ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. I THE ONLY SLOVENIAN DAILY 1 BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO B ijTHE BEST MEDIUM TO REACH 180,000(1 SLOVENIANS IN U .S., CANADA AND SOUTH AMERICA 6 ] m WfflmmfflfflBfflBBBEBBBBBm 1 VOLUME VI. — LETO VL CLEVELAND, O., P0NDEL.TE K (MONDAY) JULY 9th, 1923. ~ ST. (NO.) 159 Singll Copy 3e. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd 1879. Posamezna Številka 3c. lillillillill^ |"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR |FLAGAND TO THE REPUBLIC FOR |WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-IVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE I FOR ALL." POINCARE JE ZAVRNIL PAPEŽEV APEL GLEDE POSTOPANJA V RUHRU. -o- PRAVI, DA MORA FRANCIJA REZERVIRATI POPOLNO SVOBODO AKCIJE GLEDE NASILNIH DEJANJ NAPRAM OKUPACIJSKIM ČETAM. — ARETACIJE V RUHRU SE NADALJUJEJO. -o- Pariz, 8. julija. — Francoski premier Poincare je odgovoril na nedavno noto iz Vatikana, v kateri je papež izražal upanje, da Francija in Belgija ne bcsta podvzeli pesnih korakov radi eksplozije bombe na vlaku, s katerim so se vozili belgijski vojaki na dopust, pri čemur je Wlo devet izmed njih ubitih. Glasom francoskega uradnega poročila, ki je bilo Podano danes, je na to papeževo noto Poincare odgovoril, da si francoska vlada pridržuje popolno svobodo, da Najemno z belgijskimi oblastmi podvzame kakršnekoli Maščevalne korake kot odgovor na nasilna dejanja Nemcev. Ker je bilo Poincareju v petek zvečer, ko je govoril v parlamentu, znano tudi najnovejše papeževo priporočilo, namreč, da se naj Francozi umaknejo iz Ruhra, se Mora sklepati iz njegove izjave, da je Poincare obenem Papežu v odgovoru dal razumeti, da se njegovo vmešavanje v politične zadeve smatra kot neumestno. Nacionalistično časopisje danes poživlja vlado, da takoj podvzame drastične korake, ako bi Cuno ne hotel nastopiti preti nasilnim dejanjem Nemcev v zasedenem Ruhru. Duesseldorf, 8. julija. — Ker so Nemci v Mannheimu ^e 15. maja aretirali francoskega državljana Edmonda Guides, so odredili Francozi, da se vsak dan aretira po ^a Nemca. Francozi pravijo, da je Shuldes se vedno za-lucije. Najbolj usodepolna stran cele situacije mor-^ tiči v tem, da se že vnaprej govori s popolno ravno-Jj^nostjo o izbruhu novih revolucijonarnih aktivnosti. a bo to poletje še prišlo do uporov, cestnih pobojev in Nivanj a krvi ,se pričakuje s 100- v rešitev Cunovemu kabinetu. tavka kovinskih delavcev v Berlinu, i \ V Berliinu je pravkar odšlo na stavko 100,000 radijih kovinarskih delavcev, katerih zahteva je, da se jim pča za njih delo v "pravem denarju". Berlinsko ozračr SJe porenapolnjeno z govoricami o generalnem štrajku, ? se hoče baje napovedati iz simpatije do kovinarskih lovcev. Komunistični propagandist so živahno na de-«^ si nadvse prizadevajo, da bi se proglasilo generalno ki nai bi tvorila pričetek "prave nemške revolu- •lle." h Edini žarek upanja za zmerne elemente je papeževa jjlrovna ofenziva", toda tudi od te očividno ni dosti prikovati. k Kot Se poroča, se Cunova vlada grožnjam Belgije in ^ancije, da bosta pretrgali diplomatične odnpšaje, ako Nastopi proti sabotaži v Ruhru, ne bo podala. Cuno ^ povedal zavezniškim poslanikom v Berlinu, da so dejanja v Ruhru le rezultat raztrpinčenega sta- k J{1 Prebivalstva. L NARODNA SLAV- NOST V LORAINU. - CLEVELANDČANI SO V JAKO VELIKEM ŠTEVILU PRISOSTVOVALI POLAGANJU VOGELNEGA KAMNA S. N. DOMA. Krasen dan je bil včeraj, ko je slovenska naselbina v Lorainu polagala vogelni kamen svojemu bodočemu narodnemu zavetišču. Solnce je ves dan prijazno sijalo s sinjega svoda, lahke sapice pa omiljale in blažile 'njegov topli žar. Tako je tudi skrbna mati narava priskočila na pomoč ter s svojim prijetnim razpoloženjem pomagala, da je slavnost čimbolj uspela. Pohoda, ki se je razvil kmalu po I. uri popoldne na določenem mestu, ne bomo opisaval' podrobno, kajti vršilo se je vse kot je bilo začrtano v programu za kar gre vse priznanje parado-vodjema Mr. Ivančiču in Mr Ma chutas. Ne bilo pa bi seveda čisto po pravici, če ne bi omenili da so lorainske deklice in žene tvorile najbolj slikovit in atraktiven del pohoda. Ob dospetju pohodnikov pred bodoči Dom, se je razvil govorniški program. Kar je marsikake-ga Clevelandčana presenetilo, je bilo to, da je stavba Doma že ja ko dobro v teku gradbe in kot sr zatrjuje, be enkrat v mesecu avgustu že otvoritek. *Ker bi pa slovesnost vogelnega kamna ne bila prava, če bi se res kamna ne vzidalo, so premeteni Lorainčani ka>-pustili prazen prostor v vogalu in tako je bila zagonetka na čisto enostaven in zadovoljiv način rešena. Predsednik zborovanja je bi' Mr. John Bučar, ki je najprej iz rekel prisrčno zahvalo za vdelež-bo rojakom iz Clevelanda ter bratom Srbo-Hrvatom in Čeho-slovakom iz Loraina za njih ve Iikoštevilno vdeležbo. Nato je predstavil malo gospodično Ei-senhart, ki je s krepkim in jasnim glasom deklamirala Gregoričičev "'Naš narodni dom", nakar je začela še eno pesmico. Za svoj nastop je žela prisrčno odobrava nje navzočih. Mr. John Piškur, predsednik S. N. Doma v Lorainu, je nato v kratkem govoru pojasnil teškoče s katerimi se je bilo treba borit' spočetka. Z delom za Dom se je pričelo šele pred šestimi leti, ir ako se vzame upoštev da naselbina ni velika, tedaj je lahko videti, da delo res ni bilo lahko. Pričeli smo z delom ker smo vi' deli, da narod hoče svoj Dom' je dejal govornik, "in jaz za svo->o osebo rečem, da ne bom odnehal preje, da bo zastava zavihra-1 la na vrhu dovršenega poslopja in da bo vse delo srečno dokon- V »9 cano . Predsedniku S. 'N. Doma ie sledil lorainski župan Grall. "To poslopje ima stati kot znamenje slovenske podjetnosti, družabnosti, lojalnosti napram ameriškim i dejalom in kot dar slovenske na selbine mestu Lorainu," je dejal župan. "To je pač dar, kakršnega mož pokloni svoji nevesti. Vi ste Slovenci, bodisi po rojstvu ali pokoljenju. Vi ljubite in spoštujete svojo domovino kot svojo ma-1 ter, Ameriko pa ljubite kot svojo nevesto, ker drugače bi ne bili prišli semkaj. Vi vsi ste podedovali slovensko poštenost, delavnost in štedliivost, Amerika na vam je dala priliko za razvoj. Vi sle kot Slovenci posvetili to nos-lopje ameriškim principom in i-dealom in jaz vam kot prvi uradnik mesta Loraina na tem iskre- Jetniški nadzornik obsojen na 20 let zapora. NADZORNIK, KI JE ZAKRIVIL SMRT MARTINA TA- RERTA, SPOZNAN KRIVIM UMORA DRUZEGA REDA. Lake City, Florida, 7. julija. — Porota je nocoj spoznala krivim umora T. W. Higginbothama, nadzornika v jetniški kampi, kjer je bil do smrti pretepen Martin Tabert iz North Dakote. (O slučaju Taberta smo v našem listu pred nekaj časa že obširno poročali. Op ured.) Porota je obtoženca po 2 5-minutnem razmišljanju spoznala krivim umora druzega reda, kar pomeni obsodbo v 20-letni zapor. Tabert je umrl že pred dvemi leti, toda okolščine, pod katerimi je umrl, so prišle na dan še ne tako dolgo nazaj. Tabert je leta 1920 zapustil svoj dom v Muni-chu, North Dakota, ter je potoval od mesta do mesta, poskušajoč razne vrste dela, in je tekom svojega potovanja prišel tudi v Florido. V Tallahassee je bil prijet radi trempanja" na tovornem vlaku. Bil je obsojen, da ali plača $25 ali pa gre za 3 mesece v zapor. Svojo mater je takoj brzojavno prožil za denar in ta mr je istega nemudoma poslala. To- ; da predno je der.ar dospel, je bil Tabert že poslan v jetniško kampo blizu Jacksonville. Vsi je- ; tniki iz Leon okraja, pod katerega spada tudi Tallahessee, so bil: 1 dani v najem za delo Putmar Lumber Co. Deset dni po odpo-šiljatvi denarja, je mati Taberte prejela denar nazaj z notico, d? se denar pošilja nazaj na odredbo šerifa, ker je njen sin bil že : odposlan v jetniško kampo. 1 1 februarja prihodnjega leta je Tabert v kampi umrl. Več mesecev 1 nato . je neki sojetnik Taberta, k- ! je videl nadzornika, kako je pretepal Taberta, pisal poštarju v Munichu pismo, v katerem je razložil, da slednji ni umrl za boleznijo, kot je bilo sporočano družini mladeniča, temveč za posle- ' -Jicami pretepanja. Sledila ie -reiskava in sedaj obsodba nadzornik Higginbothama. Kje je truplo Taberta pokopano, še se daj ni znano. no čestitam." Za županom Grallom je nasto- < pil mestni alderman za 6. okraj. Mr. Halbert, izrazil sloven- ski naselbini svoje čestitke na do- , segi njih cilja, in istotako tudi al- . derman 5. okraja Mr. Gluna. Nato je nagovoril navzoče Mr Frank Somrak kot predsednik 1 S. N.Doma v Clevelandu. Izjavil ( je, da ne misli, da je potrebno, direktoriju Doma v Lorainu še ( pesebej čestitati, ker on sam pač iz svojih skušenj v Cleve- ] landu ve, koliko truda in dela je ( treba, predno se kaj doseže. Svoj , govor je zaključil z apelom na , lorainsko naselbino, da solidno , stoji za vodstvom Doma ter mu , z vsemi silami pomaga do rešitve njegove težavne naloge. V imenu Slov. Dob. Zveze je za tem nastopil njen predsednik Mr. John Gornik, ki je izrazil radost, da vidi toliko Clevelandča-nov med navzočimi ter čestital Lcrainčanom nad njih presenetljivim uspehom. Opozoril je, da je že eno društvo S. D. Z. v ] Lorainu, ki je aktivno na delu za Dom ter priporočal, da se ustanovi še eno nadaljno žensko društvo, da bo delo še lažje- Govorila Sta nato Mr. Jos Svete in mestni solicitor Grills. S šegavo-ihumorističnim krat- Divjanje fašistov v Trstu. IZJAVE FAŠISTOV, DA NISO SOVRAŽNIKI DELAVSTVU. SO SE IZKAZALE ZA LAŽ-NJIVE. New York, 8. julija. — (Poročilo N. Y. Call-a.) — O prejemu kabeljskega poročila, da so fašisti vdrli v Delavsko zbornico v Trstu in jo razdejali, je Anti-fašistovska zveza Severne Amerike izdala včeraj izjavo, v kateri opozarja na ostri konflikt, ki obstoja med delavstvom Italije in Mussolinijevim rejžimom;, Zveza opozarja, da je terorizem v Tr-stu tipičen za razmere, ki vladajo po vseh delih Italije. "Mesto Trst je bilo pravka: priča dneva krvoprelitja in nasilja, kakršni so prišli v nesrečni deželi že čisto v navado, "pričenja poročilo. "Kabeljsko poročilo katero je prejelo italijansko časopisje tega mesta, podajo nekoli ko podrobnosti. Kot razvidno, se je organizirano delavstvo pretekli torek zbralo v Delavski zboi niči, da razmotriva pakt, katere ga je sklenilo s fašisti in tovar narji. Zborovanju je predsedova državni poslanec Buozzi. "Nenadoma je vdrla na zbo rovanje grupa oboroženih fašistov. Delavci, ki so bili neoborože ni, so bežali, nekateri voditelji p£ so se zabarikadirali in se postavi li v bran. Črnosrajčniki so poslopje hudo poškodovati-potem p? so se podali v urade radikalnegs lista "Delavec" ter z uporabe eksplozivnih snovi vse uničili. Od tam so drveli v kavarno "Edera" ki je znano shaj-ališče delavski! voditeljev, ter razdejali vse, kai jim je prišlo pod roke. "Anti-fašistovska zveza Severne Amerike opozarja na te fak-te ameriško javnost. Italijanskr vlada hoče potom svojih diplomatskih zastopnikov in potom svoje časnikarske cenzure prepričati svet, da je delavstvo zadovoljno z vlado črnosrajčnikov. Resnica je, da se spopadi, do kakršnega je prišlo v Trstu, doga-iajo vsak dan po vseh delih dežele. Listi so navzlic strogi cenzuri oolni poročil o terorizmu, s katerim nastopa proti vsem, ki so nasprotni fašizmu in posebno proti delvcem. "Krajevne volitve, ki se vršijo v raznih delih dežele, so nadal-ien dokaz za razmere v deželi Splošno se pojoča od povsod zmage fašistov.; toda nadaljna raziskava dokazuje, da se volitve vršijo pod okoljščinami ustrahovanja in nasilja. V dostih slučajih ne pride volit niti en sam vo-lilec, še bolj pogosto, pa so vo-lilci prisiljeni oditi na volišče pod grožnjo fašistovske kazni. "Italijanski poslanik v Washing tonu lahko govori koliko se mv poljubi, o prijateljstvu fašistov napram delavcem, toda dejstva dokazujejo, da ni njih prijateljstvo nič večje, kot je prijateljstvo njegovega pristaša Judge Garyja napram njegovim jeklarskim sužnjem." NOVA PREMOGOVNA. KRIZA. Washington, 7. julija.—Vladni uradniki pričakujejo to zidno nove premogovne krize in svetujejo prebivalstvu, da se že sedaj založi s kurivom. kim nagovorom je nato pozdravil navzoče še iboter Mr. Frank Justin, nakar se je ob navzočnosti govornikov in občinstva izvršila slovesnost vzidanja vogelnega kamna. Neuradna slavnost pa je trajala še pozno v noč na domovih naših gostoljubnih Lo-nainčanov. ZAVEZNIKI IN TURKI V SPORAZUMU. t -o- LAUSANNSKA KONFERENCA BAJE USPEŠNO ZAKLJUČENA. — PODPISA MIROVNIH POGOJEV SE PRIČAKUJE V LAUSANNI V TEKU E- NEGA TEDNA. ——o-- Lausanne, 8. julija. — Med Turki in zavezniki je prišlo do sporazuma in morda bo mir podpisan že v teku enega tedna. Tako se je druga lausamnska konferenca, ki je trajala nepretrgano tri mesece, uspešno zaključila. Poravnava je visela v zraku precej časa in posebne teškoče je povzročalo vprašanje starih turških dolgov, dalje koncesije in odpoklic tujih čet i zCarigrada in drugega turške ga ozemlja. Končno sta bili obe strani prisiljeni nekoliko /podati se in na današnji seji je bilo očitno, da je zaključek disku-.sij blizu, in da ako se ne razvijejo kake nepričakovane teškoče glede kakih manjših točk, da bo prišb do podpisa miru jako kmalu. Zavezniški zastipniki se obvestili časnikarske poročevalce, da se je besedilo protokola glede koncesij modificiralo, tako, da bolje soglaša z ameriškim stališčem. Zedin-jene države so namreč nasprotovale potrditvi pogodb, ki so bile napravljene s Turčijo pred vojno, teda ki niso bile sklenjene z vsemi potrebnimi formalnostmi. Argumentiralo se je, da bi se taka potrditev mogla kdaj pozneje aplicirati pri vsakovrstnih, sedaj še nepoznanih kontrak-tih. Zavezniki in Turki so se zedinili v sprejemu popravka, ki posebno navaja koncesije, Vickers-Armstrong in Turkish Petroleum Co. in pa francoske železniške koncesije v Anatoli ji. Da-li se bo s tem Ameriko zadovoljilo, se še me ve. Na vsak način bodo koncesije Turkish Petroleum Co. in pa francoske železniške koncesije še predmet številnih diskusij od strani različnih interesov. Glede turškega dolga, so zavezniki ipristali v turško zahtevo, da se v pogodbi sploh nikjer dolgov ne omenja. To je velika zmaga za Turke, ker to znači, da uradno ne priznavajo dolgov prejnje vlade. Zavezniki bodo le pred konferenco podali deklaracijo, da se dolgov ne more o-lajšati ali znižati na drug način kot potom sporazuma med Turčijo in onimi, ki posedajo turške obveznice. Turčija naj bi torej z dolžniki samimi prišla do sporazuma za odlog plačevanja obresti, katere je obvezana plačati v angleškem denarju, toda jih hoče plačati v francoskih frankih. _ '' l Francija podpisala mornariški pakt. NACIJONALISTI SO SILNO DIVJALI PROTI POTRDITVI. TEKMA V ZRAKU SE NADALJUJE. Pariz. 7. julija. — Medtem ko se Francija nahaja sredi divje tekme z Anglijo za prvenstvo v zraku, pa je nocoj formalno potrdila tako-menovani "5-5-3" mornariški pakt, ki je bil pred 20 meseci sestavljen v Washing-tonu. Parlament je glasoval za mornariško pogodbo s 460 glasovi proti 106 po jako viharnih debatah. S, tem se je Francija pridružila ostalim silam, ki so'že podpisale ta pakt, namreč Zedinje-nim državam, Angliji, Italiji in Japonski. Za odobritev te pogodbe je bil Poincare in ameriški poslanec Herrick je Obvestil francosko vlado, da Ibi ameriška vlada rada videla pakt odobren čim preje molgoče. Opozicija je bila jako močna. Vročekrvni nacijonalist Soulder ie napadal pakt na podlagi trditve, da ne varuje zadosti francoskih interesov in da pušča Anglijo gospodarico v Mezopotamiji. Bi'v«i kolonijalni minister Sar-riaut pa je branil pakt, rekoč, da pušča Franciji popolno svobodo akcije v konstrukciji podmorskih čolnov in drugih ladij za protekcijo njenih zunanjih posesti. —Mrs. Whitfield se je preselila. Mestni detektivi so včeraj cel dan stražili okrog bivšega domovanja Whitfielda in njegove žene, ker se je ona v petek zvečer neznanokam preselilau Seboj je vzela večino pohištva. Sosedje pravijo, da sta ji pomagala pri selitvi neki zamorec in neka zamorita. Pravijo, da so odšli Mrs. Whitfield, njen sin in neka žensika, ki je bila zelo podobna Whitfieldu, skupno iz hiše. Očividno je morala biti ona druga ženska Wlhitfieldova sestra Mrs. Harry Smith iz Milwaukee, Wis. Policijski inšpektor Matowitz, ki ima v rokah Whit-fieldovo zadevo za časa Stanto-nove odsotnosti pravi, da je sicer vedel, da se je Mrs. Whitfield selila in da 'bo tudi kmalu zvedel, kam je šla. —V včerajšnjih prometnih nezgodah, ki so 'bile precej številne. je bil ubit šestletni Walter Emde, 6008 Madison Ave. Nevarno poškodovanih pa je bilo 5 oseb. Od poulične kare je bila zadeta na potu v cerkev neka 70 letna ženica, ki je dala za svoje ime Mrs. Rose Toser, naslova pa vsled zmedenosti ni mogla več povedati. Dasiravno ji je zlomljena le noga, pa pravijo zdravniki, da zna podleči vsled starosti. — Sinoči okrog devete ure pa sta trčila skupaj na novem Superior mostu dva avtomobila, vozeča v nasprotni smeri. Enega je vozil John Rapazaz, 965 Addison Rd., drugetga pa John Baker, 3254 W. 129 St. Poškodovan ni bil nihče, toda promet je bil ustavljen za kako uro- STRAN. 2, "ENAKOPRAVNOST' w JULY 9th» 1923. "E nakopra vnost" ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZnAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Business Place of the Corporation_— 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. $3.00. 3 mo. $2.00 Cleveland. Collin wood. Newburzh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 mo. $2.00 Europe and Canada .......................... 1 v®" S?-50- 6 mu- M.« POSAMEZNA ŠTEVILKA 3._SINGLE COPY 3c. Lastuje in izdaja ga Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVENUE Za Tsebino oclaaov ni odgovorno ne uredništvo, ne npravnižtvo. "CLEVELAND, O., PONDELJEK (MONDAY) JULY 9th, 1923. 104 Randolph 5811 0 LIBERALIZMU. Na konferenci v Chicagi, ki je imela ustanoviti tretjo politično stranko, a je mesto tega prišlo do razkola, je bil tudi precej močno zastopan liberalni element. Toda, kakšni pa so ameriški liberalci, bo kdo vprašal. Mi smo že često rabili ta izraz v našem listu in zdi se nam, kot da čitateljem dolgujemo nekaj besed pojasnila, da bodo lažje razumeli, kaj imamo v misli, oziroma kaj se ima splošno v mislih, kadar se govori o ameriški liberalni struji, kajti o kaki pravi organizaciji liberalcev v Zedinjenih državah ne more biti govora. Usodna zmota bi bila, če bi kdo pojem liberalizma mešal s politično stranko, ki je bila med Slovenci v stari domovini v prejšnjih časih poznana po imenom liberal-' na. Liberalna stranka na Slovenskem je imela definitiven i političen program. Liberalec v pravem pomenu besede ne more imeti definitivnih degem o nobenem vprašanju, bodisi političnem, ekonomskem ali verskem, kajti kdor je liberalec, je obvezan, da vsako stvar gleda s povsem "liberalnega",, to je, širokega, brezstrastnega, i npevsem ne-dogmatskega stališča in da na podlagi takega razmotri-vanja ustvarja svojo sodbo, katero pa mora biti tudi pri-p?ravljen vsak čas spremeniti, oziroma revidirati, čim spremembe dejstev to dopuščajo. Čim se liberalizem skuša organizirati in določevati meje svojih aktivnosti, mu takoj zapreti nevarnost, da izgubi svoj smisel in pomen. To je opaziti v vseh deželah Evrope, kjer si je liberalizem nadel politično lice. Nj dvoma, da je danes teško najti kako dežele na svetu, kjer obstoja liberalizem v bolj čisti in neskaljeni obliki kot ravno v Zedinjenih državah, in to ravno vsled dejstva, ker ni definitivno organiziran. Glavni organi ameriškega liberalizma so trije tedniki, ki vsi izhajajo v New Yorku, in sicer "The Nation", "The New Republic" in pa "The Freeman"; poslednji je še primeroma mlad, tcda jako krepak pojav na polju a-meriSkega liberalizma. Ko je umrl oče slovenskega liberalizma, dr. Ivan Tavčar, je slovenski socijalistični organ "Naprej" napisal, da je iz liberalne šole izšel marsikak socijalist. In kar je bilo resnično za razmere v stari domovini, je celo resničnejše za Ameriko, posebno še, ker tukaj ne poznamo verskih in narodnostnih bojev, ki so v naši stari domovini tako silno škodovali in še škodujejo razvoju delavskih političnih organizacij. Plini in zrak v rudnikih. Strupeni plini po ognju v rudnikih. Tekom požar j ev v kovinskih rudnikih je že mnogo ljudi izgubilo svoje življenje, drugi so se i onesvestili; potratilo se je po ne-I potrebnem mnogo časa, truda in denarja, in to vse radi pomank-Ijivega poznanja plinov, povzročenih od ognja in načinov, kako se jih je treba čuvati- Dim navadno vsebuje v prvih urah po požar ju precej strupenega plina, zlasti ogljikovega monoksida (carbon monoxide). Ta plin je tako strupen, da par vdihljajev utegne že ubiti človeka. Vendarle se rudarjem baje ne zdi nič posebno nevarno, ako prodirajo globoko noter v rov, napolnjen z dimom. Druga nevar nost izvira iz drznosti, s katero rudarji, ne meneč se za nevarnost, gredo pod zemljo, čim je dim izginil. Ljudje, tehnično izobraženi in z dolgo skušnjo, trdijo, da se čutijo popolnoma varne, dokler sveo^ ali celo karbid-na svetilka gori. Pri tem. pa porabljajo, da sveča in karbidna svetilka more goreti popolnoma normalno v zraku, ki vsebuje za dosti ogljikovega monoksida, ki pa bi ubil človega v par minutah. Mnogo smrti je nastalo radi nepoznavanja požarnih plinov v rudnikih. Rudarski urad v nedavno izdani brošuri o požar jih v rudnikih priporoča, da bi moral vsak rudnik biti opremljen z aparati za odkrivanje plinov. Da se do-žene prisotnost ogljikovega monoksida in enakih strupenih plinov, pa je od vseh priročnih sredstev najbolj uspešno, .ako se vpora'bi za poskušnjo kako ma-io živalco ali ptiča. Vkljub temu, da, se rudarji navadno delajo nor ca iz ljudi, ki jemljejo ptiča s seboj v jamo, je to vendarle jako pametno in praktično ravnanje- Slab zrak v rudniku. i V zraku se več ali manj nahaja povsod nekoliko ogljikovega dvokisa (carbon dioxide). Ta plin izvira iz razkrojitve in ?go-renja organičnih snovi; isti plin izdihu jej o ljudje in živali, ker vporabjo pljuča kisik, ki ga vdiha j o. Količina ogljikovega dvokisa v rudniku je seveda pove-I čina vsled dihanja, gorenja ru-Idarjevih svetilk, požarjev, eks-j plozij in razstrelb. Malokje izyi-; ra ta plin iz skalnih plasti, kot na primer v rudnikih pri Cripple Creek, Colorado ali Tintic, Nevada. Ako — kakor se pravi — je znak nekje pokvarjen, je to večinoma odvisno od količine ogljikovega dvokisa v zraku. Sam na sebi ta plin ni strupen, ampak če ga je preveč v zraku, utegne povzročiti slabosti, nezavest in tudi smrt. Pol procenta ogljikovega dvokisa v normalnem zraku že neznatno pospeši dihanje. Pri treh odstotkih mora človek dvakrat I hitreje dihati; pri petih odstotkih človek že jako težko sopiha. Deset odstotkov je težko prenašati več kot nekaj minut. O raznih plinih v rudnikih je rudniški urad izdal jako zani- j mivo brošuro, ki se dobi, ako pi-1 šete na: Department of the Interior, Bureou of Mines, Washington, D. C. -O- Blaise Pascal. (1623-1662) Dne 19. junija je slavila Francija rojstno tristoletnico enega svojih najrazboritejših sinov, ki so udarili temelj francoski znanstveni prozi. Pascalova sestra pripoveduje v bratovem životopisu, da je mladi Blaž še kot otrok izumil s ^palicami in obroči prve osnove j geometrijske vede, ker mu je J njegov oče odvzel vse geometrijske knjige. V 16. letu je napisal matematično razpravo, ki je o-supnila početnika moderne filozofije Descartesa. Kasneje je odkril v fiziki in matematiki več pomembnih zakonov- To vam je znanstveni veleum. Ta nemirni j duth v bolehnem telesu se je •strastno zanimal za človeško u-; sodo- S svojo živo domišljijo je > razglabljal o tem vse do smrti pa od dne, ko so mu splašeni konji telebnili v-Seino, d očim je sam kakor pa čudežu ostal s kočijo vred na mostu. Po tem dogodku je postal asket. Dvojni njegov značaj, strogo znanstveno mišljenje oživljeno z mogočno fan- i tazijo odseva iz Paskalovih Mis-! li, zlasti v odstavku "Obe neskončnosti". Po nezgodi na neuillyskem mostu se je Pascal umaknil k Pansenistom v Port Royal pri Parizu. V tem samostanu so živeli menihi, ki so bili prevzeli glede božje milosti in predestna-cje nauk yperskega škofa Janse-no (1585—1638) z Nizozemskega: moralisti, ki so hoteli oči-! stiti krščansko vero in niso bili j braz stikov s kalvinisti. Hoteč j jih braniti pred Jezuiti, ki so lju i to napadali to ločino, je Pascal J objavil zoper jezuitsko kazuisti- ; ko 18 Pisem (Provenciales), ki so po svoji logiki, po bridkem po-. smešku in po silni zgovornosti polemične mojstrovine. Parlament jih je dal spaliti po krvni-, ku, Rim jih je dal na indeks. Ven dar je z njimi Pascal ustvaril v javnem mišljenju OiSter odpor proti jezuitom in njih probabi-lizmu, tako da so po 1. 1734 nekateri italijanski dominikanci jeli hudo napadati jezuitsko mo-: i.-alo (Concina, Potuzzi) in je bil • red začasno odpravljen. Pascal vidi rešitev c-eii-kiih fi- • lozefstir problemov v krščanski veri. Samo ta mu s svojo dogmo ; o prvem grehu daje zadovoljivo Jako dobro, čeravno malce s sarkazmom pobarvano definicijo liberalizma je pred kratkim podal milwauski "Leader", ki pravi: Liberalec je ^obro-srčen človek, ki iskreno želi pomagati človeštvu, ki pa nima nikakega de-finitivnega pojma, kako naj pomaga". Ali je liberalizem potreben, oziroma koristen? Ako hočemo na to vprašanje povsem "liberalno" odgovoriti, tedaj moramo reči "da", ter priznati, da liberalizem gotovo služi gotovim koristnim svrham in predvsem kot nekaka pripravljalnica za bojevnike proti silam, ki '.neprestano zavirajo pohod človeškega napredka v vseh panogah življenja. V Zedinjenih državah so liberalni elementi zlasti storili neizmerno dobrega v prilog svobode govora in so neumorno delovali in še delujejo za pomilošče-nje političnih kaznjencev. Ako nečemo zametavati priznanih pravil življenja in razvoja, tedaj moramo celo reči, da je pravi liberalizem neizogibno in nujno potreben za vsak zdrav in trajen napredek, kajti kot vse v naravi, ta-J ko je tudi človek podrejen naravnim zakonom razvoja. Le ono, kar človek pridobi s počasnim in mučnim prizadevanjem, ostane trajno del njega samega in tvori solidno podlago za bodočo rast. razlago dvojne človeške narave: nravstvene veličine in telesne bede. Z apostolsko vnemo je nameraval oživiti versko prepriča-j nje pri sodobnikih in je zato zbiral gradivo za Apologijo- Ker pa se je ves čas trpinčil in mre varil, je legel v prezgodnji grob in njegov spis ostal odlomek, ki pa vendarle stavi avtorja med največje duhove človeškega rodu. Prečitajmo si kratek izrezek iz nedovršenega dela! Misel. Lahko si predstavljam človeka brez rok, nog, glave, kajti samo skušnja nas uči, da glava potrebnejša od nog; ne morem pa pojmiti človeka brez misli : to bi 'bil kamen ali živina.— Misel torej tvori človeško bistvo in to, brez česar si ga ni mogoče predstavljati. Kaj čuti v nas veselje? Je li to dla-n? je to laket? je to meso? je to kri? Videli bomo, da^ mora to biti .nekaj ne-gmotnega. V prostoru ne smem iskati svojega dostojanstva, temveč v uredbi svoje misli. Nič več ne Jibom imel, ako imam zemlje. Po prostoru me objemlje vesoljst-vo in me pogoltne kakor točko; z mislijo pa pojmujem veselje. Človek je zgolj trst, naj šibke j ši v prirodi, vendar je mislec trst. Ni da bi se moralo vesoljno prostranstvo oborožiti, ako ga hoče zdrobiti. Hiap, kapljica zadostuje, da ga ubije. Denimo pa. da bi ga vesoljstv.o strlo, vendar bi bil človek še plemenitejši nego to, kar .ga ubije, ker ve, da u-mrje, in pozna tudi premoč, K1 jo ima vsemir nad njim; vsemu' o tem ničesar ne ve- Vse naše dostojanstvo obstoji torej v misli. Na njo se nam Je pozivati, ne na prostranstvo m na trajanje, katerih ne morem0 izpolniti. Delajmo torej na to, -da bomo prav mislili: evo vam načelo nravnosti! M Otvoritveno obvestilo! . I Vse Slovenes, prijatelje in znance v Cievelandu in o- |jg kolici tem potom prav prijazno obveščam, da bom otvoril |j| v pondeljek dne 9. julija % NA 6616 ST. CLAIR AVE. ČISTILNICO | OBLEK j Opravlja! bom vse delo spadajoče pod to stroko kot: g|j ČIŠČENJE, POPRAVLJANJE, BARVANJE, gts LIKANJE, MOŠKIH IN ŽENSKIH OBLAČIL. NATANČNO IN LIČNO. Se vam vsem skupaj prav teplo priporočam xa naklonjenost! §ž I Ciril Kunstel j . ne n .rar; mm .raTvto^rrarri Hgiifg^" ■tsti rržn rmi rtšti rtšt; nšfi r&n nšti ?thi i ir^t; rršri rSr. rršti rStuT*^^- UUIUlIliailHUHHraminillllUIIHIM .........unwilling Frank J. Lausche slovenski odvetnik Uraduje po dnevi v svoji odvetniški pisarni 1039 GUARDIAN BLDG. Zvečer od 0:.i0 do 8. ure pa na domu. i Cent- 710. 8121 ST. CLAIR AVE Main ** ™i!l!-lllt]|lllll'"IIIHIIIII!i'llliaim .........iiHiiimiiiiii0JJ|JJlI!lIl^ IBBBBaaB9BBBEBBHBBflflBflBB¥^BBBBBBiiBBBBflamBBlHH|,,*^| Ako hočete imeti vašo pomladansko obleko čisto P°* S » šljite jo k H IfOSS i Se vam priporočam! Saj poznate moje delo! - 1192 Norwood Road j »BBHBIDUimiH.........„„_____________ L«>muinnuDiinmiaiuuiiHMic]uniiiiiiuai»Hiiiin[]iiiuii!iiiiiJiini!inmaiiiiuiiiiuaminmnoiMm^ L^iaw^iuaiuwMirauiujiuwiiflUHiuio % | KARL MAY: 1 WINNETOU I RDECI GENTLEMAN | On pravi to s takim glasom, da me v dno srca pre- 4 trese. Da, ta mož mora nositi veliko hudodelstvo, ker bi sicer ne govoril tako. Jaz ne odvrnem ničesar. Precej dolgo mine, predno nadaljuje: "Master, ne pozabite: pravica, večna pravica je v naravi. Del te pravice je v človeku in jo imenujemo vest. Ta sodi in grmi v človeku noč in dan. Obsodbo vam moram povedati. A zakaj baš vam? Ker vam kljub vaši mladosti zaupam. Meni se tako zdi, da se bode jutri nekaj zgodilo, kar me bode oviralo, da pripoznam svoje grehe." "Ali ste od zlomka, Sir?" pravim. "Menda ne mislite umreti jutri?" "Nekaj podobnega slutim", potrdi. "Slišali ste, kaj je pripovedoval gambusino od trgovca Hartona. Kaj pravite vi o bratu tega moia?" Zdaj začnem slutiti nekaj; zato odvrnem mehko: "On je bil vsekakor lahkomišljen." "Pshaw! Ali hočete izražati s tem mehko sodbo? Jaz vam pravim, da je lahkomišljenec slabši kot pokvarjen človek. Kar je slabega, se po-kaže že zdaleč; lahkomišljenec pa je navadno ljubezniv dečko. Za to je nevarnejši od prvega. Tisoč slabih se poboljša, ker imajo značaj. Izmed tisoč lahkomiselnih ljudi pa se poboljša komaj jeden; lahkomišljenost pa nima trdnega stala in človek ne ve, kje bi ga prijel. Slab nisem bil nikdar, pač pa lahkomišljen, neizreečno lahkomišljen; tisti, kateri je svojemu bratu zapravil vse, sem jaz, jaz, jaz!" "Sir, vi ste mi vendar povedali drugo ime!" "Naravno. Jaz se zato imenujem drugače, ker sem prvotnega onečastil. Noben zločinec ne govori rad od svojih grehov. Ali se še spomnite, kaj sem vam rekel v New Orleansu, da mi je mati pokazala pot do sreče, a jaz sem jo iskal pa na drugih potih?" "Da, se spominjam. "Potem vam ne maram razkladati obširno. Moja . umrla mati mi je pokazala pot do kreposti, a jaz sem šel na pot lahkomišljenosti. Hotel sem biti bogat in imeti milijone. Zastavljal sem denar v nevarna podjetja in zapravil svojo čast in denar. Šel sem nato v Diggins. Imel sem srečo in pridobil zlata dovolj. Zapravil sem ga tako hitro kot pridobil, ker sem bil strasten igralec. Mesece sem se mučil v Digginsu, cJa sem stavil prihranke na jedno samo številko in zgubil v petih minutah. Toda to mi ni zadostovalo. Tudi placers mi niso dajali toliko, kot sem zahteval. Hotel sem staviti jaz neumnež stotisoč dolarjev, da razbijem vse banke. Šel sem v Mehiko, postal sem gambusino in imel izredno srečo; toda vse sem zaigral, lo življenje me je potlačilo telesno. Vrhtega sem začel še kaditi opij. Prej sem bil močan, mišičast dečko, pravi velikan. Propal sem oo nffvadne-ga postopača. Nadaljevati se ni dalo. Nikdo me ni pogledal več, pač pa obljel vsak pes. Tedaj se snidem z mojim bratom, kateri je imel trgovino v Friscu. Spoznal me je kljub vsej propalosti in me vzal v svojo hišo. Da bi nikdar ne bil storil. Ko bi me bil vsaj pustil, da bi bil poginil. Prihranil bi si bil nesrečo, meni pa ne otežil ve- sti!" Obstane. Vidim, kako se dvigajo njegova prsa; smili se mi, revež. Prisilili so me> da sem delal prav," nadaljuje. Moj brat je mislil, da sem se poboljšal popolnoma; zato me je nastavil v svoji prodajalni. Toda vrag od igre je samo dremal; ko se je zbudil, zgiabil me je s svojimi kremplji bolj kot kdaj prej. , "Posegel sem v blagajno, da prisilim srečo. Izdajal sem ponarejene menice, da si piidobim denarja za igro. Jaz sem zgubaval, zgubaval in zgubaval, dokler ni vse šlo. Potem sem zginil tudi sam. Brat je poplačal moje menice in prišel vsled lega na beraško palico. Tudi on je zginil s svojim malim sinčkom, kajti žena mu je bila umrla od 3ame žalosti in skrbi za prihodnost. To sem zvedel šele za več let, ko sem si upal vrniti se v Frisco. Ta žalostna novica me je spravila na boljšo pot. Začel sem znova delati kot gambusino in sem bil siečen.. Vrnil sem se, da povrnem škodo, a brat je bil zginil. Od tedaj ga povsod iščem, ne da bi ga našel do danes. To nemirno potovanje od kraja v kraj me je napravilo scouta. Postal sem v veŽ stvareh resničen scout. Igro sem pustil, opija pa ne. Toda ne kadim ga več, ampak jem. Mešam ga med tobak za žvečenje in sicer v zelo majhni večini. Vidite, to je moja izpoved. Zdaj me pljunite in stopite name s čevljem; ne rečem vam ničesar, ker to zaslužfm!" Izpusti mojo roko, sede v travo, nasloni se s komolci na kolena in dene glavo v dlana. Tako sedi dolgo, ne da bi kaj rekel. Jaz stojim zraven z občutki, ka-. teri se ne dajo popisati. K o nor:; o ustano, pogleda me čudno in vpraša: "Ali ste še tukaj V Ali se vam ne studi tak člo- vek?" "Studi? Ne. Samo žal mi je. Sir. Mnogo ste gre šili, mnogo pretrpeli in se resnično kesali. Kako bi va* mogel obsojati! Saj sem sam grešnik in ne ven}, kaJ prinese življenje." "Veliko pretrpel! Da, imate prav, zelo, zelo PraV Vest, to je del tistega modrega sodnika, samo de! P vim, a že ta tako žge in peče kot živo oglje- JaZ "V ram trpeti in popraviti, kar se da. Meni se zdi, kot b1 vzhajalo žarko solnce. No, pa to vam nič mar-diuzega je, kar vas nameravam prositi. Cele bodet® lnili mojo željo?" "Od srca rad!" • m v0" "Potem poslušajte, kaj vam povem. Jaz irna * žen vzrok, da vlačim sedlo seboj tudi tedaj, ka^cir ^ mam konja: Če izrežete podlogo) pridete do Pre . jn kateri so za mojega brata; zapomnite si: samo zanl nikoga druzega. Ali si hočete zapomniti, Sir? "Vaša prošnja je zelo skromna." "Ne tako. Mogoče še zveste, koliko sem varn I 7J3J P pal s tem in vas prosil, da ne pozabite na to. { pojdite, Sil ! Pustite me samega! Meni je prav t0'4 ^ bi imel se to noč pregledati svoje dolgove. Jutrl de mogoče več časa. So slutnje, slutnje, katerim ^ koj pozna, da so oznanjevalke resnice. Prosim * i hko jdite! Zaspite trdno; saj nimate slabe vesti. Sir!" . c;o, Ure m'n J Vrnem se počasi v taborišče in ležem- Ho me z predno zaspim; a stari se ne vrne med tem- N -,0ol' de, ga fidim že na konju, kot bi se mu mudil . Gam1511 ni čimprej svoje slutnje na bližnjo smrt. 11 j o I^ravi, da se počuti popolnoma dobro. Le hi bet A boli. Napravimo mu obleko iz ogrinjal. Je en JULY 9th, 1923. "ENAKOPRAVNOST' ~ " STRAN 3 | * Za zdravje in žejo ^ poskusite naše produkte iz katerih se naredi doma prav i dobrega. Zbirka sodov, čaš, steklenic, lončene posode, zamaš-| kov, hmelja, malta, ekstraktov, i. t. d. FRANK OGLAR 6401 SUPERIOR AVENUE. I 106 ST. CLAIR MARKET HOUSE 8704 BUCKEYE RD. 15617 WATERLOO RD. Dr. L-,. E. Siegelstein naznanja, da je preselil svoje urada v sobe 415-417 The Cleveland Athletic Club Building, 1118 EUCLID AVE. nasproti Statler Hotela URADNE URE: od 10 dop. do 4 pop. vsak dan razun nedelj. Ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer od 7. do 8. prospect 592 i SLAD IN HMELJ 8 Ako hočete imeti izvrstno domače pivo pridite k ^ nam, ker pri nas dobite vedno najboljši slad in hmelj za-I torej poskusite in gotovo boste postali* naši odjemalci. Mi ! imamo posebno pozornost na slad in hmelj ter ga hranimo vedno v najboljšem stanju, ker to je edini pripomoček za dober vspeh. Pri nas dobite vsakovrstne steklenice, lončene posode, zapiralne stroje, zamaške in sploh vse potrebščine. Večja naročila se dovažajo na dom. ANTON DOLGAN Phone Wood 507-M. 15617 WATERLOO ROAD. SiBBaiBBaiBlgaBaiBPiiBMPBigMPBiž WOOD 45 3 W | Slovenski Dom, j « C0LLINW00D. | Direktorske seje se vrše vsak drugi in četrti I torek v mesecu. Redne mesečne seje delničarjev vsako tretjo nedeljo v \i | mesecu ob 9 .uri dopoldne. | Ii&ŠČ&ifc * Priporoča svoje kra- ^ žjgŽjjellifBL- k »ne in prostorne dvo- TjPgjinO .1rane društvom za seje, | za veselice, igre in raz- ^ LgijfiMS Jg. JaL' 'M ne druge prireditve. Ce- SSfl^BSB ^^jO'"' ^ ^ffijhjfe3™ njenemu občinstvu jih m lMKu^&j^r'14j8 ^mt^ iffiljm pr»P01'°čamo ob priliki ^ | fr, '"'i ^IfcftfeiiSsjg^aM ženitovanj, botrij, za J razne druge zabave kakor tudi za shode, ker so dvorane | jako pripravne za take in enake prireditve. Slovenski { Dom ima tudi jako izvrstno urejeno kegljišče, katerega priporočamo rojakom v obilen poset. Slovenski Dom je vaš dom in tu naj bo središče vsega društvenega in I' družabnega življenja. Slovenski Dom naj bo kakor družinska hiša, kjer se bomo spoznavali in delovali v lapi vzajemnosti za procvit in napredek naše collinwoodske { ) naselbine. f___________ I DR. SMEDLEY, špecijalist ,. , _____-n JAZ IMAM 40 LET SKUŠENJ V {jg....... m) /niTl MEDECINL ^Epsd«! i- Nf obupajte torej, pojdite k prave- jm mu špocijalistu in ne h kakemu neiz- ffliF W vežbanemu. Resničen špecijalist in I [f-profesor vas ne bo vprašal, kje in kaj I Ww&o I fMs& vas temveč vam bo sam povedal, ■ rafflf ; igsJ^Of kaj van\ je po temeljiti preiskavi. flHrP-tii fr^i Prihranili si boste čas in denar. Mno- I frvmJ ilJrl i? O * fcJ^I^^J gi drugi zdravniki vam niso mogli po-I mjEl M /Jt magati, ker niso imeli dovolj skušenj I ®M jlj-ti. tf'j- ! v "Sk ji ' in ne morejo zapopasti vašega slu. IJSff ferl ||/' čaja, kakor bi ga morali. l^fc Jj ^ iS'J Moj aparat X-žarkov in moje bak-VM teriologične preiskave krvi mi razo-B " VM denejo vašo resnično bolezen in če vas vzam;m jaz pod mojo oskrbo, I se vam bo povrnilo zdravje in živahnost in počutili se boste zdrave, I kot pred boleznijo. Povedal vam bom jasno, jeli vaša bolezen ozdra-I vljiva ali ne. — Ne tratite časa in denarja. Pridite k meni. Preis-1 kave in posvetovanja zastonj, ako prinesete seboj ta oglas. I Posebni oddelki za moške ali ženske. Mi govorimo slovensko DR. SMEDLEY, špecijalist I -URADNE URE: od 9. dop. do 4. pop. — od 6. do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. dop. do 1. pop. ■ SOBA 4. 10406 EUCLID AVE. vog. E. 105. St. 2. NADSTROPJE CLEVELAND, OHIO. Pachov ga vzame na svojega konja; potem ddhajamo. Znova jahamo po canonih in ostanemo vse popoldne po globinah. S tem prejahamo težavna pota vsaj ta dan. Začno se travnate ravnine, med katerimi se dviguje posamezno hribovje. Do zdaj gremo vseskozi P° sledu Cimarov. Zdaj obstane gambusino in pravi zadovoljno: "Tukaj se moramo ločiti od te sledi. Harton je pokušal moj svet in jih vodil po ovinkih. Mi jo udarimo na desno in pridemo naravnost tje." "Well! Pojdemo torej tarri, koder nam pokažete." Jahamo proti severozapadu in vidimo na obzorju ^od seboj višnjeve skupine. Gambusino pravi, da so to °brastle gore. Toda tako daleč so, da šele za nekaj ur žaPazimo, da se jim bližamo. Kmalu popoldne malo polivamo; potem pa hitimo z jednako naglico. Konečno ^Pazimo prvi grm, dasi pritličen in napol suh. Kmalu sledi več; kmalu se začne zelena prerija, na kateri vidimo velike skupine grmovja. Oživimo znova. Čudovito dobro se drže naši konji. To so seveda vse druge živali one, katere nam je dal senor Atanasio. Tako veselo dfVe po preriji, kot bi jih pravkar zajahali. Gorovje pride med tem bližje. Sicer je pa tudi prav, ker se solnce že skoro dotiče višjih vrhov. Zdaj vidim 1)1 Vo drevo. Prosto raste na preriji in kaže, da je pretrdo že marsikateri vihar. Pozdravimo ga kot oznanje-Vfdca bližnjega gozda. Potem vidimo polagoma več dfevja, zdaj na desni, zdaj na levi ali pred nami; tukaj tastej0 bolj skupaj, tam zopet bolj narazen. Konečno ^idemo do neke planote, katera je ilovasta; ta se pola-dviga, na oni strani pa zopet pada/ Mi moramo doline. Na oni strani se začne svet zopet vzdi-^vatj. V pobočju je gol in suh, na vrhu pa ima šop dre- vja. Ob tem podogastem gorskem hrbtu jahamo pod drevjem precej strmo v dolino. Pridemo. Pridemo po udr-tinah malo višje na prosto, s travo porastlo planico. Ko- . maj pridemo nanjo, že vidimo črti, ktera drži preko. "Sled!" zavpija gambusino. "Kdo je jahal tod?" Razjaha in jo preiskuje. 'To se lahko pogleda, ne da se razjaha," se jezi Od Death. "Tako sled mora pustiti le četa, ktera je štela vsaj štirideset ljudij. Mi smo torej prepozni." Ali mislite v resnici, da so bili Čimara tukaj?" V resnici, v* resnici, senor." Winnetou tudi razjaha. Gre malo po sledi in pravi na to: Deset bledoličnikov in štirikrat toliko rdečnikov. Jedno uro mora btii od tega, kar so jahali tukaj mimo." "Kaj pravite vi na to, senor gambusino?" vpraša Old Death. Ce tudi je tako, pa jih še vendar lahko prehitimo" odvrne vprasanec. "Na vsak način bodo prej poizvedovali, predno se pripravijo za napad. Na ta način se precej zamude." Prisilili bodo Hartona, da jim vse popise; na ta način ne zamude nič." ' Toda Indijanci ne napadajo pred jutranjo zoro." Molčite od vaše jutranje zore! Saj vam pravim, da so tudi beli poleg! Ti se ne bodo brigali za navade rdečnikov. Jaz bi stavil, da so šli pri belem dnevu v banan-zo. Skrbite torej, da odidemo naglo!" Spodbodemo konje z ostrogami in drvimo po dolini, a v drugi smeri kot Čimari. Harton jih ni peljal proti vhodu v bananzo, ampak prav na zadnji rob doline. Zato skušamo, da pridemo čimprej do vhoda. Zal, da se začne kmalu mračiti. Po dolini je še šlo. Ko pa pride- mo v gozd, jahamo pod drevjem zdaj doli, zdaj gori; konečno se izročimo popolnoma našim konjem in gam-busing kteri jaha pred nami. Veje so nam povsod na-potjo. Bijejo nas po obrazu, včasih s tako močjo, da je nevarnost, da pade kteri na tla. Zato razjahamo in gremo peš; konje peljemo za uzdo za seboj. V rokah držimo pripravljene revolverje, ker utegnemo priti vsak cas do sovražnika. Konečno zaslišimo šumljanje vode. Pri uhodu smo," šepeče gambusino. "Pazite se! Na desno je voda. Pojdite posamezno in držite se za skale!" "Dobro!" odvrne Old Death. "Ali ni nobene straže tukaj?" "Zdaj še ne. Delavci še ne spe." "To je čedno gospodarstvo! In vrhtega še bonanza! Kako drži pa zdaj pot? Temno je kot v rogu." "Ved no naravnost. Tla so ravna. Nobene zapreke ni več, dokler ne pridemo do šotora.'" V temi vidim le toliko, da smo v bolj prostorni dolini. Na levi se dvigujejo temne skupine. To je gorska stena. Na desni šumi voda. Na ono stran ne moremo videti. Tako gremo in vodimo konje še vedno na uzdi. Jaz, Old Death in gambusino gremo v prvi vrsti. Zdi se mi, kot bi se bilo med nami in skalovjem splazil nekaj psu podobnega. Opozorim druge. Vsi poslušamo, a ne slišimo ničesar. Tema moti", pravi gambusino. "Sploh pa je za nami tisto mesto, kjer je skrivna pot." "Potem je morala priti postava od tam," pravim jaz. "Ce je tako, nam ni treba skrbeti; to je bil vsekakor kak naš prijatelj. Toda stanovalec doline ne bode stikal zdaj okoli. Vi ste se zmotili, senor." Tako se je končala zadeva, ktera je imela tako o-sodepolne posledice za jednega izmed nas. Kmalu vidimo slabotne žarke neke luči, ktera odseva skozi platneno streho. Zaslišimo glasove. Mi trije gremo še vedno v prvi vrsti. "Počakajte druge", pravi. Old Death gambusinu. Počakajte pred šotorem, dokler ne obvestim senorja Uhlmanna." Slišati so morali stopinje naših konj; vendar pa ne odpre nikdo v*Rt. 2e od daleč vidimo, kje so vrata. Old Death vstopi pred menoj. "Tukaj so", pravi nekdo. "Ne pustite jih notri." Med temi besedami nekdo ustreli. Vidim, kako poseže scout z obema rokama po okvirih od vrat; istočasno namerijo več pušk proti nam. Stari se ne more vzdržati; zdrči po tleh. "Moja slutnja---moj brat---odpusti ----v sedlu — " hropi. "Zaboga, ne streljajte, senor Uhlmann!" zavpijejn. "Mi smo vaši prijatelji. Vaš tast in svak sta z nami. Mi prihajamo, da vas rešimo pred pretečim napadom." "Zaboga! Prijatelji!" odgovori nekdo. "Ali je res?" "Da. ne streljajte. Pustite me samega vstopiti!" "Pridite, a nikdo drugi ne." Vstopim. Pred seboj zapledam kakih dvajset mož, oboroženih s puškami. Od stropa vise tri svetilke. Mlad mož stopi predme. Poleg njega stoji propal človek, sodeč seveda po njegovi vnanjosti. x "Ali je bil ta poleg, Harton?" vpraša prvi zad- njega- ./ k % g ri^ (Dalje prihodnjič.) daleka ne pojmi, kaj je ljubezen. Kljub temu pa je vendar hotel izročiti pismo Almi tajno, najrajši lastnoročno. Zato je čakal prilike. In ta prilika se mu je umikala tri dni. Alme >ni bilo na vrt — s!a'bo vreme je nastalo — celo v bolnico ni prišla. Zdravnik je začel trpeti. "Umika se mi! Beži pred menoj !" To mu je naenkrat šinilo v glavo. Razburil se je, stal je cele ure pri oknu in gledal na vrt; hodil je v 'park, oziral so v okna —vse zastonj. Alme ni bilo. Vinku je bilo mučno. Parkrat je že potegnil pismo iz žepa, da ga vrže v nabiralnik. Ali vselej si je premislil- Ze je sklenil, da poišče Prosenca Ali ni si upal v mesto, da ne bi zamudil morda prilike, ko bi ji mogel izročiti pismo. Celo izpreihode je opustil in šetal rajši po parku, dasi je bilo mokro in vlažno. Tretji dan proti večeru se je posvetita iznad lenih oblakov proti zapadu velika ravan sinjega neba. Na vrtu so otreaade rože debele deževne kaplje in drhtele z zelenjem in cvetjem ter dvigale od deževja težke kelihe proti zahajajočemu solncu. Zdravnik ie stal pri oknu. Nje gova duša je bila kelih, ki se je obračal za soTncem, in v srcu ga je 'bilo strah, če mu zajde, kakor je zahajalo cvetju po gredicah. V istem trenutku se oglase vrt na vrata. Vinko je vztrepetal. Da, bila je Alma. Njen prvi pogled je obtičal na oknu, kjer je slonel zdravnik. Dvoje oči je vzkliknilo s sladko radostjo: Nisi izgubljen — nisi izgubljena! Vinkoje spustil s'kozi okno pisemce- Trikrat se je zavrtelo v večernem vetru in padlo v grmiček vijolic. Zdravnik se jej odmaknil od okna. Alma je dobro videla list in previdno prišetala po stezici, nagnila se do vijolic ter utrgala nekaj cvetov. Ko je odšla, ni bilo več lista med cvetjem. Zdravnik je stal za gardino. Srce mu je močno bilo. Prihajali so dvomi, dasi jih je z globokim prepričanjem odganjal in zmagoval. Vendar je bil nemiren, v njem je vse trepetalo, ker je vedel', da se odločuje v tem trenutku njegova usoda. Alma je izginila v vrtno lopi-co. Vinko mi več »trpel pri oknu, razburjen je sedel k pisalni nti-zi. Prsti so nervozno prekladali razne papirje in mialekosti po mi zi, trenutki so se vlekli v večnost. .. . Preteklo je četrt ure, ko zašu-mi nekaj .mehkega na tla v sobo. P. S. Finžgar: IZ MODERNEGA SVETA. Roman. "Vidiš, prijatelj, poznam tebe in trdim, da poznam tudi tvojo izvoljenjko. Ne motim se, če sodim, da sta rojena drug za drujgega. Bodita srečna!" Pirosenc je še enkrat sisnil roko prijatelju, potem pa?potegnil parkrat' silno iz trabuke, da je °blak dima zakril za trenutek njegovo lice, kakor bi se sramoval svoje mehkobe in bi se domislil, da sam bržkone ne bo nikoli tako srečen. Zeli po sreči, a ve, če bi jo iprijel, da se mu izmuzne iz rok, ker — ker — je menda tako usojeno. Nekaj sekund je vladal molk pri mizi. Prosienc je izpregovoril prvi zopet z njemu lastnini ledenim glasom. "Sedaj je tvoja dolžnost, da Alme ne mučiš. Prepričan sem, da te je ona razumela, kakor si ti njo. Tudi diplomatje stavijo predloge — toda treba je dati vsakemu pametno obliko. Zato glej, da čimprej spraviš svoj predlog, svojo izjavo v dostojno in pametno pismo in ga pošlji Almi; ker naravnost do staršev menda ne greš takoj že radi razmer ne!" "Res ne grem in želim, da .je . stvar do konca moje službe v to- ; varni tajna!" [. "Bene! Torej piši ji pametno!, pismo — pa ne diplomaticno pis- j' ttio. Pomoči pero v svoje srce — , i i razumeš in napiši ji tako, da pre • bere z dušo in srcem, ne pa s su-! bo glavo!" j: Tisti večer je Proseenc spre- j niil zdravnika daleč iz mesta. Po- : govor je bil tako iskren, da sta gi o'b slovesu večkrat stisnila ro- ke in se dolgo — dolgo poslavljala- Drugi dan je sedel Vinko pred belini listom pismenega papirja. Večkrat je zastavil pero, da bi začel pisati pismo; vendar je pero vselej zopet odložil in premišljal. Slednjič je potetgnil z roko po čelu in napisal z odločno potezo: * » V^sL^^flft ' fgmiMN^'jkMM For Vour FVF«s' Write tor Free Book: -------1. ^ u^ud to SMakc the čycs MM l ■ Beautiful" ■ ..»■■■■■»■■.»■■■■■ ...................................................milim«..,................................. JOHN L MIHELICH, odvetnik 902 Engineers Building. Cleveland, Ohio. PODRUŽNICA: 6303 St CLAIR AVENUE. Uradne ure: v mestu cel dan, na podružnici pa od 7. do 8. ure zv«čer razun ob sredah. Stanovanje: 1200 ADDISON RD. Tel. Princeton 1938-li ~ m^mmmmmt...............^ ■ ■ Make Your Trip More Enjoyable fey a Refreshing Night on Lake Erse (Your rail tickct is good on the boats) Thousands or cast and north bound travelers say they wouldn't have missed that cool, comfortable night on one of our fine steamers. A good bed in a clean stateroom, a long sound sleep and an appetizing breakfast in the morning! Steamers "SEEANDBEE" — "CITY OF ERIE" — "CITY OF BUFFALO" Daily, May 1st to November 15th Leave Cleveland - 9:00 P.M. \ Eastern / Leave Buffalo - 9:00 P.M. Arrive Buffalo - 7:30 A.M. / Standard Time \ Arrive Cleveland - 7:30 A M. Connections for Niagara Falls, Eastern and Canadian points. Ask your ticket agent or tourist agency for tickets via C & B Line. New Touua Automobile Rate—$10 00. Send for free sectional puzzle chart of the The Great Ship Great Ship "Seeandbee" and 32 -pa e booklet. "Seeandbee" — the II The Cleveland and Buffoio Transit Co. \ lulau" 'wS °«3 Cleveland) Ohio >fTjiW V the world. gTRAN. 4. "ENAKOPRAVNOST" ) t / ; / ■ • . -JULY 9th, 1923. MALI OGLASI CEMENTNI BLOKI jako dobrega izdelka, trpežni in po zmerni ceni so naprodaj. I-mam jih večje število v zalogi. Oglasite se tafooj na 1009 E. 61st iiiiiiiiliii® A. F. SVETEK Co. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V COLLIWOODU. Se priporočam cenjenemu občinstvu v slučaju nesreče ali smrti, da me pokličete ker bom gledal, da bom vsakomur dobro postregel. Ambulanca in avtomobili za vse slučaje. Podpirajte domače podjetje- 15220-26 Saranac Road. O. S. Wood 44 Eddy 4031 jaiai]i3iii!iiiiiiiiiJi!igiiii Vlahov i ŽELODČNA GRENCICA Je narejena m z»P®* čatena v ZARA (Dalmacija! izza leta l861 ROMANO VLAHOV* Naprodaj po vseb lekarnah, sladšcičar' nah in grocerijah Edini zastopniki v Združenih državah V. LANGMANN, Inc 97-99 Sixth Ave., Dept. E. New York, N. Y. Don't Fuss With Mustard Plasters Musterole, made of pure oil of mu* ■ tard and other helpful ingredients, . do all the work of the old-fasM«*1 mustard plaster —without the blisi»j Musterole usually gives prompt re£ . from bronchitis, sore throat, cougn* colds, croup, neuralgia, headache, co gestion, rheumatism, sprains, sore m cles, bruises, and all aches and Pa"' It may prevent pneumonia. All a™ ! gists-35c and 65c jars and tubes hospital size $3. ■■■■■■■■■■■■ai** JAVNE RAZPRODAJE- Kupili smo 122,000 parov * . merišikih armadnih čevljev ' p son jzdelka, mer od 5^2 l2' so bili zadnji preostanek izmed največjih vladnih kontr* torjev za čevlje. Q Ta čevelj je jamčen, da je iz 1 odstotnega usnja, temno ruja barve 5 prišitim jezikom, da " more vanje blato ne voda. A* . tualna vrednost tega čevlja J , $6.00. Toda ker smo'jih kup" toliko skupaj, jih nudimo jav^0" 3 sti lahko po $2.95. Pošljite pravilno mero. Pla^ " te poštarju, ko vam jih odd0 * J pa pošljite dentrno nakaznico-j ko čevlji niso taki. kot Pr»vir^ vam bomo radevo.je vrnili jnar nemudoma na zahtevo- " NATIONAL BAY STATE SH()B COMPANY y | 296 Broadway, New York, N» » mmmmmmmmwmm*n**j SLOV. NAR. ČITALNICA v Clevelandu. se nahaja v poslopju S. N-n*.. —Uradne ure.: Vsak četrte* od 7.-9. ure zvečer: vsako i®".' ljo od 10.-12. ure dop. ' ki: Predsednik Janko N- * gol; podpredsednik Vi»tro^ Grill; tajnik Joseph FodbevS* ; čital. blagajnik Anton Abratn-| knjižničar Anton Kovačič; | zorniki: Edvin Primoshic, J° ^ Medvešek, Boris Paulin. — *7 topnina znaša $0.76, mesečn1" $0.^5. Upoštevajte trgovce fl^ki oglašajo^, , v "Enakopravnosti • DO YOU KNOW WHY - - Telegrams Cause Scenes Like This< jiaws tar fhis mu By fisliur ■mi ..... T - j- . ■ i *.———ii ■ i ■■ ■ ...... , | ., —■ ■ | ------------------m—iiH nmt------------------ i -.......— ■■' ■" ■ »- I ( hose^ND.wT) CTT77?) _ ("»»"H """) COOOH, I ■■—, / IT MVST rTL, Bt IH ^ * I .----K OH, nects A AWK) W«fMb to op&h it \ ^ver me^eo / 6t ! ^^ J:' DD„ /— w u^rrzt) wefcogs i -tn \xwouu> happen to liwohoertfv itwarsftho l 6lu- j {uor.i | swra»ahmiat. cartoon co,h.y.; lj-o j ^ _______a^o____ TI. i i . i I II« III..........'"I----1 Tfl VUI W ' »M.M—«— I l III ll POZOR ROJAKI! kder misli zidati klet ali garažo, naj se zglasi pri nas. Mi dekmo -bloke in zidamo. 1009 E. 61 St. NAPRODAJ r_ je dobro ohranjeno motorno kolo "Harley Davison". Da se poceni. —Zglasite se na 1371 E. 43 St. ISCE «E priletna ženska za gospodinjstvo, ki je pripravljena iti v Detroit. Plača po dogovru. —Obrniti se je na. Joseph K o tar, 300 North Artillery, Detroit, Mich- (159) NAPRODAJ JE trgovina s čevlji. Zaimenja se tudi za hišo. Vprašajte na 15307 Waterloo Rd., Collinwood, O. HIŠA ZA 1 DRUŽINO, 5 sob, kopališče ,lep vrt, 5 minut hoda od St. Mary's slovenske katoliške cerkve se proda za $5.700; $3.000 gotovine, ostalo po $25 na mesec. Hiša je kot nova. Zglasite se na 82 1 Rudyard Rd. Vzemite St. Clair Nottingham karo. (163) ČEDNA SOBA — se odda za e-nega ali dva fanta; elektrika, kopališče in prost uhod. Zglasite se na 1717 E. 47. St. HIŠA ZA 2 DRUŽINE, — 6 sob spodaj, 5 zgoraj; elektrika, kopališča; lot 40x125; vzhodno od 55 St. Cena $8.500; $3.000 takoj, ostalo na obroke. Zglasite se pri W. C. Nehls, 6208 Luther Ave. (159) SLADŠČIČARNA — in groce-rija naprodaj ali v zameno. — Zglasite se pri W. C. Nehls, št. 6208 Luther Ave. (159). NAPRODAJ STA dve hiši, prva deset sob za dve družini, druiga z 3 sobami za eno družino; lot 40x142. Cena $5600. —Pridite in si ju oglejte na 15021 Thames Ave. (173) Notarska in druga dela vseh vrst zvršujemo točno in pravilno. JOHN L. MIHELICH CO 6303 ST. Clair Ave. Cleveland, Ohio. m« 1099 E. 64th St. Kadar se selite in kadar potrebujete dober truck za vožnjo blaga, oglasite se pri meni. Posebno se priporočam sedaj za vožnjo na piknike ali izlete izven mesta. s CENE KOLIKOR MOGOČE NIZKE. VSAKOVRSTNE HISE NAPRODAJ! : Zglasite se pri ! A. SAMICI! and J. GORIŠEK 1123 Norwood Rd. Zgoraj. Tel. Randolph 5633 J. Dr. L. A. Starce Edinj e lov. ophtalmologist SPECIALIST ZA OCI 6127 St. Cla'r Ave. .Cleveland, Ohio. Ure: 10 . 12; 2 . 4; 7 - 8. Ob sredah: 10 - 12. PRODA SE hiša z 9 sobami po nizki ceni. Ra bi se lahko za 1 ali 2 družini; kopalnica, plin, elektrika, furnez in velika klet. Vse v dobrem stanju. Vzame se tudi lot na račun. 1261 E. 167 St. Collinwcod. (164) i----- I ISCE SE | ženska za pranje in čiščenje. — | Zgla?ite se na 340 Dolwood Dr., j nasproti 144 St. in Lake Shore bulevarda- Eddy 8706-M j (159) 1 ---- c RIVETERJI i BUCKERJI HEATERJI Zglasite se pripravljeni za delo. 1 Uposlovalni urad je odprt v ne- 1 deljo dopoldne od 10,—12. ure. 1 The G. C. KUHLMAN CAR 1 COMPANY ] East 140th & N. Y. C. R. R. St. Clair - Euclid Beach kara- EiHffinaHBasHEffaBEaaisaDiSHSfiBi 1 Band's trgovina ' MODNO BLAGO. 6529 St. Clair Ave. cor. E. 66 PI. Dvojne rudeče in zelene znamke cb torkih. BUKSKKeaieifHaiRflHiaaEHHBBHI | NAZNANILO. Članom W. O. V/. Waterloo Camp 281 ^ naznanjam, da se redne mesečne seje vršijo vsak drug torek zvečer ob pol osmi uri v Kunčičevi dvorani, torej ne več vsako tret-" jo nedeljo Kateri pa ne pride na l sejo, febko odda asesment vsaki - zadnji in prvi dan v mesecu na mojem demu od 7- do 9. ure zvečer. Prosim torej bratje, vpošte-i vajte to naznanilo. j Chas. Lampe, tajnik, 466 E. 147 St. (160) John Turk, Claridge, Pa. " Frank Baznik, St. Mary, Pa. . Anten Kovačič, Irvin, Pa. Martin Koroshetz, Johnstown !. Pa-Vincent Jerševar, North Bessemer, Pa. " John Pezdirc,, 343 N. River St. Reading, Pa. Mike Jerina, Wesu Newton, Pa . Bavdek Frank, Dunlo, Pa. Mišmaš Joe, Latrabe, Pa. , Zupančič Tony, Martin, Pa. Kovačič Anton, Export, Pa. | Thomas Oblak, Manor, Pa, Jos. Cveibar, Sharon. Pa. j lakob Mihevec, Box 28, Vamd ling, Pa. " Math Kos, Box 227, Cuddv, Pa. Vsi gornji zastopniki so upr& vičeni nabirat' nove naročnike i j ' ^obirati zaostalo naročnino i< dnevnik "Enakopravnost''. Roja : kom po naselbinah jih toplo priporočamo in želimo, ko vas obiš dej o, da se boste gotovo naročil ali pa plačali zaostalo naročnino Naselbine kjer še nimamo za ^ atopnikov in bj kdo želel prevze ti zastopstvo za naš list, naj piš» na spodnji naslov in mi mu bomc poslali potrebne listine ter druge podatke. Uprava "Enakopravnosti" 6418 St, Clair Ave., r________ Kadar želite izvrstnega godca na harmoniko, se ojrlasite pri FRANK ZIBERNA, 1055 E. 67 St. Se priporočam društvom za veselice in drugim ob času porok, krstij in botrij. Vsa naročila naj se odda par dni preje. (x) par. Rekel ni sicer nič, toda z revolverjem je dal vsem znamenje, ; da naj stopijo proč od mize, nakar je pograbil denar. Tudi predalo, v katerem je bilo onih šest sto dolarjev je že hotel odpreti, toda ker se ni takoj udalo, je opu stil poskus ter po'oegnil. —V soboto je vtonil v jezeru Erie 211etni Thomas Dickson. I doma iz Hutchinson, Kansas, ki j se je mudil tu po trgovskih op- j ravkih in je stanoval v State ho-telu, 5607 Euclid Ave. On, dobro; poznana L kalna plavalka. Miss Irene Lueker iz 4302 Wood-bridge Ave. in par drugih prijateljev, se je podalo kopat na stop 21, Lake rd. Ko je začula Miss Lueker iz smeri, v kateri je plaval Dickson, klice za pomoč, je , nemudoma plavala za njim ter mu skušala pomagati. Trikrat sta že oba zginila iz površja, nakar se je dekle v strahu za lastno življenje iztrgalo borečemu moškemu ter se komaj rešilo smrti. Dickson se jo je namreč v smrtni borbi oprijel tako krčevito, da je morala porabiti vso silo, da se mu je iztrgala. Na obrežju je takoj padla v nezavest. Dickson pa je izginil v valovih in do včeraj s a še niso našli. Kolikor se je moglo povzeti iz pisem, katere se je našlo v njegovi sobi, ima priti danes njegova mati semkaj na obisk. Pri sinu jc nameravala ostati teden dni. Sedaj p,a bo prišla, da zve o nje-i?ovi nesrečni smrti. --O- Ford kot neodvisen kandidat? EDEN IZMED PRIJATELJEV PRAVI, DA JE KONČNA OD LOČITEV V ROKAH FORDOVE ZENE. Detroit, 7. julija. — Glasom izjav intimnih prijateljev Henry Forda, bo slednji kandidiral za predsednika, toda le, ako se bo za to izrekla njegova žena. Njegovi prijatelji se boje, da ne bi Ford zamogel dobiti kandidature demokratske stranke in so prepričani, da bi dobil več glasov kot neodvisen kandidat, kot pa katerikoli izmed obstoječih dveh. strank- Rev. dr. William Dawe in odvetnik J. E. Green, ki sta intimna prijatelja Forda, sta prepričana, da bi Ford imel največ prilike za izvolitev, ako bi nastopil samostojno. William Livingstone, predsednik Dime Savings banke v Detroitu, ki irna več zaupanja pri Fordu kot katerikoli drugi bankir, pa pravi, da ni gotov. On pravi, da ima Mrs. Ford jiako velik vpliv pri svojem možu in da je sprejem nominacije v resnici odvisen od nje. NASI ZASTOPNIKI. Paul llovar, Box 275, Blaine. O. Box 45, Rayland, O. Za Pennsy Ivani jo: Gnus Math., R. 1, Box 310, Mc- Clellandtown, Pa. Joe Merše, Box 248, Meadow Math Le3kovec, 35 Smithsonian St.. Girard, O. Andrew Vidrich. Johnstown, Pa Viax Kragelj, 1819 E. 33rd St.. Lorain, O. Thos. Mrcina, Box 16, Power Rudolf Gorjup Moon Run, Pa. • i a n k Hayny. Whitr.ev, Pa. uouis Tolar, Imperial, Pat w.ton Jerich, Lloydell, Pa. tohn Branstetter, Yukon, Pa, 'aul Weis, Casselman, Pa, Te tri tekmovalke so prodale skupaj za $566.80 srečk in ostale prodajalke pa za $324.66, tako da je bilo prodanih srečk za $891.46, kar je jako lep dohodek za S. N. Dom- Tekom petih dni je bilo okroglo $5500 dohodkov, vseh dohodkov pa bode oxroglo 6 tisoč dolarjev. Cisti prebitek bo najbrže znašal približno tri tisoč dolarjev. Daljše in podrobnejše poročilo in objava računov sledi v kratkem. —Nocoj se vrši redna mesečna seja dram. dr. "Ivan Cankar". Vabi se vse člane in članice, da se gotovo seje vdeleže, ker je jako važna- —Dne 29. julija bo imelo dr.Z. M. B. svoj piknik na Petkovško-1 vih farmah. Cenjeno občinstvo se že sedaj opozarja, da ga obišče. —Neki samski ter maskiran bandit je prišel včeraj na sejo ženskega društva Woodmen of the World, št, 77, ko je zborovalo na 8339 Woodland Ave. ter odnesel $29.17. dočim je vsoto $600 pregledal- Bila je skrita v enem izmed miznih predalov. Seji je prisostvovalo kakih 40 žensk, toda ropar je čakal za svoj napad do konca seje, ko je odMa večina že domov in je bilo le še par članic in uradnice v dvorani. Tajnica Miss Margaret Pastor je ravno preštevala zadnje dohodke na mizi. okrog nje pa so stale druge ženske, ko se je pojavil rc —i Hi i i iiiiiiii up Najmočnejša obramba. Od početka življenja so se ljudje borili za neodvisnost in vendar državne številke kažejo ,da izmed vsakih sto ljudi, ki so danes stari 25 let se bo moglo vzdrževati same sebe samo enajst, ko bodo stari 65 let. Teh enajst ljudi, bodo oni, ki so spoznali, kako neobhodno potre bno je hraniti in štedi-ti in kako veliko obrambo tvorijo vloge zoper odvisnost od drli gib. The International BI d g. & Loan Association plačuje vedno 5% o-bresti na vse vloge. The International Building & I Loan Ass'n 6235 St. Clair Ave. 5% -----------------^ ! Dnevnik i —=—11 ............. | Enakopravnost j JF. LAST SLOV. DELAVCEV, KATERI SO GA PRIČELI IZDAJATI ZA NAPREDEK SLOV. NASELBI- j NE V CLEVELANDU IN DRUGOD JE NAJBOLJ RAZŠIRJEN LIST v Clevelandu in ogla- ! sevanje v tem listu je uspešnejše kol v kateremkoli drugem listu. Trgovci naj upoštevajo delavski list, iker tudi oni so odvisn. od delavcev. Zato naj oglašajo v listu, kate^j je njih lastnina. || DRUŠTVA SE BODC POVZDIGNILA na članstvu, ako i_ bodo oglašala v našem listu. Dokazano je, da je en sam oglas pripomogel, da so bile društvene pri- I — | TISKOVINE VSAKE VRSTE izdeluje naša tiskan,., S Priporočamo društvom, trgovcem . in posamezni- kom. da kadar potrebujete tiskovine zro:ite delo ipam, ako hočete imeti isto lično izdelano in po nizki ceni | DELAVCI NAJ VEDNO IN POVSOD podpirajo one. i kateri podpirajo njih podjetje. Pri nakupovanju potrebščin naj povjdo. da so videli oglas v "Enakopravnosti"'. i "ENAKOPRAVNOST" KOT DNEVNIK, bo vedno deloval za koristi in povzdigo slov. naroda, v kal. S turnem ali gospodarskem oziru. Ako še niste naro- čeni, se naročite takoj, ker dolžnost napram samim i sebi va« veže, da podpirate ono, kar je v vašo ! korist. jr 'ENAKOPRAVNOST" bo v sporih med delom in ka-pitalbm, vedno na strani delavstva. Ne bo se vas izdalo, kot to napravijo listi, kateTe lastujejo privatniki. Nas napredek je v vašo kori9t, zato je potrebno. da podpiramo eden drugega. i ! jO 1 AmeriškoJug. \ Tiskovna Družba ==================== Bell Rand. 5811 6418 St. Clair Ave. ^ - Clevelandske novice —Na Semnju S. N. Doma se je i vršila tudi tekma za največji j skupiček pri prodaji srečolova. ! Tekme se je vdeležilo vec naših \ narodnih žensk in deklet- V tej | tekmi je bila zmagovalka Mrs. Mary Kushlan, članica društva Napredne Slovenke, št. 137, SN |PJ, ki je prodala srečk za $274, druga je Mrs. Pavla Zigman, članica dr. Carnioia Hive, št. 493, ! L. O. T. M., ki je prodala za | §205.30 srečk in tretja je bila | Miss Jennie Medved, članica dr. 'Slovenske Sckolice, št- 442 | SNPJ, ki je prodala za $87.30 srečk. Mrs. Kushlan dobi kot prva delnico S. N. Doma, drugi dve pa dobite primerne dobitke.