Nekaj o pitni vodi. Predaval prof. dr. Leopold Poljanec. (Konec). Dobrapitaavodamorabititrda. Trda voda ima apaenca. Apaenec aerazstopiv vodi le, 6e je v njej tadi aekoliko ogljikovega dvokiaa. Vae to poves labko tadi takole: nDobra pitaa voda ima ogljikovega dvokiaa, ki te poživi ia pokrepča; radi Djega pa ima tndi apaeaca ia radi apnenca ti ae izlnži želodca ia črev kakor prekapaaa voda iz lekarne." Ko padata dež ia saeg iz oblakov na zemljo, Be sprejmeta ogljikovega drokisa mtd potom, zato sta dežnica ia saežaica mehki vodi. Veadar ae vedno ae veš, zakaj ate jezerska in rečaa voda mchki vodi? Preaka-ri tadi to! V kozarec aalij aodavice ter jo pasti stati aa pcostem zraka! O^ljikov dvokis ahaja v mebarčkih, sodavica ai ved sveža ia okrepčalaa, temveč plebka, iz BJe je aaatala mebka voda. Tadi trda stadeačaica zgabi ogljikov dvokia, če teče delj časa aa zraka; zato potoki aimajo več ogljikovega dvokisa, ravao tako tadi ae reke ia jezera. Sicer se pa lahko prepričaš aa lastne oči, katera voda ima ogljikovega dvokisa, katera ganiaa V tej stekleaici je apaeaa voda; dobis jo, ako agasiš v aavadai vodi živega apaa ter počakas, da se apaeaa voda očisti. Apaeae vode prilij sodavici, ki ima mnogo ogljikovega dvokisa, v atekleaici aastaae bel talog. Tadi mariboraka voda se pobeli aekoliko, ako jej prilijei apaeae vode; ima torej tadi ogljikovega dvokiBa Prilij pa apaeae vode prekapaai vodi ali draviai vodi, mešaaica ostaae čista. Ogljikov dvokia spozaas v vodi z apaeno vodo, kjer ga je kaj, tam se pokaže bel talog; kjer ga bi, tam ostane voda čista. Trda voda, kakor veš, je tista voda, ki ima apaeaca, aparaec pa labko raztopi, ker ima tadi ogljikovega dpokisa. Potoki ia reke zgubijo med tekom aa zraka ogljikov dvokie, ki so ga še imeli pri stadeaca, zategadelj zgabijo tadi veg apneaec, in postaaejo mebki. Tadi to lahko pokažeš! V atekleaičici je ae od prejšajega poskuea trda voda, ki si jo dobil iz 8odayice ia apaenega praska. Paati jo stati par daij, ogljikov dvokis Bide kafeor peae aa pivB, aa daa pa aajdea zopet bel prašek. Tukaj pa ai č&sa, da bi čakal par daij; podkuri ogljikovema dvokiaa, da aide bitrejše. Res, pokazal se je zopet bel talog, apaeaec, ki se aeaeda aa daa; ostala voda je postala mehka. Na sličea aačia kakor pri teni poskasa se seaeda tadi kotlevec v paraih kotlih iz vrele vode. Dobra pitaa voda aaj bo trda, ae ame pa biti pretrda, drngače je zdravja akodljifa. Taki trdov dai atadeaci sj v mariborski okolici pri Eamaici, kjer prmejo ca daa prav ob Dravi in okamea''jo z apaeacem mahove, ki raatejo tam. Preveč trda voda pride aamreč iz želodca ia 6rev v kri, erčae žile odvodflice, ki spravljajo kri od srca v telo, nimajo v svoji krvi akoro aič ogljikorega dvokisa. V njih se seseda torej apneaec iz pretrde Tode, žile okameaijo 8 časim. Eer pa aiao več prožae vsled okamnBJeaja, podijo pri prehadem duševaem ali teleaaeia deln; ljndje pravijo: nzadela ga je arčna kap". Najboljša pitaa voda je t>sta, ki ima precej ogljikovega dvokisa, apaeaca pa le toliko, da prideta 2 dela apaenca na 10.000 delov vode. Na dež«li imajo stadeBci sicer trdo vndo, veadar so skodljivi zdravjfl, ker imajo tadi žveplo ia smrdijo po gailih jajcih. Tako vodo imeBfljea žvepleaaBto vodo. Žreplo spozaas v ajej že po smrdljivem duha. Nekatere alat'ae imajo v sebi žveplo v dragi obliki ia ai6 ne amrdijo. V njih aajdes vaako mrvico žvepla, ako prilijea BitroprasidBatrija, raztopljeaega v čiati vodi; taka voda se obarva kraano Tijoličaat<\ Stadeaci, ki amrdijo po gailih jajcib, bo zdravilni za aaarsikatere bolezai; take kopeli so n. pr. v Varaždiaa, v Erapiai ia v hrvaških toplicah. Za žejo pa Bjihova voda ai, ker akodaje želodcu. Še nevaraejsi ao vodnjaki, ki ao bliza straaišč, grezaic \a gaojišč. Gaojnica se cedi v zenaljo, pride do atadeaca ter se primeša tn pitai vodi. Z gnojaio oaečiafeao pitao vodo spozaas že po barvi, ai aamreč žiata, marveč aekoliko rBmeakaati ali rjavkasta. Najmaaje mBOŽiae gaojaice pokažes v pitni vodi aa dva aačiaa: z raztopiao srebraega aitrata ia z Neslerjevo raztopiao. Vsaka scalaica m gaojaica Bta »laai, to pnkažeš s arebrnim aitratom; le par kapljic te raztopiae prilij oaeaaažeBi vodi, pa pokaže gO8t, bel talog. V gaojaici je se draga saov, amoaijak, ki te zbode v aos poaebao objažaem vrenieau, ako atopis aa atranišče. Amoaijak aajdeS v aežiati vodi z Neslerjevo razatopiao; par kapljic obarva vodo rdečerjavo. Take vode se boj ia ogiblji, zakaj akodaje ljndem ia živiai. Nekateri stadenci imajo maogo železa, železaate vode. Železaate vrelce spozaas po rjavi ia rdeči mreaici, ki pokriva povraje. Prav maibae maožiae železa dokažea v vodi 8 ferociaakalijem; par kapljic te raztopiae poda železaati vodi krasno aiodro barvo. Slabo 86 godi Poljaacem na Pmjskem polja Od Poborja teče sicer dovolj stadeacev in potokov aa polje, toda ta asabaejo rekae ne zgabijo v prodn b tečejo pod zemljo proti Dravi. Emetje imajo takaj kapaice, dtžaic- napeljejo odkapa v pripravljeno jamo. Vtda je mehka ia plebka, po leta se pa se zaredijo v ajej milijoai majbaih živalic, da je voda kar živa ia začae gaiti. Stodeaci bi se dali izkopati aa polja, samo globoki bi morali biti, tadi bi se posrečili aamotam, kjer jekak podzemeljaki vodeaik. Saj mariborako vodo tndi črpajo iz podzemeljakega potoka aa Tezaa. Najalabse so mlake, poaebao ob ceatah, v ajih ae nabira a ceate blato ia vaa nesaaga. In sto vodo aapajajo naai kmetje doatikrat živiao, čes za žiriao je že dobra. Potem se pa čadijo, da je živiaa mršava ia saba, da naeakrat zboli ia pogiae. Pomisliti morajo, da so v slabi vodi dostikrat kali aalezljivib bolezaij, ki so aevarae ravaotako ljndem kakor živiai. Ejer imajo alabo pitao vodo, tam razsaja med ljadmi legar ali vročiaaka bolezea, med živiao pa vraaičai priaad, ki pokoača toliko živiae Pri aas aa deželi se pač gledajo vse preajilo na dobro pitao vodo; stadeaec je pri bisi zravea hlevov, zravea gaojišča, ali bliza amrdljivega potoka. To mora postati dragače! Ljadatvo bo zdravo, a živiaa tndi, ako se bodo držali ljndje starega grakega reka: nVoda je aajboljsa stvar."