Še o vsebinski in organizacijski preobrazbi SZDL
Te dni prehajajo v sklepno fazo javne razprave o vsebinski in organizacij&i preobrazbi socialistične zveze. Razprave o novi programski zasnovi so se pravzaprav začele že s sprejet-jem dokumenta SZDL DANES se nadaljevale s tezami RK SZDL o nadaljnjem razvoju SZDL, ki jfli je sprejela RK leta 1973. Od druge polovice leta 1974 pa potekajo poglobljene razprave o statutu SZOL, pravilih občinskih in krajevnih konferenc SZDL.
In v čem se zlasti kaže nova podoba SZDL?
Delovanje socialistične zveze postaja čedalje bolj ustavna pia-vica delovnih ljudi in občanov. Gre za to, da se delovni ljudje in občani organizirano združu-jejo ter tako enotnoin akcijsko izražajo svojo voljo in pripad-nost našemu socialističnemu sa-moupravnemu sistemu kot člani SZDL. Ob povczovanju vseh struktur in objektivnih sil naše družbe postaja socialistič-na zveza demokratična oblika združevanja občanov in delov-nih ljudi, postaja enotna fronta vseh organiziranih socialističnih sil z zvezo komunistov kot avantgardo delavskega razreda na čelu in ne nazadnje nosilka novih društvenih odnosov.
Mnogo bolj kot kdajkoli do-slej bodo v novi vlogi SZDL pri-šle do izraza družbene pobude, dane s strani družbenopolitič-nih organizacij, ki postajajo konstituivni del nove SZDL. Skupno oblikovanje stališč, sklepov, priporočil, dogovorov pomeni osnovo za novo pro-* gramsko kvaliteto SZDL.
NOVA
ORGANIZIRANOST SZDL V KRAJEVNI SKUPNOSTI
V krajevni skupnosti je naj-višji organ krajevne organizacije SZDL krajevna konferenca SZDL, ki je hkrati tudi delega-cija za delegiranje in izvditev delegatov v občinsko konferen-co SZDL. Kiajevna konferenca SZDL se odlikuje po delegat-skem načelu, in sicer volijo de-
Iovni ljudje in občani v krajev-no konferenco svoje delegacije oziroma delepate iz vaških, ulič-nih in dmgih oblik organizira-nja SZDL, svoje delegate vdijo osnovne organizacije ZKS, sin-dikata, zveza socialistične mla-dine in zveza združenj borcev NOV ter družbene organizacije, društva in drugainteresna zdru-ženja. 0 številu delegatov kra-jevne konference sprcjme le-ta statutami sklep o sestavi in de-legjranju delegatov v krajevno konferenco SZDL. Krajevna konferencaSZDL imapolitično izvršilni organ, ki se imenuje predsedstvo krajevne konfe-rence SZDL. Predsedstvo je iz-voljeno izmed delegatov konfe-rence, javnih družbenih delav-cev, po položaju pa so člani predsedstva predsednik in se-kretar KK SZDL in delegati DPO.
Predsedstvo krajevne konfe-renoe SZDL izmed svojih čla-nov izvoli izvršni odbor, ki je izvršilno-pditični organ pred-sedstva. Mandat članov pred-sedstva in izvršnega odbora je stalen in traja štiri leta.
Pdeg navedenih izvršilnopo-litičnih organov pa ima še kra-jevna konferenca SZDL nasled-nja telesa:
—  sekcije   za   družbenoeko-nomske    odnose,   za   vzgojo, izobraževanje, kulturo in zna-nost,    za    socialno    pditiko, zdravstvo, za spremljanje druž-benoekonomskega   in   pditič-nega položaja žensk ter kmečka sekcija;
—   koordinacijske odbore za kadrovska vprašanja, za verska
vprašanja, za boj proti alkoho-lizmu, za načrtovanje družine, za proslave in družbenopoli-tično izobraževanje;
— komisijo za volitve in ljud-sko obrambo.
0 tem, katera od navcde-nih teles bodo imeli v posamez-ni krajevni konferenci, se odlo-čijo delovni ljudje in občani sami ali ob javnih razpravah o prav3ih KK SZDL.
V tistih krajevnih skupno-stih, ki imajo manj kot 250 ob-čanov, tvorijo vsi občani krajev-no konferenco SZDL. V takih primerih se oblikuje le izvršni odbor, ki po svoji funkciji opravlja tudi pristojnost pred-9edstva. Ob tem moramo seveda paziti na to, da je izvršni odbor frontnosestavijen.
OBCINSKA ORGANIZACUASZDL
Delovni Ijudje in občani, or-ganizirani na območju občine v kiajevnih organizacijah SZDL, družbcnopditičiiih organizaci-jah, družbenih organi/.acijali, društvih in intercsnih /,druže-njih, se povezujejo v občinsko organizacijo SZDL. Vanjo sc povezujejo po teritorialnem, de-lovnem in interesnem načrtu. Oblikovanje občinske organi/a-cije SZDL je slično krajevnim, s to ra/.liko, da gre za občinsko raven organiziranja. Razlika je med drugiini tudi v tcm, da so na raviii občinc polcg izvršilno-pditičnih organov namesto sek-cij sveti za posaniezna družbena področja in da občinska konfc-renca opredeljuje svoj odnos do družbenopditičnega zbora, medobčinske in republiške kon-ference SZDL.
Končno velja zapisati še to, da je rok za izvedbo tako obli-kovanih krajevnih konferenc SZDL do 15. marca. Občinska konferenca SZDL bo predvido-ma v začetku aprila.
IVAN  KUHAR