi boste seznanjeni v prihodnji številki našega časopisa. ti CESTA, KI NI VEČ CESTA Zima in težki tovornjaki, ki vozijo material na gradbišče avtoceste, so v zadnji zimi povsem uničili cesto od Vrhnike do Borovnice. Najhujše je stanje na Verdu od podvoza avtoceste do Podgore, kjer so po zadnji odjugi nastale v asfaltu ogromne luknje, prave udarne jame. Umikati se vsem vozilom in ogibati se luknjam, je postalo na tej cesti povsem nemogoče. Res, da so najhujše luknje pred dnevi zakrpali z asfaltnimi zaplatami, nekatere pa enostavno samo zasuli s peskom, kar pa stanja na cesti sploh ni nič izboljšalo, kaj šele, da bi tudi popravili povsem razbiti asfalt na robu cestišča, da b| bilo možno normalno umika-nie kamionom, ki jih je na tej cesti v zadnjem času res veliko. Koliko časa bomo morali Se čakati, da se bodo tisti, ki 80 odgovorni za vzdrževanje °este, spomnili nanjo in jo temeljiteje popravili, še ne vemo. Vemo le to, da cesta in 9ost promet na njej, voznikom pošteno kažeta zobe. K° smo iskali za to odgovor- nega, smo pobrskali po papirjih in ugotovili naslednje: na skupni seji, 17. februarja 1977, ki so se je udeležili predstavniki Republiške skupnosti za ceste SRS, Cestnega podjetja Ljubljana, predstavniki Slovenija ceste, inšpekcijskih služb in Skupščine občine Vrhnika in je tudi bila sklicana na zahtevo Izvršnega sveta SO Vrhnika, so po ogledu bili na tej seji med drugim sprejeti naslednji zaključki: „_ vzdrževanje vozišča (cesta št. 324) vključno z ban-kinami opravlja splošno gradbeno podjetje Slovenija ceste. Odvodnjavanje na celotnem vozišču od Vrhnike do Borovnice oziroma do Brega pa oskrbuje Cestno podjetje Ljubljana. — Po končanih transportih za gradnjo avtoceste Dolgi most—Vrhnika je dolžan izvajalec na cesti 324. izvesti sanacijo poškodb v bitogramozu. Prevleka z asfalt betonom pa se bo financirala, na podlagi ključa ob katerem bi bilo potrebno, da se dogovorijo Republiška skupnost za ceste, SO Vrhnika in izvajalci GAST na skupnem sestanku do 15. marca 1977, ki ga skliče pred- sednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika.« Tako je zapisano. Kakšno pa je stanje na cesti, pa vemo vsi tisti, ki se dan za dnem vozimo po njej! T. H. Kongresi ZK S temeljito predkongresno aktivnostjo smo začeli takoj, ko je CK ZKS sprejel sklep o sklicu 8. kongresa ZK Slovenije in predložil v razpravo poročilo o delovanju med obema kongresoma ter predlog dokumentov ZK Slovenije. Prav tako je tudi CK ZKJ sprejel sklep o sklicu 11. kongresa in izdal teze za pripravo stališč in dokumentov 11. kongresa ZK Jugoslavije. Tako smo na seji komiteja kot tudi na sestanku s sekretarji 00 ZK sprejeli načrt in rokovnik javne razprave. Program je bil sprejet tudi za konferenco, komite in njene; organe. Na sestankih osnovnih organizacij smo dokumente za kongres povezali tudi z aktualno problematiko vsake posamezne sredine. Vse osnovne organizacije so do roka opravile prve sestanke, kjer so obravnavali tudi predlagane kandidate za oba kongresa. Ugotovili smo, da je bilo v marsikateri osnovni organizaciji postavljeno vprašanje, kako ZK usposabljati za avantgardno vlogo v našem razvejanem samoupravnem socializmu, pa ne tako, da bi bili nad njim ali celo zunaj njega, temveč za konkretno delovanje v samoupravnih razmerah skupnih interesov. Ugotovili smo, da v bistvu glede na predlagane dokumente niso potrebne večje organizacijske spremembe v organizacijah ZK, potrebne pa so bistvene spremembe v metodah našega dela. Predvsem bi se morali uposobiti tako, da ne bomo delovali ločeno, temveč skupai z vsemi delovnimi ljudmi pri usklajevanju različnih interesov, ki se v naši občini še vedno pojavljajo. Da pa bomo uspešno uresničevali svojo avantgardno vlogo, pa moramo biti organizirani tako, da ne bomo pod vplivom raznih skupin, ki hočejo vsiljevati svoje mnenje, kljub temu, da jih večina ne sprejema. Predvsem pa se bomo morali bolj kot doslej povezovati z bazo, s celotnim delegatskim sistemom, ki bo moral v bodoče v večji meri kot do sedaj, postati okostje našega celotnega občinskega političnega si-sterria. Prve razprave so pokazale, da bo tako ena izmed bistvenih nalog v naslednjem času boj za ustvarjanje ustreznega položaja delavca v združenem delu, za vprašanje popolne samostojnosti vsake osnovne organizacije, V luči dokumentov in stališč za kongres ZK Slovenije bomo tako morali opredeliti naš način dela do delegacij, drugih družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih skupnosti in to področje dela stalno dograjevati. Seja občinske konference je prav tako razpravljala o vseh predkongresnih aktivnostih s temeljitim poročilom o naših uspehih in nalogah, ki se pojavljajo1 pred celotno občinsko organizacijo ZK. Konferenca je sprejela tudi zaključke za nadaljevanje predkongresne aktivnosti, vse do kongresa ZKJ. Poseben poudarek na konferenci je bil dan povečanju aktivnosti posameznega člana, večji vlogi konference in samostojnosti osnovne organizacije ZK. Na konferenci je bilo sprejeto tudi stališče, da bomo morali za člane ZK še posebej opredeljevati njihovo celovitost politike tam kjer dela in tam, kjer živi, predvsem pa kot organizatorja dela v samoupravni skupini ali drugi obliki samoupravne organiziranosti. Član ZK mora biti bolj samostojen in odgovoren za svoje delo v delu z delovnimi ljudmi in se za to delo nenehno usposabljati. Za zaključek bi radi poudarili, da je pripravljenost ob razpravi bila zelo dobra, pokazala se je zelo velika disciplina članstva do uresničevanja programa predkongresnih priprav. Sprejet je bil zaključek, da se razprave razširijo tudi na ostale družbenopolitične organizacije in naj potekajo vse do začetka 11. kongresa ZKJ. JOŽE SOJER NAŠ ČASOPIS MAREC KRITIČNE UGOTOVITVE MLADIH Na devetem kongresu Zveze socialistične mladine Slovenije pred skoraj štirimi leti so delegati precej kritično ocenili informativno dejavnost v mladinski organizaciji. Opozorili so na dokaj zaskrbljujoče stanje na področju mladinske periodike in tiska. Eden od pokazateljev je bila že takrat razširjenost glasila ZSMS Mladina med člani ZSMS, ki že takrat nikakor ni bila zadovoljiva. Zavedajoč se vseh teh problemov se je uredništvo Mladine odločilo,,da organizira akcijo neposrednega spoznavanja mladih z »Mladino«, ki nosi naziv Dnevi mladine. Akcija poteka že drugo leto in Vrhnika je bila letos prva na vrsti. Predstavniki uredništva Mladine so tako v četrtek, 23. februarja, obiskali osnovno organizacijo ZSMS Borovnica ter osnovno organizacijo Log ter v petek, naslednjega dne, organizirali ustni časopis Mladine s temo Amaterska kultura mladih. Mladi Borovničani in Ložani so v pogovoru z novinarji Mladine spregovorili o delovanju mladinske organizacije, o uspehih in o problemih s katerimi se srečujejo ob svojem delu. Izpostavili so cel kup odprtih vprašanj, ki se nanašajo na problem nezainteresiranosti določenega dela mladih ljudi za delo v mladinski organizaciji, problemom neurejenega financiranja 00 ZSMS ter o dokaj slabi povezanosti mladinske organizacije s ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi. Posledica takšnega stanja je v lBorovnici pripeljala celo do tega, da bi mladi skoraj izgubili svoj mladinski klub, ki ima v kraju že dolgoletno tradicijo. Tudi mladi Ložani so precej kritično spregovorili o sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami v krajevni skupnosti. Posebej pa so izpostavili delovanje športnega društva Partizan na Logu, s katerim 00 ZSMS nikakor ne uspe ustvariti delovnega kontakta oziroma sodelovanja. Značilno je dejstvo, da je vodstvo omenjenega društva bojkotiralo javno razpravo o družbenih organizacijah in društvih — kolektivnih članih ZSMS, ki jo je konec januarja organiziralo 00 ZSMS z namenom, da se dogovorijo za sodelovanje ter da v skladu s statutom ZSMS uredijo sodelovanje ter da v skladu s statu- ganizacijami in društvi ter mladinsko organizacijo. Na koncu razgovora, pa so tako mladi Borovničani kot tudi Ložani ugotovili, da je tednik Mladina zelo slabo razširjen med mladimi, saj kljub poldrugemu ti-soču organiziranih mladih pride vsak četrtek (ko izide Mladine) le nekaj deset številk v našo občino. Ob upoštevanju dejstva, da je Mladina osrednji slovenski politični informativni list mladih bo morala mladinska organizacija na tem področju v bodoče veliko več storiti. R. B. OB 22. DECEMBRU SO BILA PODELJENA PRIZNANJA IN POHVALE Doseženi uspehi v teritorialni obrambi Teritorialna obramba kot komponenta samoupravnega socializma predstavlja najširšo obliko organiziranega oboroženega odpora na vseh področjih življenja in dela v naši domovini. Vse bolj postaja resnični izraz samoupravnih pravic vseh dejavnikov obrambe in procesa podružblja-nja oboroženih sil naše družbe in njene preobrazbe v novo kvaliteto — oboroženo ljudstvo. Bojna moč enot teritorialne obrambe v naši občini je iz leta v leto večja, kar potrjujejo tudi doseženi rezultati in priznanja v letu 1977. Naj naštejemo le nekaj najvidnejših uspehov: občinski štab TO stalne sestave je prejel Malo plaketo JLA, s katero ga je odlikoval komandant Ljubljanske armijske oblasti. Tudi Dolomitski odred TO je prejel prehodno zastavico kot najboljša enota TO V Ljubljanski pokrajini, izročil pa jo je zastopnik komandanta pokrajin- skega štaba TO Ljubljana. Poleg teh priznanj '■ pa je bilo tako s strani republiškega štaba TO ii pokrajinskega štaba TO pismeno pohvaljenil | 10 starešin. Komandant občinskega štaba pi ( je pismeno pohvalil 18 starešin. , Vsa ta priznanja zgovorno pričajo o pra 2 vilni usmeritvi dela in vzgoje v enotah TO ir , končno tudi o opravičenosti vloženih ma terialnih in finančnih sredstev v razvoj teri' { torialne obrambe. Vendar pa nas ti dosežk ( ne smejo uspavati, temveč nam morajo bit ( spodbuda za nadaljnje delo. Vzgoja ir urjenje posameznikov in enot, kot prioritetna naloga mirnodobskih štabov TO, s< mora še izboljšati, predvsem na področju individualnega usposabljanja obveznikov in mladincev prostovoljcev TO, pri tem pi ne smemo zanemariti pomembne vlog« strokovne revije »Naša obramba«. BOJAN ŠČUK0V1 '' ::::::1::vS:-:-:>:':-- x::o:o>:-:o:':>-x:>:::::;>: Na volilni konferenci 00 ZRVS Log — Dragomer so se člani te osnovne organizacije odločili, da se bo ta osnovna organizacija razdelila na dve novi in sicer na osnovno organizacijo ZRVS Log in osnovno organizacijo ZRVS Dragomer. Novi osnovni organizaciji sta številčno manjši in tako bo delo rezervnih vojaških starešin na terenu lažje. Februarja so se sestali člani predsedstva Občinske kol renče ZRVS na svoji drugi seji, na katero so bili povabljeni predsednik občinskega odbora ZZB NOV, sekretarja OK Si sekretarja OK ZKS in predsednika IS SO Vrhnika. Poleg Vrl čanov so se te seje udeležili tudi predstavniki OK ZRVS Ot Vič-Rudnik in Logatec, saj so se na seji dogovarjali o okvirf programu sprejema predstavnikov rezervnih vojaških starf Jugoslavije. Na tej seji pa so se člani predsedstva OK ZRVS dogovorili tudi o nalogah, ki jih bodo morali opraviti v letošnjem letu in posameznih zadolžitvah članov predsedstva. V tem mesecu so v okviru organizacije ZRVS izvedli seminar z naslovom »Obramba mesta«, ki sta se ga udeležila po dva člana krajevne organizacije ZRVS iz vsake in bodo o tej temi lahko seznanili člane svoje osnovne organizacije. V garnizonu »Ivan Cankar« si bo organizacija ZRVS izposodila tudi filme, tako da se bodo rezervne starešine letos lahko tem« pripravili na preizkus znan| taktični nalogi, ki jo bodo mj opraviti v letošnjem letu. Veliko članov Zveze rezi nih vojaških starešin z od vornostjo opravlja nalogi dolžnosti, ki jih ti imajo iit povezane s splošno ljudi obrambo in družbeno saf zaščito, nekaj pa je še ve< takih, ki nočejo razumeti, d strokovno izpopolnjev' slehernega člana v spos nostih pri obrambi naše movine obvezno. FRANC KRAl Italijani so že pred svojo ofenzivo, posebno pa med trajanjem operacij in kasneje, močno zastražili železniško progo Ljubljana — Postojna, naredili globoke goloseke gozda na obeh straneh proge, jo obdali s stražnimi bunkerji, opremili z žarometi in drugimi ovirami, da bi tako zavarovali to važno prometno žilo pred napadi in lažje preprečevali prehode partizanov. V tem niso uspeli nikoli. Borci-kurirji so se tudi sami učili, nabirali vedno nove izkušnje, odgovarjali na taktiko sovražnika z novimi zvijačami, opuščali stare razkrite prehode in iskali nove, sicer pa tudi za večje partizanske enote proga sama ni predstavljala nepremagljive ovire. Lukov bataljon je bil v stalni zvezi z Dolomitskim odredom in okrožnim političnim vodstvom. V septembru 1942 je bila na Notranjskem izvedena po ofenzivi prva večja koncentracija partizanskih enot. Ponovno je bila vzpostavljena zveza s poveljstvom III. Grupe odredov, ki je s svojimi bataljoni pripravil v noči na 19. september koncentriran napad na belo gardo v postojankah Begunje, Bezuljak, Dobec, Selšček, Topol in Hiteno. V akciji je sodeloval tudi Lukov bataljon, poleg drugih enot pa tudi 2. bataljon Dolomitskega odreda, ki se je v septembrski italijanski dolomitski ofenzivi izmaknil v gozdove za Ljubljanski vrh. Komaj ustanovljena bela garda je dobila svoje prve močnejše udarce. Po tej akciji so se Dolomitčani vrnili na svoja operativna območja, Lukov bataljon in II. bataljon Krimskega odreda pa sta se premaknila na Mokre, kjer je bila po ukazu Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet ustanovljena 6. oktobra 1942. IV. SNOUB Ljube šercerja. Prav borci navedenih bataljonov nekdanjega Krimskega odreda so tvorili jedro novo ustanovljene brigade. Skoraj mesec dni v gozdovih za Ljubljanskim vrhom tja do Kožljeka in Begunj ni bilo nobene partizanske enote. Bela garda se je na Notranjskem, ob izdatni pomoči njihovih gospodarjev Italijanov, ki so jo podpirali teror in krvavi zločini nad našimi ljudmi, spet opomogla, njihove postojanke so jačale, zato teren, ki gaje preje obvladoval Lukov bataljon ni smel ostati brez partizanskega nadzora. Na to je mislilo tudi naše vodstvo. Ob ustanovitvi Šercerjeve brigade je bilo okoli 60 borcev domačinov Notranjskega območja in tistih borcev, ki naporom stalnih borb in pohodov brigade zaradi starosti in bolezni ne bi zmogli, odrejenih v sestavo Notranjskega odreda. Četa se je že naslednji dan 7. oktobra odpravila na svoje stare položaje. Tej enoti sta bila dodeljena tudi dva kurirja za nadaljnjo vzdrževanje kurirske zveze z Dolomitskim odredom. Zvrstili so se novi pomembni dogodki. V gozdove pri Pokojišču je prispel 1. bataljon novo ustanovljene Šercerjeve brigade — Lukov bataljon, ki je 12. oktobra izvršil rekvizicijo pri znanem belogardistič-nem organizatorju MAROLTU v Verdu. Naslednji dan 13. oktobra so notranjski belogardisti z Italijani »čistili« teren v okolici Padeža in Po-kojišča, ne sluteč, da so tam v borbah prekaljeni Šercerjevci. Prišlo je do borbe. Lukov bataljon je bele in Italijane pošteno zdelal v bitki pri Sobojnem lazu in jih gonil tja do Padeža in gozdov pri Vinjem vrhu. Na Padeških senožetih je obležalo 19 italijanskih vojakov in 6 belogardistov (povečini domačini iz Dobca—Bezuljaka). Dva italijanska sar-ženta in en vojak so se v borbi predali. Eden od italijanskih podoficir-jev je bil fašist, ostalima dvema pa so borci pustili življenje, ker nista streljala — nista imela osmojenih puškinih cevi. Oba so kasneje preoblekli v Maroltove civilne obleke, kurirja MATEVŽ in GAMS pa sta ju odpeljala do železniške proge. Italijana sta se odločila pobegniti domov v Italijo, ker sta bila vojne sita, a su ju potem Italijani ujeli. Med vojaki sta delala veliko propagando za partizane, češ, da so to dobri ljudje in borci, samo streljati ni treba nanje. Seveda so ju Italijani potem sami zaprli. Žrtve te bitke so bili tudi nekateri partizani in to predvsem zaradi prevelike vneme v jurišanju, ko so podili presenečene Italijane in belogardiste proti Padežu in sami premalo iskali potrebno kritje. Padel je hrabri Bosanček NIKOLA in odličen strelec PETRIČ Janez iz Bezuljaka. En borec je bil težje, štirje pa lažje ranjeni. Borci so v tej bitki zaplenili veliko orožja, opreme in municije med drugim tudi italijanski težki mitraljez. Zmaga je bila popolna in morala navkljub lastnim žrtvam na višku, posebno še, ker so si rezultate bitke ogledali člani dela osrednjega vodstva in glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet s tovarišem LESKOšKOM-LUKO načelu, katerih skupina je bila prav tedaj na poti v Dolomite, kamor se je po roški ofenzivi premaknilo slovensko osrednje politično in vojaško vodstvo. Okoli 16. oktobra sta kurirja čete Notranjskega odreda STRNAD in MATEVŽ vodila skupino cca 30 članov slovenskega vojaškega in političnega vodstva in njihovih spremljevalcev od Kamen vrha preko železniške proge nad železniško čuvajnico pri Karižu, naprej nad Pav- karjevo dolino, mimo Mihevca in po Koteljski poti preko ceste I Ijana —Logatec nad Staro Vrhniko, kjer so že čakali dolomitski f tični delavci in kurirji, ter jih vodili naprej proti Ključu in Babni gori nove nastanitvene položaje Glavnega poveljstva. Prehod preko lezniške proge je skrbno zavaroval komandant Luka s svojo 6 vendar jo je kolona osrednjega vodstva prekoračila brez ovir. (Opomba: S skupino je potoval v spremstvu tudi Stane DOBON NIK-KRT. Člani osrednjega vodstva s spremstvom so skoraj dv< počivali v leskovem grmovju v »ČIČEVI GASI« pri Mihevčevi kO niči, »PREDIVNICI« imanovani, da sta KRT in STRNAD lahko & na poizvedovanja k našim aktivistom kakšna je situacija v DolorT zaradi načrtovanja varnosti nadaljnjega pohoda. Ustavila sta se! pri JERINA NEŽI-SOVI in MIHEVČEVIH, dobila skoraj nahrbtnil garet, kruh in klobase ter žganja. Ko sta se vrnila k skupini, ki \( nestrpno čakala, sta te dobrote razdelila po enakih kosih. Takf sekretar CK KPS tov. LESKOŠEK-LUKA je bil sprva malo nejevot da sta se toliko časa zadržala vendar je bil s pojasnili tovariša Kf končno zadovoljen, saj so prinesene »dobrote« vsem skupaj »d nile moralo« in je bilo vse dobro. Tovariš KRT, kasnejši komisar 1 Divizije je bil verjetno tedaj zadnjikrat v svojem domačem kraju* Na Suši so skupino pričakali: FRANC POPIT-JOKL inštruktor, KPS in kasnejši komisar Notranjske operativne zone STANE m ČIČ-DŽURO, sekretar okrožja Vrhnika, okrožni aktivisti ŠINKO^ Nande-PETELJ, MALAVAŠIČ Dolfe—ZAJC in KLOBUČAR VS KRAGULJ, ki je skupino tudi vodil naprej v Dolomite. Pohod skupine osrednjega vodstva v Dolomite so izvršili v s* tajnosti in naši terenski sodelavci o tem niso vedeli ničesar. ToV* Leskošek je kurirja STRNADA in MATEVŽA posebej pohvalil za dO vodenje skupine in vsakemu izročil po 500 italijanskih lir, z naroči', »kar naši ljudje dajejo partizanom je treba plačati in ne »žicati«.) veda je bilo to naročilo brez pomena, ker naši ljudje niso pomaga' denar. Dajali so, kar so imeli, ne da bi jih prosili, dobro so vedeli, partizani potrebujejo in tako se je dogajalo vedno, kadar so jih ki* obiskovali.) Lukov bataljon ŠERCERJEVE BRIGADE se je izza LjubljansK* vrha premaknil na nove položaje in v nove akcije, četa Notranjsk' odreda pa se je še naprej zadrževala v gozdovih okoli Pokojištf Padeža ter nadzirala to operativno območje. S prihodom osrednjega vodstva v Dolomite je nastala na terrr močju povsem nova situacija. Če kdaj, so bile sedaj dobre kurif zveze nujno potrebne. In v ta čas sega realizacija zamisli novih trn skih kurirskih TV zvez. Kurirske postaje, ki so se pričele ustanak so se takrat imenovale še »KURIRSKE KARAULE«. Tako je bilaf Krimom ustanovljena »KARULA 1«, nekje pri Hruševju (Selo) W lomitih »KARAULA 2« in za Ljubljanskim vrhom »KARULA 3«. I (Nadaljevanje prihodnl 5323532348235323532348 532353534848232353892323 'REC 1978 IMAŠ ČASOPIS 3 Delo miličnikov na vrhniški Postaji milice je tudi v preteklem letu bilo predvsem odkrivanje in raziskovanje kaznivih dejanj, varovanje javnega reda in miru, prometa in druga opravila s področja z ustavo in zakonom o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah določenega družbenega reda. Tako je delo miličnikov na Postaji milice slonelo na izpolnjevanju vsakodnevnih nalog določenih v Zakonu o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah, drugih zakonskih predpisih ter na podlagi izdelanega programa dela za leto 1977. Naloge so kljub nekaterim objektivnim težavam — najbolj pereča je prav gotovo nepopolna zasedenost delovnih mest na Postaji milice — bile v glavnem uspešno opravljene. V preteklem letu tudi ni bilo kaznivih dejanj in prekrškov zoper temelje ustavne ureditve, prav tako pa tudi ni bilo hujših primerov kaznivih dejanj z večjo materialno škodo in lahko rečemo, da je varnostna situacija na območju naše občine bila v preteklem letu ugodna. Po sistemizaciji je trenutna zasedenost delovnih mest na Postaji milice le 68% in tako je obremenjenost miličnikov še večja, saj morajo ti opraviti mesečno več ur, kot to predvideva razpored. Če si ogledamo še kršitelje po starosti je: kršiteljev — do 18 let 5 — od 18 do 21 let . 22 — od 21 do 25 let • 70 — nad 25 let 97 Kraji kjer so se te dogajale pa so — gostinski objekti — na ulicah — v privatnih stanovanjih — drugi kraji kršitev 50 38 36 17 Podnevi je bilo storjenih 74 prekrškov, ponoči pa 67 prekrškov. Iz podatkov o kršitvah v lanskem letu vidimo, da je bilo teh 115 manj kot v letu 1976. Poleg ugodnejše varnostne situacije na področju kaznivih dejanj je tudi na področju javnega reda in miru stanje ugodnejše. Vzrok tega je tudi ta, da so zoper kršitelje pravočasno in odločno ukrepali kar je prav gotovo preventivno vplivalo na ostale. K temu pa je pripomoglo tudi priporočilo delovnim organizacijam, naj same s svojimi internimi akti opozore delavce, ki so Med udeleženci prometnih nesreč so na prvem mestu še vedno vozniki avtomobilov. V lanskem letu so na Postaji milice Kljub temu pa so vsi miličniki v preteklem letu pokazali veliko pripravljenost za izvrševanje postavljenih nalog. V lanskem letu je kolektiv Postaje milice prejel pismeno Priznanje Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo za Prizadevno delo ter dosežene uspehe v pripravah na splošno ljudsko obrambo. Delavci Postaje milice pa še vedno nimajo rešenih stanovanjskih vprašanj, saj stanujeta dva miličnika z družinami v neprimernih stanovanjih, v letošnjem letu pa bodo potrebovali 5 ležišč za samske miličnike, trenutno imajo na razpolago le dve ležišči. Sodelovanje Postaje milice z občinsko skupščino, družbenopolitičnimi organizacijami, delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi je bilo v preteklem letu dobro, saj so bile vsklajene in realizirane vse naloge. V vseh krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah so bili imenovani odbori za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Formirane pa so bile tudi enote narodne zaščite. Strokovno pomoč pri ustanavljanju teh je Postaja milice nudila tako, da so bili organizirani krajši seminarji, na katerih so bile pojasnjene naloge s področja družbene samozaščite. V preteklem letu je Postaja milice obravnavala 124 kaznivih dejanj, v primerjavi z letom 1976. je to 11 kaznivih dejanj več. Od Jega je 107 kaznivih dejanj že raziskanih, 17 pa je še neraziskanih. Rahel porast kaznivih dejanj je bil pri tatvinah oziroma odvzemih motornih vozil, kljub temu pa je uspešnost pri raziskavi kaznivih dejanj v primerjavi z letom 1976. nekoliko boljša. S kaznivimi dejanji je bil družbeni sektor lani oškodovan za ■79.050,05 dinarjev. Od tega pri raziskanih kaznivih dejanjih oziroma znanih storilcih za 155.763,65 dinarjev, v še neraziskanih pa za 23.286,40 din. Zasebni sektor pa je bil oškodovan za 171.090,00 dinarjev, od tega v raziskanih kaznivih dejanjih za 105.720,00 dinarjev, v še neraziskanih kaznivih dejanjih pa za 65.370,00 dinarjev. Skupna škoda, storjena v kaznivih dejanjih, je v preteklem letu znašala torej 350.140,05 dinarjev. V letu 1977 ni bilo kaznivih dejanj nasilniškega obnašanja, grabeža in žalitve države kot je bil primer v letu 1976. K uspešnejši raziskavi kaznivih dejanj je pripomogla tudi večja preventivna dejavnost miličnikov, pa tudi višja stopnja osveščenosti in sodelovanja občanov samih na področju družbene samozaščite. Sodniku za prekrške je bilo zaradi raznih kršitev javnega reda in miru v preteklem letu predloženih 141 predlogov za 194 kršiteljev, kl so zakrivili 148 prekrškov. G|ode na vrsto kršiteljev je situacija naslednja: — Pretepi, drzno vedenje žalitev uradne osebe "~~ Prepiri, kričanje, nedostojno vedenje "~~ kršitev zakona prijavno odjavne službe ~ Pijančevanje ~ klatenje, potepanje točenje pijač vinjenim in mladoletnim osebam "~" nazardiranje ~~ ostali prekrški JRM in odloka JRM .................♦♦♦»♦< oseb 31 1 2 4 4 kršiteljev 43 7 58 17 12 3 2 1 5 1977 112 1 58 53 1976 208 3 64 141 Posledice prometnih nesreč pa so bile: Leto Mrtvi Huda tel. pošk. Lahka tel. pošk. Škoda v din 1977 1 24 49 880.700,00 1976 3 16 64 719.700,00 Udeleženci prometnih nesreč Leto 1977 Leto 1976 — vozniki avtomobilov 164 324 — motoristi 13 21 — kolesarji 17 29 — sopotniki 14 22 — pešci 10 13 — traktoristi 2 2 — vozniki vpreg 1 1 — ostala vozila — 2 Skupaj: 221 414 Povzročitelji prometnih nesreč: — vozniki avtomobilov 81 167 — motoristi 7 10 — kolesarji 13 22 — pešci 5 8 — vozniki vpreg 1 — — ostalo (okvare, posledica) 5 21 — traktoristi — ostala vozila Skupaj: 112 2 2 232 Med udeleženci v prometnih nesrečah so bili v preteklem letu udeleženi tudi trije otroci in sicer dva kot pešca in eden kot kolesar. V vseh treh primerih so bili otroci tudi povzročitelji. Pri tem sta bila dva hudo telesno poškodovana, eden pa lažje. Kot kaznivo dejanje je bilo v letu 1977 obravnavanih 63 nesreč Kot prekršek 39 nesreč Kot dohodek pa 1 o nesreč Vzroki prometnih nesreč: — vinjenost — neprimerna hitrost — izsiljevanje prednosti — nepravilna stran vožnje — nepravilno vključevanje v promet — nepravilno prehitevanje — nezadostna varnostna razdalja — okvare, poledica, itd. nesreč 21 20 18 16 7 6 3 21 Zoper kršitelje cestno prometnih predpisov je bilo lani vloženih 140 predlogov za 180 prekrškov. Od tega je bilo vinjenih 15 voznikov avtomobilov, 9 motoristov in 1 kolesar. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola je bilo odvzetih 18 vozniških dovoljenj. Mandatno je bilo kaznovanih 175 kršiteljev v skupnem znesku 8.240,00 dinarjev, zaradi manjših prekrškov pa je bilo opozorjenih 242 oseb. Zaradi nenadnih vremenskih sprememb (sneženje in drugo) je bilo iz prometa izločenih 71 tovornih vozil. Iz podatkov o prometni varnosti v lanskem letu 1977 je razvidno, da je bilo na območju vrhniške občine 53 odstotkov manj nesreč kot v letu 1976. Med udeleženci prometnih nesreč so na prvem mestu še vedno vozniki avtomobilov. Kot povzročitelji prometnih nesreč pa so glede na leto 1976. na prvem mestu vozniki, ki so vozili pod vplivom alkohola in temu problemu bodo v letu 1978. delavci Postaje milice posvetili posebno pozornost. Povzeto po poročilu Postaje milice VRHNIKA Vrhnika obravnavali 112 prometnih nesreč, kar pa je za polovico manj, kot je bilo teh v letu 1976. (Fotografija: Todorovič) nagnjeni k prekrškom, naj se primerneje obnašajo. Za ilustracijo naj navedemo primer, ko so delavci ene naših delovnih organizacij povzročili v gostinskem lokalu na Vrhniki masovni pretep. Sledil je takojšen in odločen ukrep delavcev milice. V sodelovanju s to delovno organizacijo so kršitelji sami zapustili delo ter odšli. Po tem ukrepu skorajda ni bilo podobnih primerov, sploh pa ne primera, v katerem bi bilo večje število udeležencev. V preteklem letu je Postaja milice Vrhnika poleg že navedenih podatkov opravila na področju javnega reda in miru 134 intervencij. Prijetih in zadržanih je bilo 42 oseb od tega: — pridržanih do iztreznitve — vinjenih voznikov osebnih avtomobilov — zaradi klateštva — prijeti mladoletniki na begu — prijeti po tiralici Zaradi varnosti občanov je bila v preteklem letu zaplenjena 1 vojaška puška z nabojem in 1 pištola, v obeh primerih pa je bil izrečen varnostni ukrep odvzema. Postaja milice je na svojem območju v lanskem letu obravnavala 112 prometnih nesreč. V primerjavi z letom 1976 je situacija naslednja: Leto Skupaj S smrtnim izidom Telesne poškodbe Materialna škoda ODSLUŽENIH GUM NEZAVRŽIMO Protektirana guma enakovredna novi Občane, zlasti lastnike avtomobilov, smo v januarski številki že na kratko obvestili, da imamo končno tudi v občini možnost montirati, centrirati, protekti-rati ali vulkanizirati gume, na Stari Vrhniki št. 78, pri Birtič Marku. Tovariš Birtič, ki ima redno obrt, pa tudi odkupuje že obrabljene gume, ki jih lastniki pogosto zavržejo. Odkupna cena za staro radialno gumo je 30 din, za diagonalno pa 15 din. V zapadni Evropi, kjer je razvoj motorizacije dosegel že veliko višjo stopnjo, kot je ta pri nas, se po podatkih vsaka tretja že obrabljena guma uporabi za protek-tiranje. Po kvaliteti je ta enakovredna novi gumi. Birtič izdeluje protektor s specialnim profilom za mokro cesto, za letne in zimske vremenske razmere z garancijo. Prav tako tudi vulkanizira mehansko poškodovane gume, menja zunanje plašče za vsa vozila, pri traktorjih menja ventile pri zračnicah, ki se pogosto kvarijo in centrira gume na elektronskem stroju. Vulkanizira pa tudi pogonska gumijasta jermena za elektro motorje. Protektor s specialnim profilom za letne (slika levo) in zimske vremenske razmere (slika desno). 999999999999 NOV TRGOVSKI CENTER ZGRAJEN V REKORDNEM ČASU So se uresničile dolgoletne želje Vrhničanov po boljši in kvalitetnejši oskrbi? Sredi februarja smo na Vrhniki dobili novo, moderno trgovino. Uresničila se je dolgoletna želja trgovskih delavcev nekdanjega trgovskega podjetja Vrhnika, TOZD Mercator Vrhnika oziroma današnje TOZD Dolomiti. Nič manj ni bila to želja občanov Vrhnike, saj so tudi ti neštetokrat izrazili željo in potrebo po boljši in kvalitetnejši oskrbi v sodobnem objektu. Vrhnika je mlado mesto; dinamičnemu razvoji kraja pa ni sledil razvoj trgovin. Trgovska mreža je v svojem razvoju pravzaprav stagnirala, saj je izkoriščala predvsem stare, nefunkcionalne objekte, v katerih potrošniki prav gotovo niso mogli v celoti zadostiti svojih potreb. Prav to pa je narekovalo potrebo, da se tudi na Vrhniki zgradi sodoben objekt, ki bo združeval tehnično in živilsko stroko. Tako je ta objekt dobil mesto v srednje- ročnem načrtu gradnje trgovskih objektov v SOZD Mercator oziroma TOZD Dolomiti. Idejni osnutek novega trgovskega objekta je bil izdelan v letu 1975. in je delo domačina arhitekta Lojzeta Drašlerja, glavni projekt pa je bil izdelan konec leta 1976. Lopate za novo trgovino so zasadili 5. maja 1977, gradnja pa je bila zaključena 15. januarja letos, to je v času nepolnih devetih mesecev. Vsa gradbena in instalacijska dela je opravilo Splošno gradbeno podjetje Grosuplje s svojimi kooperanti in je svojo nalogo opravilo kvalitetno in v rekordnem času. Skupna površina celotnega trgovskega centra znaša 1556 kvad. m, od tega odpade 661 kvad. m na prodajne površine, 895 kvad. m na skladiščne, pomožne in ostale površine. Največji del poslovnega prostora zavzema sampostrežna trgovina z živili, ki je s 328 kvad. m prodajnih in 238 kvad. m skladiščnih površin trenutno ena izmed največjih samopostrežnih trgovin v TOZD Dolomiti. Vrednost celotne investicije je znašala 25.500.000 dinarjev, od tega je znašala vrednost gradbenih del objekta približno 17.000.000 dinarjev, ostalo pa so stroški opreme. 70 odstotkov sredste p prispevala Ljubljanska b ti v obliki kreditov, ostali! ^ odstotkov pa so zdru sredstva SOZD Mercator' roma lastna Dolomiti. udeležba t Kaj mislijo o novem trgovskem centru občan Vsi, ki stanujemo na Stari cesti, pa tudi drugi občani, smo bili presenečeni, ko so se pričele trgovine ob tej ulici prazniti. Nas, občanov in potrošnikov, ni nihče nič vprašal, pa tudi povedali nam niso nič o tem, kaj se pripravlja. Ko sedaj hodimo mimo nemih, opustošenih, včasih tako cenjenih lokalov, se lahko samo sprašujemo, zakaj je to treba. Hod/7 po zemlji je naši, iskal je slovenskih besed, kjer je pisalo »Gostišče«, danes se sveti »Buffet«. Včasih so rekli »štacuna«, grda beseda je to, zdaj so krstili jo »market«, da lepše zveni za slovensko uho. Opojno dišali so žganci, kranjske smo jedli klobase, danes pa »sandvviche« razne, »hot-dog« zdaj mečemo vase. Nič več ne hodi okoli, le še v TV strmi, »super« reklame posluša, neprizadeto zaspi. N. N. Starejši občani se spominjamo daleč nazaj, da je bila Stara cesta vseskozi »trgovska cesta«. Kar naenkrat, takorekoč čez noč, pa z vsemi trgovinami proč. Kolikor poznam te stvari, se v nobenem kraju ne dogaja, da bi trgovine zvlekli proč od kupcev. Tudi drugod širijo trgovsko mrežo, gradijo trgovske centre, markete, supermarkete, toda zaradi tega ne zapro starih trgovin, ne upostošijo ozkih starih uličic, celo nasprotno — v teh je iz dneva v dan več majhnih, ličnih prodajaln. Ni dolgo tega, ko smo dobili na Vrhniki nov trgovski center. Pa si ga oglejmo. Vse, kar danes v njem prodajajo, so prodajali tudi že prej. Že prej je bila tu železnina, trgovina z živili in bife. Danes je vse to v novi, stekleni preobleki. Razlika je le ta, da so z vseh polic iz Stare ceste zvlekli na en kup vso to množico makaronov, moke, sladkorja in naredili iz tega eno samo, kot smo včasih rekli — veliko špecerijsko trgovino, danes pa ji pravimo prehrambena. Res, ljudje danes morajo imeti vse pri roki, možnost kupiti čim več na enem mestu. Da pa bi bil to trgovski center v pravem pomenu besede, pa bi bilo treba pokazati malo več trgovske iznajdljivosti. Koliko reči na Vrhniki še vedno ni moč kupiti in smo vezani na Ljubljano. Začnimo še enkrat od začetka. Zaprli so Delikateso. Tako lep trgovski lokal, ki se je ujemal s starim delom Vrhnike. Vedno je bil dobro založen, v njem je bilo možno kupiti vse. Kar pa je bilo najvažnejše, bilje ljudem pri roki. Recite mi, je bilo morda premalo prometa?! Prodajalke so garale, bile pa so uslužne in prijazne. Čistoča in red sta vladala v tem lokalu. In danes? V njem se'ko-piči stara embalaža, hladilne naprave samevajo. Zakaj tako? Pri »bivšem Šetinc« je trgovina tudi lepo cvetela. Tudi tu so bili prizadevni in uslužni. Prav gotovo je imela od vseh najbolj neugodne prostorske razmere zelenjavna trgovina. Toda tudi tu je bilo vedno veliko kupcev. Na Stari cesti nas živi tudi veliko takih, ki smo že stari in bo-lehni. Bojimo se prometa na cestah, vedno pa nimamo koga pri roki, ki bi nam lahko prinesef ono iz trgovine. Prej smo pO lenkosti lahko v trgovino 1 tudi otroke; za v samopostr trgovino pa so otroci prem? saj že samih težkih stetf vhodnih vrat otrok ne mort preti. Skratka, prizadeti smo čutimo se, kot da smo za t oropani, za nekaj, kar na pripadalo. Vsaj Delikatesi bi nam pustili na Stari C ostale trgovine pa preurl saj je na Vrhniki vedno vet trošnikov. Vem, da je bilo otvoritvijo novega trgovsl centra rečeno, da bomo s centrom razširili trgo* mrežo. In kaj se je pokaz Ravno nasprotno! Zakaj r uredili stvar tako, da bi bi1 vse prav, da bi bili vsi pol niki zadovoljni! »Pripravljenost« ligojnskih gasilcev 4. januarja so otroci v Ligojni med igranjem pod kozolcem zand požar. Vreme je bilo suho in v trenutku so ognjeni zublji zajeli gosp darsko poslopje. Prihiteli so ligojnski gasilci, a ker priprav, ki jih potrebujejo za gaj nje niso imeli pripravljenih, niso mogli opraviti svoje naloge. Šesref, da so na kraj požara prihiteli tudi vojaki iz garnizona »Ivan Cankar' potrebno gasilsko opremo. Svet krajevne skupnosti in vaščani Ligof se jim za pomoč iskreno zahvaljujejo! Med gašenjem in po njem so se vaščani in mladina iz Ligojne, skul z domačimi gasilci (ti so vseeno imeli možnost pomagati — brez ce;. izredno izkazali, saj so priskočili na pomoč in pomagali pospravil pogorišče. Oškodovancu pa je vsaka hiša v Ligojni prostovoljno I spevala denar ali les, da si bo lahko kmalu postavil novo gospodar? poslopje. N.' Vprašanje - odgovo Občani Ligojne so nam poslali dve vprašanji, ki najbolj žulita občane I' jevne skupnosti in na prvo jim že lahko odgovorimo v tej številki, na( vprašanje pa bomo še skušali dobiti točen odgovor. Prvo vprašanje se glasi: »Cesta Vrhnika — Ligojna je v zelo slabem I Vsako leto se razširijo govorice, da bodo to cesto asfaltirali. To pa se do! še ni zgodilo, razen dela ceste, ki ga je asfaltiralo podjetje Primorje." cesto uporabljajo tudi kot obvoznico ob koncu tedna in v turistični se2' življenje ob njej zaradi prahu postalo skoraj neznosno. Vprašujemo, kdi pričakujemo asfalt?« Na to vprašanje je odgovoril predsednik izvršnega sveta Skupščine1 Vrhnika, tovariš Marjan Kermavner: »Cesta Ligoina — Vrhnika je reDubljj značaja. Asfaltiranje te ceste tako ni odvisno samo od občine Vrhnika, dalj časa potekajo razgovori za razrešitev tega problema skupno z Vič-Rudnik. V ta namen pripravljamo osnutek finančnega načrta, po k* naj bi se zbrala potrebna sredstva. Z Republiško skupnostjo za ceste ramo dogovoriti o sofinanciranju, kajti ta nastopa kot investitor asfaltir ceste. marec 1978 nas Časopis Odsek rimske itinerarske ceste med Lesnim brdom in Logom Ob gradnji nove avtomobilske ceste Vrhnika—Dolgi most, je Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo prevzel nadzor nad zemeljskimi deli na trasi. Nalogo je prevzel dipl. arheolog Davorin Vuga, ki je ob celotnem nadzoru izvedel tudi iskopavanje zaščitnih sond na rimski intinerarski cesti na Lesnem brdu in Logu. Iskopavanje je potekalo septembra 1977, s sodelovanjem študentov Filozofske fakultete. Približni potek rimske itinerarske ceste od Nauporta dp Emone je bil znan že prej, vendar natančnih podatkov o poteku te ceste in o njeni sestavi nismo imeli. Posebno nas je zanimal najnižji ustroj te ceste saj vemo, da je najbolj pomemben, posebno na zamočvirjenem zemljišču. Odsek ceste, ki je povezoval Nauportus z Emono je samo gust umrl, so se vojaštvo in razne delovne in pomožne enote, v provinci Ilirik, uprli zaradi nevzdržnih razmer. Vojaki so morali opravljati svojo naporno službo tudi 25. let in več. Novi vladar Tiberij se je takoj z nastopom vladanja soočil z velikim problemom, kajti vojaštvo je neposredno ogrožalo guvernerja Ilirika. Problem je rešil Tiberijev sin Druz, ki je z nekaj Trasa antične ceste na Lesnem Brdu. Sedanji prebivalci so s pridom izkoristili močno utrjeno zemljišče in so zidali poslopja točno na trasi ceste. del magistrale, ki je vodila iz antične Italije v Podonavje. Doslej znani potek na naši relaciji, se je omejeval na začetek ceste, ki je vodila iz antičnega kaštela (vojaška utrdba) i — Nauporta, v katerem je bila I nastanjena večja vojaška po-' sadka. Kastel je lociran na področje današnjega Hriba in je nepravilne pentagonalne oblike. Cesta vodi skoraj v vo-■ doravni črti iz omenjenega kaštela na traso današnje Stare 1 ceste (ime!), mimo kapele sv. i Lenarta, nato dalje mimo Hru-sovce, čez Črni potok in nato v s ravni črti do cerkve sv. Janeza j na Logu. Pri starem kolodvoru , se je odcepila pot, ki je preko Ljubljanice vodila na sedanjo ledino Dolenje njive, kjer je v antiki stala civilna naselbina j Nauportus. Gradnjo omenjene ceste nedvomno lahko povežemo s pisa-1 nim virom okoli leta 14 n. št., ki 1 omenja gradnjo vojaške ceste l med Nauportom in Emono. Za-| [arji neznosnih razmer, ki so vla-; dale v močvirju, so se legionarji treh panonskih legij z letnim taboriščem nekje pri Nauportu, "prh. To se je zgodilo ob Augu-stovi smeri (19. avgust, 14) in ob ' Pnhodu Tiberija na oblast. Vsekakor je omenjeni upor v povezavi s smrtjo cesarja Avgusta. S svojo avtoriteto, je stari cesar nfh AaJ st!?h Pri svojih podrejena. Ob prihodu novice, da je Av- gardnimi kohortami odpotoval v drugi polovici septembra leta 14, preko napol požganega Nauporta, Skozi Emono proti Sisciji (Sisak), v guvernerjev štab, v letni tabor ilirske armade. Po enomesečnih pogajanjih, so vojaštvo pomirili in poslali v zimske trdnjave. Izmed enot, ki so se pridružile uporu, je bila tudi ena iz Nauporta, kot nam poroča Tacit. Izkopavanja, ki smo jih izvedli na trasi omenjene ceste, so nam dala doslej prve podatke o načinu gradnje na barjanskem odseku te ceste. Kot sem že omenil, smo sonde izkopali na Lesnem brdu in Logu. To je na področju desno od sedanje glavne ceste Vrh- nika—Ljubljana, gledano z vrhniške strani, in sicer tik ob mestu, kjer je glavna cesta z nadvozom speljana preko nekdanje vicinalne železniške proge. Zanimivo je ljudsko imenovanje stare antične ceste »rimska cesta«, kar kaže na močno ljudsko izročilo. Prav tako je zanimivo tudi dejstvo, da so poslopja na tem območju zgrajena točno na trasi rimske ceste, kar je nedvomno olajšalo sicer zahtevnejšo zidavo na zamočvirjenem področju. Trasa rimske ceste poteka na tem območju nekako med obstoječo glavno cesto in bodočo avtocesto, in sicer na odseku od Drenovega griča do Loga. Prvo sondo smo izkopali v sadovnjaku Petrovičevih, po domače Lukovih, na Lesnem brdu. Sonda nam je pokazala, da je bilo cestišče (vključno s stranskim nasipoma (široko 10,50 cm in je bilo teptano z rečnimi prodniki. Preko te najmlajše faze ceste, verjetno kasnoantične, je bila položena lesena konstrukcija. Sestavljale so jo deske, ki so bile položene neposredno na vozišče v obliki nekakšnega mostovža. Zaradi neprestanega dotoka talne vode, smo morali dela v tej sondi prekiniti. Tako nismo prišli do najstarejše faze, ki bi jo datirali v leto 14. To se je posrečilo pri drugi sondi, ki srno jo raziskali s pomočjo gradbincev nove avtoceste. Bager je izkopal jarek pravokotno na smer poteka ceste in tako smo dobili presek vseh vozišč od najstarejšega iz leta 14, do kasnoantične ceste. Zasledili smo 4 različna vozišča. Najstarejše je bilo široko 7,20m, najmlajše pa samo 5,20 m. Najzanimivejše podatke smo dobili v tretji sondi. Prav tako kot drugo, je tudi to sondo izkopal bager, Ili sicer na vzhodni strani hiše št. 20 na Lesnem brdu. Zasledili smo kar 8 vozišč. Tukaj smo ponovno naleteli na lesen mostovž preko najmlajšega vozišča. Točne funkcije, zaenkrat edinstvenega mostovža na Ljubljanskem barju, ne moremo najti, kajti vzorci lesa še niso obdelani, da bi lahko izvedeli za njegovo starost. Najverjetneje je služil kot nekakšna ojačitev za delno v močvirje vgrez-njeno cestišče. Prav zaradi močnega ugrezanja smo naleteli na tako množico vozišč. Da bi preprečili še močnejše ugrezanje, so tedanji gra- Ledina Stovke na Logu. Rahlo izbočen teren je edini viden ostanek antične ceste, ki je povezovala Nauport (Vrhnika) z Emono (Ljubljana). Izkopana zemlja na trasi je ostanek druge sonde, ki je bila raziskana jeseni 1977. Še o rekonstrukciji ceste Vrhnika-Podlipa članek v zadnji številki Našega časopisa (februar 1978) obravnava načrte za asfaltiranje ceste Vrhnika—Podllpa. Članek navaja, da bodo krajani Podlipe s samoprispevkom zbrali čez 700 tisoč dinarjev lastnih sredstev, kar naj bi predstavljalo 50 odstotkov celotne investicije za delno rekonstrukcijo in asfaltiranje te ceste. Ze bežna ocena predvidenih sredstev pa pokaže, da Izvedba asfaltiranja 6,5 km ceste, ni niti najmanj realno ocenjena. Za cesto proti Podlipi je bil po sklepu Samoupravne komunalne interesne skupnosti — Temeljne enote za ceste, naročen idejni projekt, za katerega se predvideva, da bo izdelan do konca meseca marca tega leta. Projekt izdeluje Cestno podejtje Ljubljana. Točnejša ocena sredstev, ki bodo potrebna, torei še ni znana, dokler ne bo izdelan ta idejni projekt. 1.,rve ocene predvidevajo skupno investicijo v vrednosti 14.390.000 dinarjev. V to je vključena tudi Izgradnja novega mostu preko Podllpščice in delna rekonstrukcija cestišča na PrMjučku na most. n i?!? na ,ako visoko investicijo na moremo pričakovati, da bi vsa cela lahko izvedli v enem zamahu, zato bo morala rekonstrukcija pote- im, da pa mora biti prvi del asfalti- ranja izveden v letošnjem letu. -J™ Mdn)' seji so člani Temeljne enote za ceste predvideli, kot Po*« T*tno nal°9o v tem letu, prav asfaltiranje dela ceste proti nai« i v ta namen predlagali skupščini Samoupravne komu-■aine Interesne skupnosti tudi sistem financiranja. Poleg samo-sn L.Vl>:■: V pripravi Cankarjevega dne leta 1976. je nastala gledališka skupina mladih na Vrhniki in pod vodstvom Jožeta Rodeta in Jožeta Voznija pripravila recital »V areni življenja sem stal«. Recital je bil uspešno večkrat ponovljen. Leta 1976 je bilo na Vrhniki vse polno prireditev. Dotedanje mrtvilo je bilo spremenjeno. V odpiranju želja po dojemanju, poustvarjanju in spreminjanju. Celoten proces kulturnega delovanja je bil družbeno ovrednoten kot skupna stalna skrb. Politično smo se za nove odnose opredelili v dokumentih o kulturi. Trajno opredelitev novih hotenj je pokazala akcija »Človek, delo, kultura«. V naši občini smo se dogovorili za nove načine delovanja. Marsikaj je spontano delovalo med nami, ni pa bilo programsko svojih gledaliških iskanjih želi amatersko gledališče povezati vse mlade, željne gledaliških iskanj. Sodelovanje je široko razpredeno: mentorstvo šolskih dramskih skupin, študij lastnih monodramskih tekstov in njihove predstavitve, gledališko odzivanje na gostovanja, izmenjava gostovanj amaterskih gledališč, želje po gledališki šoli, usmerjanje delovanja »Naše besede«, predvsem pa hotenje ustvariti amatersko gledališče Vrhnike kot stalno gledališko delovanje. Spopad z LIZISTRATO je bil večplasten in v marsičem izreden po teži vloženih naporov. Odločitev za klasični grški tekst in potem iskanje lastnega sporočila v Aristofanovem besedilu. Šaljivost, ki ni šaljivost, posmeh vojni in miru. Negacija moške politike, reševane z orožjem — paradoks miru — s politiko žena. Iskriva ab- Prizor iz Lizistrate. Režija je delo Sergeja Verča, sceno in kostume pa je zasnoval Pavel Mrak (Fotografija: Todorović) usmerjeno in strokovno vodeno. Marsikje so celo mladi uporabljali zaprašene dramske tekste, v marsičem odmaknjene današnjim dnem. Vendar pa so že leta delovali dober pihalni okrester, pevski zbori in mladinske dramske skupine. Vrenje leta 1976 je bilo potrebno zajeti in organizirati ter na nove načine približati in ovrednotiti. Devetnajsto srečanje gledaliških skupin Slovenije je dalo ideje za nove načine gledališkega izraza danes. To srečanje je tudi dalo stik s slovenskim amaterskim gledališčem. Jože Rode in Sergej Verč sta pripravila špansko komedijo De la Barce DAMA ŠKRAT. Začetniki so pod njunim mojstrskim vodstvom spregovorili v modernem gledališkem pristopu mladih h klasičnemu tekstu. Spregovorili so doma in na gostovanjih. Nastala pa je s tem tudi skupina, ki se je med pripravami na uprizoritev LIZISTRATE preoblikovala v vrhniško amatersko gledališče. Nastopiti v vrhniškem prostoru ne kot skupina, združena za eno predstavo, ampak kot skupina z željo po stalnem gledališkem izražanju. V surdnost večnega in stalnega življenjskega odnosa ženska-moški. AGA s svojo odločitvijo posvoji ta odnos v odnos punce — fantje. Na krogu odrskega amfiteatra odpira večen krog prebivanja. Resnica, ki jo prinaša, ni vzeta iz davnine, ampak resnica vsakdanjika, predstavljena skozi LiZISTRATO. Skupina je s Serge-jem Verčem in Vekoslavom Prejacem sooblikovala predstavo. Stik se je spontano ustvarjal. Iz medlih in plašnih stikov vsakdanje odtujenosti v trdne stike, ki se znajo izpovedati. Šibkost jezikovnega izraza, ki jo morda v igri zasledimo, samo označuje našo vsakdanjo nemoč izražanja notranje vsebine, oziroma osiromašenosti naših medčloveških stikov. Normalni odnosi med dvajsetletniki nam, ko jih moramo predstaviti na odru, odkrivajo vso svojo tesnobo in sicerjšnjo zaprtost. Lizistrata v svojih resnicah prinaša vsem veliko sporočil. Del ustvarjalne izpovedi skupine AGA je njihov kolektivni napor in sporazum. Razmišljajte po predstavi z njimi. Lizistrata ali vsakdan. Sporočilo ali komedija. Razmišljal PAVEL MRAK Oktet »Kašča« iz Verda — oktet mladih Verd. Kraj pri Vrhniki, tik onkraj Ljubljanice, ki se stiska pod novim viaduktom avtoceste in mu temnozelene vode iz Retovja šumljajo skrivnostne napeve iz notranjskega podzemlja. Ta kraj je že od nekdaj znan po dobrih pevcih. Tudi sedaj, pod okriljem Parketarne, tu že vrsto let uspešno deluje dober moški pevski zbor. Sredi vasi stoji stara kašča, ki jo kanijo preurediti v razstavni prostor in galerijo in ob rojstnih hišah Petkovška in Stemena bo nov kulturni pomnik. Nič čudnega torej, da so mladi pevci iz Verda, ki so ustanovili moški oktet, temu dali ime Kašča. Oktet je bil ustanovljen na pobudo Janeza Drašlerja, ki poje kar v več zborih, med drugim tudi pri Komornem zboru RTV Ljubljana in pri Akademskem pevskem zboru Tone Tomšič. Takoj po ustanovitvi so začeli z resnim delom. Vaje imajo dvakrat tedensko. Uči jih kar član okteta, prvi tenorist Mitja Drašler, ki jih uči note, Janez Drašler, prav tako prvi tenorist, pa skrbi za tehnično obdelavo. Poleg prvih dveh tenoristov pojejo še: Jernej Drašler in Slavko Žilavec, ki prepevata drugi tenor, prvi bas pojo Bojan Zirovnik, Urban Martinšek in Francelj Modrijan. Podlago, ki se ji pravi drugi bas, pa imata na skrbi Tone Fur-lan in Bojan Kukec. Če fante preštejemo vidimo, da jih prepeva v oktetu devet, torej je to nonct, za te pa je značilna ženska zasedba. Pri večini pesmi, ki jih mladi Verjani prepevajo, pa ima baritonist solo in tako še vedno ostane v bistvu oktet in prav v taki zasedbi zveni pesem najlepše. Cilavni poudarek v svojem programu so fantje namenili narodni, zlasti koroški pesmi. Vadijo in pojo pa tudi umetne, latinske (Gallus) in moderne pesmi. Njihova želja pa tudi je, da bi nastopali /. lastnimi skladbami. Ker imajo v svojih vrstah tudi skladatelja to je Mitja NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA Broz J.: Referati s kongresov Herlig J.: Verižna reakcija Jelar I.: Kozmetika Kavčič B.: Samoupravna urejenost in gospodarska uspešnost delovnih organizacij Kokolj M.: Prekmursko šolstvo od začetka reformacije do zloma nacizma Kušej G.: Uvod v pravoznanstvo Osimski sporazumi Penič L.: Partizansko Pohorje Povž — Čuček: Šolski hiološki laboratorij Rodari G.: Srečanje z domišljijo Rozman K.: Breg pri Preddvoru Scherber P.: Slovar Prešernovega pesniškega jezika Schubert M.: Cvetje doma Sindikati in uveljavljanje dohodkovnih odnosov v združenem delu Špolar I.: Elektrarne Tito štirideset let na čelu ZKJ Tehnologija in samoupravljanje Ude L.: Boj za severno mejo Vidic J.: Sedem krst za Ronkerjevo družino Vojaški slovar Vukadinović R.: Evropska varnost in sodelovanje Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Zakonjšek P.: Praktična kuharica Drašler, se jim bo ta želja prav gotovo kmalu uresničila. Fantje pa ne le da pridno vadijo, temveč tudi pridno nastopajo. Tako so že jeseni leta 1976. v tednu Komunista z naslovom »Človek, delo, kultura« nastopili v vseh krajevnih skupnostih v občini, ko so na zanimiv in izredno uspešen način prepletli slovensko narodno pesem in Cankarjevo besedo. Tudi v sosednji Italiji, v pobratei em mestu Gonarsu, je že zvenela njihova pesem, pa na srečanju oktetov v Šentjerneju, kjer so strokovnjaki pohvalili njihovo petje, pa na mnogih manifestacijah in proslavah v občini. Povsod, kamor so jih že povabili ali jih še bodo, bo iz mladih grl zazvenela njihova pesem. Seveda, tudi načrte imajo; snemanje na RTV in pa samostojni koncert, na katerem bodo pokazali ne le svojo kvaliteto, ampak tudi ljubezen do slovenske pesmi, s tem pa tudi ljubezen do svojega naroda, ki ljubi to pesem in bo ob njihovem petju deležen tiste tihe, tople in le dobrim ljudem dostopne sreče Številni so okteti, ki prepevajo po Sloveniji. Lepo je to in tega smo lahko veseli. Še bolj pa smo lahko veseli tega, da pri nas prepeva oktet mladih, ki s svojim delom dokazujejo in potrjujejo, da bo slovenska pesem živela tudi med prihodnjimi rodovi, da je ne bodo spodrinile tuje melodije. Kajti pesem, ki se rodi v srcih ljudi tistega naroda, ki je v svojem zgodovinskem nastajanju veliko prestal, se trdno bojeval s potujčevalci za svoj obstoj in v tem boju tudi zmagal, je večna. Pesem je spremljala junake v boj, delavce pri delu, ljudi v veselih in žalostnih trenutkih. Naj nas ta pesem spremlja tudi v prihodnjih sončnih dneh, v katere verujemo! Zato odprimo svoja srca na stežaj pesmi, ki jo med nas prinašajo mladi iz Verda! IVAN MALAVAŠIČ LEPOSLOVJE Mladinsko: Aveline C.: Zgodbi o mački in slonu Dodič 1.: Uganke in dopolnjevanke Grabeljšek K.: Najmlajši partizan Mišek zmagovalec Za odrasle — slovensko: Dolenc M.: Gorenčev vrag Godina F.: Jaz sem njena mama Kosovel S.: Pesmi in konstrukcije Kraigher L.: Zbrano delo II. Kveder Z.: Vladka, Mitka, Mirica Malenšek M.: Vigenjci Slana M.: Raztelešenje Smole D.: Nekaj malega o vevericah in o življenju Štih B.: Faustove improvizacije Margueriti Tkačev A.: Pisma z Mojotoka Župančič O.: Čez plan Prevodi: Andrzejewski J.: Veliki teden Bassani G.: Vrt Finzi — Contijevih Christie A.: Skrivnostne ure Clarke A. C.: Konec otroštva Fischer M. L.: Vroče zaželena leta Kesey K.: Let nad kukavičjim gnezdom Nuruddin F.: Upognjeno rebro Semjonov J.: Sedemnajst trenutkov pomladi Sponsel H.: Zdravniki velikih ljudi 1arec 1978 NAŠ ČASOPIS . V januarju in februarju sta bila na Ulovki dva smučarska teča-ki sta ju organizirali Smučarska akcija TVD Partizan in Zveza »lesnokulturnih organizacij. Udeležilo se ju je kar 370 otrok, od »9a je bilo približno 50 odstotkov udeležencev v starosti otrok U 7 do 10 let, ostalo pa otroci do 14 let. (UREN 78 Letošnja prireditev »Tradicio-alni gozdni smuk KUREN 78« no izpeljali zadnji trenutek, saj no zimo ujeli za rep, v pravem >menu besede. Ko smo se odločili, da bomo di letos pripravili smuk in se za-»i zanj tudi pripravljati, je še ka- o o <8, 'ž? _X_J