Poštnina plačana v gotovini DELAVSKA ENOTNOST »Volitve 11. novembra so volitve, ki jih smatra ljudstvo za svoj bistveni in usodni korak, kakor je smatralo ljudstvo za svoj bistveni in usodni korak odločitev, ko je šlo v narodno-osvobodilno borbo.« Iz govora predsednika Narodne vlade Slovenije tovariša Borisa Kidriča, dne 4. novembra 1945 GLASIL® ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE Leto L, št. 26 Izhaja vsako soboto Ljubljana, 9. novembra 1945 Cena Din 2.—. Mesečna oz ročnimi Din 8. Delavski razred in 11. netrenbar Še nekaj dni nas loči od zgodovinskega 11. novembra od dneva, ko bo dalev-ski razred Slovenije in Jugoslavije pokazal svojo moč, svojo zrelost, svojo pravo legitimacijo najmočnejše sile v Sloveniji in Jugoslaviji Zdaj, ko stojimo na tem velikem ovinku ki delavski razred loči od vsega starega in nam odpira vrata v novo življenje, ki ga je prav delavski razred tako hrepeneče pričakoval, boril se zanj trpel in umiral po ječah in taboriščih, kljub vsemu nosil vel.ko zastavo prvenstva, napredka in novih Idej, za katere so šli vsi ostali sloji našega naroda v krvavo borbo, ki ji ni primera v svetovni zgodovini, se lahko ozremo v našo zgodovino, da bomo znali oceniti vsebino pravega življenja delavca in nameščenca v preteklih desetletjih, njegovo moč in klavrno politično, gospodarsko in kulturno življenje na naši lepi zemlji, ki je polna naravnega bogastva, do katerega pa ni imel delavski razred nikoli nobenih pravic. Že ob nastanku razvijajoče se industrije v preteklem stoletju, ko je vzporedno rasel delavski razred v Sloveniji, so vse močne sile, ki so imele gospdar-sko, politično in kulturno življenje v svojem zakupu, stremele za tem, da bi razvijajoči se delavski razred Slovenije ostal v večni politični in kulturni nevednosti, da bi se ves vživel v vlogo pridnega delavca, M verno spoštuje delodajalca in da vidi v njem svojega največjega dobrotnika, ki bo skrbel, da se bo popolnoma vživel v razmere na slovenski zemlji, kajti za njegovo abecedo znanja in redko žlico močnika bo skrbela peščica ljudi, ki ima večno legitimacijo delilca vseh zemeljkih dobrot, katere delavska raja s svojim suženjskim delom nakopiči. Zganile so se puhle glave izkoriščevalcev, ko je ob pariški komuni 1871 tudi v delavski razred Slovenije padla iskra upanja, samozavesti, moči in vere v svoje zgodovinsko poslanstvo, Nsnu-sleči stroji žandarjev so imeli več bese-de, kot pa najboljši delavci; strah in tre-pet je šel v kosti nazadnjaški gospodi ob nastanku prvih strokovnih organizacij. Spričo tega nastopa delavskega razreda vidimo, kako kruto je že takrat reakcija znala kaznovati najbolj zavedne delavce, ki so bli širitelji novih idej bratstva, enotnosti in napredka, Zato vidimo pionirje delavskega razreda Železnika in njegove tovariše, kako jih sodijo takratni veleposestniki in graščaki. Od teh pionirjev dalje vidimo dobo polno vsakodnevnih borb in težav za pravice delavskega, razreda: pasje biče na mizah ravnateljev, mrke bajonete na vsakem sestanku, nastopi žandarjev v Trbovljah, ki so pritisnil proti delavcem, ki so se zavedali svojih pravic. Dolgotrajna je bila borba za splošno enako volivno pravico, do katere delavski razred kot ustvarjalec vseh dobrin ni imel. »Kaj, enaka splošna volivna pravica —- so grmeli takratni oblastniki — »to je naša poguba! Ta revni razred naj dela, a mi mu bomo kovali zakone življenja!« V tistih časih pa je mojster slovenske besede Ivan Cankar napisal: »Na tvojih plečih, na plečih delavca-proletarca, leži bodočnost slovenskega naroda, naroda proletarca.« Dalje vidimo, kako je dolga štiri leta 1914—1918 umiral za vero, dom in cesarja na vseh bojiščih Evrope, kamor so ga vodili naduti nemško cesarski pulil; generali, kjer je umiral v desettisočih skupno s svojim naravnim zaveznikom — kmetom. Vidimo, kako ga je prešinja lo ob žaru Oktoberske revolucije, ko je mislil, da bodo žarki Velikega Oktobri? posijali tudi na našo. ubogo slovensko zemljo. Dolga leta trpljenja, dela in več nega razočaranja v versajski Jugoslaviji, kjer so mu razni protiljudski elementi dali čutiti svozjo moč: na Zaloški .cesti, kjer je tekla kri delavcev, razne »Obznane«, kjer so mu uničili najbolj ljudsko stranko ____ Komunistično parti jo, izdajstvo nekaterih voditeljev, Id so presedlali k sovražnikom ter izdali s tem svoje prepričanje in delavski razred Trbovlje, kjer so se učil: mladi jug'slovanski fašisti ubijati delavce po vzgledu svojih sorodnikov — fašistov v Italiji Bileča, Mitroviča, zagrebška in beograjska glavnjača, Kamoi so šli vsi dolgi transporti, kateri so Kazali delavskemu razredu njegove pravice m koraka'.) na čelu delavcev, ne ozirajoč se na vse težave, ki so jih čakale in jih končno privedle v dolgotrajno trpljenje po ječah. Vse strahote in trpljenje, ki ga je delil kralj Aleksander z Živko vicem od leta 1929. dalje, brezposelnost, beda, gladovna stavka v Trbovljah 1933, ob kateri se je zgrozil ves kulturni svet. Preganjanje zavednih delavcev od strani Korošca, Kreka, Stojadinovica 1936, ko so zapirali m tepli tekstilne delavce in delavke v Kranju. Skratka, delavski razred vidi za seboj vijugasto cesto brezprimemega preganjanja, ponižanja in brezpravnosti, ki jo je doživel do teta 1941., da tega zgodovinskega leta, ko je za obrambo svojih pravic in za svojo lepšo bodočnost vzel usodo v svoje roke in se vsa štiri leta domovinske vojne hrabro boril in umiral v deset tisočih na svoji lepi zemlji in s svojim naravnim zaveznikom kmetom dočakal in izvojeval skupno z narodi Jugoslavije zmago in svobodo, katere mn ne bodo vzele nobene sile tega sveta, in katere bo zvesto zavaroval na potu obnove novega človeškega življenja na svoji bogati zemlji Zato bo za delavski razred Slovenije il. november najbolj svečan dan v njegovi zgodovini, o katerem bodo govorili še pozni rodovi. Naj bodo ti dnevi, ki nas ločijo od 11. novembra, dnevi temeljitega prepričevanja in vzgoje vseh tistih, ki še dvomijo v moč Osvobodilne fronte in Ljudske fronte. In da je že s tem, ko je počila prva puška L 1941., bila pokopana tudi nada vseh tistih protiljudskih elementov, da bi še kdaj koli obnovili stanje v naši državi tako, kakor je bilo prej. Dejstvo je, da so Enotni sindikati delavcev in nameščencev najvažnejši čini-telj Osvobodilne fronte v vsem javnem življenju. In če govor.mo o obnovi v naši zemlji, je pač v največji meri odvisno od dela delavskega razreda, kako in kdaj bo ta obnova izvršena, in prav spričo te vloge, kakršno ima delavski razred v naši novi državi, mora biti vsak organiziran član strokovnih organizacij ponosen, da pripada taki močni delovni armadi, ki je nosilec napredka in blagostanja v naši zemlji, V teh dneh je tudi dolžnost odborov Osvobodilne fronte po tovarnah, rudnikih in obratih, da z vso silo izvršuje svoje politično delo na svojem delovnem področju in da tudi pomagajo po terenu v predvoiivnl kampanji. S svojim pravilnim delom in prepričevanjem bodo naše Enotne strokovne zveze uničile propagando vseh tistih smešnih bednih ostankov, ki še verujejo, da se bodo kdaj vrnili narodni izdajalci. Da, vrnili se bodo, saj prav zdaj naše časopisje prinaša, da bo naša ljudska oblast sodila dva največja zločinca: Eupnika in Nediča, Njim bodo sledili še drugi zločinci, ld Imajo na vesti stotisačere žrtve naših najbolj-s h ljudi. Sicer pa bodo 11. novembra doživeli vsi tisti bedni ostanki svoj veliki udarec. Po tovarnah, rudnikih in obratih naj se razvije pravo tekmovanje, kateri odbor OF bo imel več predvolivnih zborovanj in sestankov, na svojem de-lovnem področju in na terenu po mestnih kvartih in po deželi. S svojim deiorn v sedanji predvolivns dobi bomo najboljše dokazali, kako spoštujemo spomin vseh padlih borcev-de-lavcev, id so padli v domovinski vojni, s tem, da bomo podvojili naše dosedanje delo, da bomo 11. novembra izšli čim močnejši. S tem se bomo najboljše pripravili na svoj največji praznik Osvobodilne fronte, na katero se pripravlja vse ljudstvo Slovenije, ker bomo dali ponovno izraza m za večno potrdili, da bo naša država demokratična, kat en si bo ljudstvo samo gradilo boljšo bodočnost. Zato bomo mi delavci, organizirani v SnotnSh sindikatih 11 novembra pokazali, da smo res jedro Osvobodilne fronte, ki se zavedajo svoje vloge v novi državi. Matevž Hace. 11. novembra bo delavski razred glasova! za Tita, za republiko kajti samo na ta način bo ohranil pridobitve težke narodno osvobodilne borbe in zagotovil vsemu de lovnemu ljudstvu Jugoslavije pravico in možnost do svobodnega in človeka dostojnega življenja. <-*- Te volitve so nadaljevanje naše bistvene odločitve v narodno-osvo bodilni borbi, volitve, ki naj izrečejo, da mora ustava, sprejeta v Usta vodajni skupščini, potrditi vse, kar so si pridobili naši narodi, kar si je priborilo naše ljudstvo. 11. NOVEMBER bo potrdilo pridobitev narodno-osvobodilne Borbe Veliki? predvolilno zbcrova»|e na K^mgstemem trgu v L|i£Mfa»i Kongresni trg je bil v nedeljo 4. 1 m. spet pom manifestantov - Ljubljančanov, ki so se v dolgih povo.kah zgrinjali tja, noseč zastave in transparente s pomembnimi napisi. En sam val navdušenja je preplavil množico, ki je z glasnim vzklikanjem dajala izraza in duška svojim mislim, posebno takrat, ko so ~e pojavili na okrašeni tribuni kandidati mesta Ljubljane Kot prvi je govoril predsednik NVS tovariš Boris Kidrič, ki je v svojem govoru naglasil, da bo naš slovenski narod na volitvah potrdil to, za kar smo se štiri leta bojevali v narodno osvobodilni borbi, za kar je naš delavec, naš kmet, naš delovni inteligent štiri leta žrtvoval vse. »V teh zadnjih tednih so se povsod vršila predvolilna zborovanja, na katerih je naše ljudstvo razpravljalo o vseh težavah in o vseh argumentih, s katerimi skuša reakcija preslepiti ljudske množice,« je dejal tovariš Kidrič in izrazil željo, naj bi ta shod ponovil vse to. kar je med volilno kampanjo izreklo slovensko ljudstvo ramo. »Za kaj gre pri teh volitvah? Samo za to, da nočemo nikoli več starega, nikoli več stare Jugoslavije, ki ni bila sposobna obvarovati ljudstvo pred imperialističnim _ inozemstvom, ki svojim narodom nikoli ni bila resnična domovina,, ki jim ni nudila enakopravnosti, pač pa jih je zatirala. Gre za to, da nočemo nikoli več Jugoslavije brez demokracije, Jugoslavije fašističnih in kraljevskih diktatur, Jugoslavije socialnega izkoriščanja, tistega brezobzirnega brutalnega izkoriščanja, kar si ga je sploh mogoče misliti. Te volitve so izraz naše odločne volje, da hočemo Jugoslavijo, kakršna je zrasla v narodno osvobodilni borbi, najusodnejši borbi jugoslovanskih narodov, kakršna ie zrasla pod vodstvom največjega jugoslovanskega sina, tovariša maršala Tita. V nasodno osvobodilno borbo pred štirimi leti niso šli in tudi niso v njej žrtvovali, prelivali svoje krvi in izgubljali, svojih življenj stari protiljudski oblastniki, v to borbo niso šli krvosesi, niso šli izkoriščevalci ljudskega znoja. Vsi ti r: šli na drugo -stran, šli so k okupatorju. V narodno osvobodilno borbo je šlo naše ljudstvo, ki je prelivale svojo kri, ki je darovalo svoja življenja. Zato je iz te borbe zrasla nova Jugoslavija. Ne taka, kakršno bi si že'eli propadli protiljudski oblastniki, kakršno bi si želela dinastija, kakršno bi si želeli generali in višji oficirji, ki so armado razrušili in državo izdali. Zrasla je Jugoslavija takšna, kakršno si želi naše ljudstvo. To je predvsem Jugoslavija, ki ne bo nikoli več dopustila, da bi bila vprežena v kakršenkoli voz reakcije ali tujega imperializma, ampak brani in bo vselej branila suverenost države in vseh svojih narodov. Nova Jugoslavija ne bo n nikoli več dopustila reakcioamim krogom doma, da bi izdajali naše državne in nacionalne interese kateremu koli tujemu imperialistu. To je Jugoslavija, ki ni več mačeha za svoje narode. ampak je postala resnična domovina svojih narodov, zakaj njeni narodi so enakopravni; to je Jugoslavija, v kateri niso več mogoče fašistične in kraljevske diktature, kajti v njej vlada ljudska demokracija. Jugoslavija je tista, v kateri pripada vsa oblast svobodnemu ljudstvu, v kateri ni več mogoče brezobzirno socialno izkoriščanje. Ni namreč več mogoče, da bi proti-ljudki oblastniki izkoriščali politično oblast kot sredstvo gospodarskega, socialnega izkoriščanja delovnega, ljudstva. Jugoslavija je tista, kjer je politična oblast sredstvo delovnega ljud dva, zato, da si izvojuje čim čim boijše in čim lepše življenje. Za to novo Jugoslavijo in proti stari razpadli -Jugoslaviji bomo odločali 11. novembra. Sedanje volitve niso. kakor so bile svoje ča.e, ko so se prepirala med seboj posamezne stranke. To so volitve, ki jih smatra ljudstvo za svoj bistveni in usodni korak, kakor je smatralo. ljudstvo za svoj bi tveni in usodni korak odločitev, ko je šlo v narodno osvobodilno borbo, te volitve so nadaljevanje naše odločitve v narodno osvobodilni brbi, volitve, ki naj izrečejo, da mora ustava, sprejeta v Ustavodajni skupščini potrditi vse, kar so si priporili naši narodi, kar si je priborilo naše ljudstvo.« V nadaljnjih besedah je tovariš pred.ed-nik podal ja.no sliko reakcije, ki je sicer preslabotna, da bi se izp.ačalo o njej kaj več govoriti. Ta reakcija skuša slepiti naše ljudske množice z različnimi »argumenti« samo » tem namenom, da bi se ne posiužile svojih pravic in bi -e ne izreklo tako, kakor je v njihovem interesu. »Mnogo op.avka imamo z ekonomskimi povojnimi težavami. Prav te težave skušajo razni reakcionarni prišepetovalci izkoristiti. Pokazati skušajo na ljudsko obla.t in na ljud.tvo samo, češ, da ljud.ka oblast, da ljudstvo ni sposobno odpraviti teh ekonomskih težav. Te težave, pravijo, so rezultat ljudske oblasti, rezultat dejstva, da je prišlo ljud.tvo na oblast. Na ta »argument« je treba odgovoriti tole: prvič, katera država razen Sovjet.ke Zveze je danes v Evropi, kjer bi imelo ljudstvo sedaj, po vojni tudi v go.pod ir ritem pogledu tak položaj, kot. ga ima pri nas. Naj gredo ti reakcionarni prišepetovalci v katerokoli sosednjo državo, v kateroko.i državo na zapadu in naj pogledajo dejanski položaj delovnega Ijud.tva, dejan ki ekonomski položaj, red in organizacijo in naj potem odgovore, ali je pri nas slabša ali tam. Drugič je treba opozoriti: te težave niso rezultat takšne ali drugačne ofola-ti, te težave so rezultat vojne, posledica vojnega razrušEtija in te težave so posledica sodelovanja domače reakcije z okupatorjem, domača reakcija ni sodelovala samo politično, ampak je pomagala tudi eknoms.ro uničevati našo deželo. Ista protiljuddra, proti-nacionalna reakcija., ki je prej podpirala okupatorja in z njim sodelovala, ld mu je pomagala gospoda, sko uničevati in rušiti našo deželo, bi hotela danes ekonomske težave naprtiti nam. Mi nismo nikoli trdili, da se bosta čez noč cedila mleko in med. Že takoj, ko smo prišli v osvobojeno Ljubljano in, no so se ljubljanske množice zbrale okrog Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, -mo poudarili, da bo še ogromno težav, da se bomo morali še boriti z veliko požrtvovalnostjo. Niti enkrat ni en govornik v tej volilni kampanji dajal obljub, da bo ekonom-kim težavam jutri kraj. Takih obljub tudi danes ne dajemo. Na.proino, mi od ljudstva, ker gre za ljudstvo, zahtevamo še nadaljnjo požrtvovalnost. Mi dajemo le eno obljubo: povojne težave, ki jih premagujemo danes, bodo premagane zares v korist Ijud.tva in ne tako, kakor po prvi svetovni vojni, ko je bila tako imenovana gospodarska konsolidacija storjena v korist protiljudskih magnatov in protiljudskih oblastnikov. Za reakcionarnim izkoriščanjem ekonomskih težav pa se skriva še nekaj. Skriva se nevolja in zagrenjenost reakcije nad požrtvovalnostjo, nad zavestjo našega ljudstva, ista zagrenjeno.t, kafior se je skrivala prva leta osvobodilne borbe. Poznamo reakcio s te strani. Tudi. takrat, ko je bilo. treba zgrabiti za orožje in se z njim boriti proii okupatorju za svobodo in za to, kar. imamo danes, tudi takrat je leakdja apelirala na nezavedno.!, na slaba čustva v naših ljudeh. Govorila je: ne žrtvujte se, iz tega ne bo nastalo nič. Pa je na.tala iz vsega tega naša svoboda, pa je nastala naša oborožena pest in naša divna Jugoslovanska voj ka m je iz vsega tega nastalo to, kar imamo danes. Naše ljud.tvo tudi tokrat ni poslušalo reakcije, v nasprotju z njo in njenimi dejanji je šlo v oboroženo borbo in pokazalo visel.: svoje zavesti in požrtvovalnosti. Isto zavest in požrtvovalnost bo pokazalo tudi sedaj, ko gre za borbo proti ekonomskim težavam. V na .prot ju z dejanj ji reakcije in njenimi željami bo naše ljudstvo zmagalo in si bo ustvarilo temelje za lepšo bodočnost, za blagostanje ljudstva." za blagostanje novih pokolenj. In drugi argument, ki ga uporablja reakcija, da so celo v zavezniškem inozemstvu ljudje, ki jim nova Jugoslavija ni simpatična, in ki lahko povzročijo tujo intervencijo je tovariš predsednik podč.tal samo en odgovor, namreč, da je ta argument prvič izdajalski in drugič idijotJki. »Kakor doma. tako so tudi v inozemstvu reakcionarni kio-gi, ki jim demokratična vsebina nove Jugoslavije ni všeč. Dobro vemo, zakaj je tako. Slep bi bil, kdor bi mislil, da je dru- gače. Hkrati » tem pa raste avtoriteta nove Jugoslavije povsod po . inozem-tvu. Tudi v demokratičnih angleških in ameriških množicah je Jugoslavija od v.eh manh in srednjih držav država, ki ima največ,e spoštovanje zato, ker se je njeno ljudstvo analo boriti proti okupato.u z orožjem in zato, ker svoje suverenosti ni.mo dobri: na pap r-ju, ampak smo si jo priborili z goiimi rokami. In še ima Jugo-iavija tisto mogočno zavezništvo države, s katero vred se je naše ljudstvo borilo, odkar je stopilo v borbo proti dmpatorju. To je zavezništvo velikega ra-koega na: oda in vse Sovjet rite zveze, Jugoslavija, ki je bila vselej in bo ostala zve.ta svojim obveznostim do ve-ikih zaveznikov Anglije. Amerike in Sovjetske zveze, ki je znala v borbi proti okupatorju iz-vojevati svojo suvereno-t z orožjem, ta Jugoslavija — naj si izdajalci in idijoti mislijo, kar si hočejo — bo svojo suverenost znala ohraniti tudi v miru. Za prišepetavanj em reakcionarnih krogov se Jcriva nekaj drugega. To je njihova p> padla želja, da bi do.egli s pomočjo nauiš-nekoli inozemske intervencije to, če^r kujub zvezi z itaiijan.kih in nemšk.m okupatorjem niso mogli. Te želje so prav tako izdajalske, kakor je bilo izdajalsko njihovo poče.je za ča.a okupacije. Med temi željami in nihovim početjem za časa okupacije je vez, ena sama rdeča nit in ta rdeča nit se imenuje narodno izdaj tvo. V ostalem pa ve.ti, ki prihajajo, vsak dan bolj smešijo njihove pobožne želje. Namesto odložitve volitev — s čimer so skušali slepiti ljudske množice — je prišla ve.t, da je angleško zunanje ministrstvo bvestilo našo državno kotni-ijo, da nam bo izročen Rupnik.« O »pasti:skem pnmu« je tovariš predsednik dejai, da je to tretji »argumn.iL« opozicije, Ki pravi, da pri nas zahtevajo katoličani katoriško cerkev. Poudaril je, da to »pas Ur-ko pimo« ni ime.a nam. na braniti svooode vere in svobode katoličanov, ser pri nas nihče ne zatira katonšKe svobode vere in sveti ode katoucanuv, ker ne ovira popolnoma svobodrmih verskih oaredov. To pa.ti.sko pi-roo je imelo prav isti namen, kakršnega je imel škof Rozman, ko je stopil na streti okupatorja, namreč huj-kati. proti ijudriti oblasti in proti ijuds.emu gibanju. To pastirsko pi mo ni brio pot.eono nikomur drugemu, kakor tisti reakciji doma in v inozem-tvu, ki ji ni všeč, kar je pri nas, ki ji ni všeč naša ljudska obiast Tovariš predsednik je govoril nato še o enem »a.gumen tu« onemogle reakcije, ki nima možnosti in nobenega programa, da bi nastopila s pozitivnimi predlogi. Reakaja v glavnem ne zmore drugega, kakor širiti vesti, ki se takoj pekažejo kot lažne. Na to je treba odgovoriti s tem, da tLte bodisi resnične reakcionarje, bodiri bedake, ki prenašajo te vesti, razkrinkamo na licu mesta, da jih o-mešimo. pa bodo ti ljudje kmalu prenehali s širjenjem takih vesti. Reakcija je imela prozoren manever: ker ni bila sposobna priti na dan s pozitivnim program.m, ki bi ga po-tavila proti programu Ljudske fronte, in ker dobro ve, da se bodo ljudske množice 11. novembra odločile prav tako, kakor so se odločile v narodno osvobodi-ni borbi zato je proglasila ab.tinenco, češ, mi vemo, da bodo prišle množice volit, toda, ker nismo bili sami udeleženi, bomo imeli možnost reči, da so šle množice prisilno volit, da v Titovi Jugo.laviji ni svobode in da zato te volitve niso pravi odraz razpoloženja množic. Da preprečimo ta manever in njihovo dejansko borbo proti svobodni odločitvi naših ljudririh množic, je naše vodstvo pred agalo predsedstvu Zača.ne narodne skupščine »skrinjico brez liste«, s tem je bil zadan odločilen udarec protidemokratičnemu, hi-nav-kemu manevru opozicije, ki je po eni stiani proglašala abstinenco, po drugi strani pa bi pričela vpiti doma in v inozem-tvu da naše volitve niso bile svobodne. Jasna stvar — skrinjica brez liste je skrinjica tistih, ki hočejo staro Jugoslavijo, Jugoriavijo nacionalne neenakopravno.ti in zatiranja, Jugoslavijo kraljevskih in fašističnih diktatur, Jugoslavijo, vpreženo v voz inozemskih sovražnikov našega ljudstva in naših narodov, skrinjica ti.tih, ki hočejo kraljevsko tiranijo in -ocialno izkoriščanje. Vsi tisti, ki hočejo tako Jugoslavijo, naj vržejo svoje kroglice v to skrinjico brez liste. Mi pa hočemo novo Jugoslavijo, Jugoslavijo, kakršna je zrasla iz naše naro_.no osvobodilne borbe, kakršna -e je porodila iz krvi naših najboljših sinov in h čem, mi bomo vrgli svoje kroglice v _ skmijico Ljudske fronte, v Titovo skrinjico. Dne 11. novembra bomo glasovali za vse to. za čemer je naš narod težil stoletja, glasovali bomo za v .e to, za kar smo se pred štirimi leti podali v krvavo oboroženo borbo, glasovali bomo za svobodno republiko Sl venijo v zvezni ljudski republiki Jugoslaviji Govor pred.ednika tovariša Kidriča je množica poslušala z velikim navdušenjem in ga spremljala z vzklikanjem in ploskanjem. Za njim je govoril tovariš Edvard Kocbek. zvezni minister za Slovenijo, kandidat na "federalni listi za Dom narodov, ki je v svojem govoru poudaril, da volitve, ki se jim bližamo, niso neko formalno izpolnjevanje demokratičnih svoboščin, ampak so del velikega grajenja slovenske domovine. Te volitve, ki so pred nami. predstavljajo pohod slaven ritih liudfrih mr oži c, da ? svojim ckTočnim volilnim gla"cm izpolnijo in dokončajo to. kar ie orožje tako zmagoslav- Kal mora vedeti vsak volilec Vsak volivec, ki bo v nedeljo izpolnil svojo državijansKo pravico m dolžnost, se mora zavedati, da volitve v Ustavodajno SKupscino pomenijo dokončno potruno in zaitijuceK veličastne narodno osvobodilne borbe. Da bo z vonvniin dejanjem v nedeljo vsak državljan osebno potrdil pridooitve te borbe, potrdil naao Ijudsao demoKra-cijo, potrdil obi^st deiovnega ljudstva, potrdil demokratično zvezno re-pubiiao Jugoslavijo, v kateri je vsem njenim narodom zagotovljena popolna enaKopravnost in možnost razvoja v vsakem oziru. S tem svojim potrdilom pa bo obenem sleherni dar pečat na vse staro, na staro čaršijsko, protiijud-sko, monarhično Jugoslavijo, ki je bua temnica nasin narodov. Ker so voiitve tako velikega pomena, je jasno, da je tudi samo votivno dejanje treba vzeti nadvse resno. Gre predvsem za to, da pri volitvah zaradi nevednosti ah nerodnosti posameznih voiivcev ne bi bilo nepotrebne izgube glasov, nepotrebnih motenj pri izvrševanju samega votivnega post >p-ka in posebno kršenju demokratičnosti volitev. Zato naj se volivci že sedaj seznanjajo z votivnim postopkom in s tehničnimi določbami v zvezi z njimi. Vsak volivec naj se čimpreje pozanima, na katerem volišču bo volil. Še enkrat naj pogleda, če je vpisan v vplivni imenik in naj si zapomni svojo zaporedno številko v imeniku, da se bo pri voutvah hitreje legitimiral. Vsak volivec mora glasovati osebno in sicer samo v onem kraju, v katerem je vpisan v volivni imenik. Glasuje pred volivno komisijo, ki je sestavljena iz treh članov ali njihovih namestnikov. Volitvam prisostvujejo lahko tudi zastopniki posameznih kandidatnih list, da kontrolirajo pravilno izvedbo volitev. Glasovanje traja dvanajst ur in sicer od 7 zjutraj do 7 zvečer. Glasovanje se vrši z gumijastimi kroglicami, katere se neslišno in nevidno spuščajo v posebne voiivne skrinjice. Ker bo imela ustavodajna skupščina dva doma: Dom narodov, v katerega bo vsak narod Jugoslavije ne glede na svojo številčno moč izbral po 25 svojih zastopnikov, in zvezno skupščino, v katero bo naše ljudstvo na vsakih 40.000 volivcev izvolilo po enega poslanca, bo vsak volivec istočasno na istem mestu glasoval dvakrat. Najprej bo spustil svojo kroglico v volivno skrinjico tistega kandidata za zvezno skupščino, kateremu bo izkazal svoje zaupanje Nato bo glasoval še za Dom narodov. Voiivne skrinjice za kandidate za oba doma bodo na dveh različnih mestih na voliščih. Poleg skrinjic kandidatov Ljudske fronte za Dom narodov in za zvezno skupščino bosta postavljeni tudi dve »skrinjici brez liste«. In sicer ena poleg skrinjice kandidatov za zvezno skupščino in ena poleg skrinjice za Dom narodov. V »skrinjico brez liste« bo lahko vrgel kroglico vsak, ki ne bo hotel glasovati za kandidata Ljudske fronte. Ta skrinjica je bila ustanovljena zato, da se ohrani popolna tajnost in demokratičnost glasovanja, kar je hotela protiljudska opozicija preprečiti s tem, da se je abstinirala od volitev. Vsak volivec mora vedeti, da je »skrinjica brez liste« skrinjica proti-Ijudske reakcije in narodnih sovražnikov. Zato noben posten rodoljub ne bo spustil kroglice v skrinjico brez liste, ker bi sicer glasoval proti samemu sebi, proti svojemu narodu in ljudstvu. Vsak volivec mora s seboj na volišče prinesti svojo osebno izkaznico. Pred člani voijvne komisije mora glasno povedati svoje rodbinsko ime in poklic, tam, kjer je več volišč, pa tudi uiico, v kateri stanuje. Predsednik voiivne komisije bo nato pregledal osebno izkazncio volivčevo. Ko bo ugotovil njegovo istovetnost, bo vodvna komisija poiskala njegovo ime v voliv-nem imeniku. Nato voiivna komisija volivca zabeleži v seznam onih, ki so že glasovali. Potem se začne glasovanje. Predsednik voiivne komisije da volivcu gumijasto kroglico v desnico. Če volivec nima desne roke, mu jo da v levo, če pa je invalid brez obeh rok, tedaj more v njegovem imenu glasovati oseba, ki jo je sam za to pooblastil. Za tem odide volivec proti mestu, kjer so skrinjice kandidatov za zvezno skupščino. Roko, v kateri drži kroglico, mora stisniti v pest in z njo segati v vsako skrinjico. Tudi tedaj, ko je že spustil kroglico v skrinjico kandidata. za katerega je glasoval, mora volivec znova stisniti pest. Obvezno je, da vsak volivec seže z roko tudi v »skrinjico brez liste«. Šele potem, ko obide vse skrinjice, roko odpre, da vsi vidijo, da je glasoval. Ko volivec opravi voiitve za zvezno skupščino, dobi drugo kroglico in preide na glasovanje za Dom narodov. Tudi tukaj je enak postopek, kakor ga je volivec že izvršil pri glasovanju za zvezno skupščino. Raz.ika je le v tem, da se za bom narodov ne glasuje za posamezne kandidate, ampak za celotno kandidatno listo, na kateri je po 25 kandidatov in prav toliko namestnikov. Ko volivec izpolni svojo volivno pravico z glasovanjem v ustavodajno skupščino, je njegova dolžnost, da takoj zapusti volišče. Stari ljudje, ki slabo vidijo in nepismeni volivci, imajo pravico zahtevati, da jim predsednik voiivne komisije prečita imena na skrinjicah kand.da-tov in skrinjicah kandidatnih list. Predsednik voiivne komisije pa je dolžan dati vsa pojasnila, ki jih volivci zahtevajo. Naš volivni zakon zahteva tajnost glasovanja. Za vsak prestopek proti tajnosti volitev, pa naj ga stori kdorkoli, so predpisane zelo stroge kazni. Posebej je treba opozoriti, da bo kaznovan vsak. ki ne bi segel z roko v vse skrinjice in bi tako kršil volivno tajnost. Tudi od pravilnega in nemoteno izvedenega votivnega postopka je odvi sen uspeh volitev in zmaga Ljudske fronte Zato je prav, da se vsak državljan do podrobnosti s tem postopkom seznam in se skuša po svoji najboljši volji tn vesti po njem ravnati, obenem pa naj o tem pouči tudi druge Člani strokovnih organizacij so uspešno s Meto vali v predvolilni kampanji Volilna kampandja je v okviru stiokov-nih organizacij dosegle posebno v zadnjem tednu velik razmah. Skoro vse sindikalne podružn ce, vsa podjetja n tovarne, so imele predvol lna zborovanja in sestrnke. V mnegih primerih so se delavci in nameščenci množično udeležili zborovanj, na kate.ih so govoril, član glavnega odbora ESZDN, tajnik strokovnih zvez in kandidati. Prav na teh zborovanjih so naši delivci in nameščeni jasno in entdušno pokazat, da razumejo današnji čas, pomen volitev, saj bodo na teh volitvah enkrat za vselej izrekli svojo voljo, da hočejo zase in za svoje otroke ustvariti biljše življenje. Predvolivni sestanki so se vršili v krajih, vrseh :n mest h ter industrijskih centrih. Tajn"k zveze kovinarjev tovariš Šturm Anton je imel kot namestnik kandidata sestanek volivcev v Ihanu pri Domžaieh, kjer je bilo navzočih 310 ljudi. Volivc' so se zatarnali zlasti za pol t’čna vpr šanja. Prisebno med mlad no je bito zelo razgibano — kar kipels je od navdušenja. Vsi zborovalci so ostro obsodili delo reakcije in njene laži. V Rafolčah pri Lukovci, kjer je bilo zbran h 45 voiivcev, je prav t' ko govciril tovariš Sturm. Zborovanje ni b:lo prav polnoštevilno obtokano. ker je to mala gorske vasica, kjer so kmetje zelo oddaljeno naseljen', vendar so navzoči izjaviti, da bodo šV prav vsi vaščani ns volišče. Na Trz nu je bilo navzočih 350 ljudi. Tu nrav pridno obnavljajo svojo š l.o to prosvetni dom. Zdaj pa imajo šolo začasno urejeno v župtašču. Vsi vaši ni so so 100% vpisati v OF, kateri so predani z vso dušo :n srcem. V Mostah ri Kamtaku je bila udeležba n? zborovanju zelo štev In a — 298 budi ki so vpisani v OF. Z velikim zan mamjem .„,,,.»ULlJU«JOUaaUOUUUlXl*JUUO»»lXXXX**XXXXXIXlUOUCU so oslušal referate in zelo razgibano posegi' v debato. Po konč:mem zborovanju se kar niso hoteli razti in so dali poječ partizanske pesmi temu zborovanju še bolj odločen pečat. Gospodinjske pomočnice, k' so organizirane v strokovni organ iz: ciji so prav v teh pripravah za volitve pokazale, da so izgubile tisti nekdrnji občutek manjvrednosti. Danes pojdejo na volišče skupaj s svojini gospodinjam1, z njimi vred bodo oddale svoj glas za Tta, za novo Jugoslavijo. V Kranju so Jmele svoje predvoVvno zborovanje, katerega se je udeležilo okrog 40 tovarišic. Prav živahno so se oglasile v debati. Tudi v Kamniku so imele svoje predvo-livno zborovanje, kjer se jih je udeiežlo 22. V Ljubljani pa so imele že več predvo-livn h zborovanj, ki so se jih vedno udeležile v velikem številu. Delavci to mmeščenci hotelsko gostinske ndustrije so imel v Ljubljani veliko predvolivno zborovanje, katerega se je ude-ležlo okrog 420 članov, to ki je pokazalo, ds tudi ti člani dobro vedo kako velik ln odločilen je dan 11. novembra, in da bodo prav ta dan izreki končno besedo, ko bodo oddali svoj glse za Ljudsko fronto. V Lečah tia Gorenjskem se je udeležilo takega zborovanja okrog 210 budi. Posebno živahna je bila diskus ja, v kateri se je govorilo v glavnem o agrarni reformi, o načinu in poteku volitev, ter o dvodomnem s stemu. Usnjarsko predelovalna stroka je imela v Domžalah množičen predvolivn' sestanek svojih članov. Udeiež lo se ga. je okoli 200 delavcev in delnvk Tu se ie razvPa debata prav posebno okoli nove skrinjice brez li ste ki so jo prv ti delavc krstil za »skri-nitoo a-cet*«. Ti debat' so tud! nrav ooreb-no po povezavi s kmeti. Razpravljali so tu- jjUJOUJOUOCUC« dl o vpisovanju v OF in o postav tvi odbo ra OF v tovarn, ter o pobij: n ju črne borze in špekulantstva. Delavci n nameščenci usnj: reko predelovalne stroke so imeli tudi v Ljubljani pred voiivne sestanke v podjetju Vogrinec, kjer je blo 32 navzočih članov. Prav tako se je vrš 1 sestanek pri pedjetju Janko Ješe ob navzočnosti 48 članov. Na sestanku v terbarsk zadrugi »Usnfe-in zdelki« je bilo navzočih 60 čtonov Tu so razpravljali v glavnem o »Pastirskem pismu«, o dvodomnem sistemu m ag-arnt' reformi. Taki sestanki so se vršil tudi v Čevljarski zadrugi na M vki, pri podjetju »Triumf« n v tovarni »Indus«, kjer je bilo navzočih nad 100 članov. Tu so se delavci zanimali posebno za način "n potek volitev, to o uvedbi skrnjtoe brez liste. To zborovanje se je izpremenilo v pravo predvol vno manifestacijo in pokazalo, da bodo volitve SU glasovat za Tita in republ ko vsi brez izjeme. Leon' delavci to nameščene iz Ljubljane tn okolice so tudi zborovali. S tega zboro-rovanja so posl li pozdravni b "zo avk maršllu Titu 'n predsedtaku NVS Borisu K drlču v katerem jima čest itajo k visokemu cdUkovan-u. s katerima ju je odlikovala Sovjetske Zveza. Član' zveze uslužbencev zdravstvenh ln soclalnto ustanov so imeli voiivna zborovanja v Ljubljani, Novetn mestu, n’ deseticah, v dravilišču na Goto ku, v Ce1 ju in Laškem, že na teh zborovanjih so se izrekli jn pok zal', da vedo za kaj bodo glasovali. d.a bodo oddali svoj glas le za Ljudsko fronto, za Tita in republ.ko. Delavci in nameščeno' v Sloveniji se bodo n- vo1 tvah 11. novembra gotovo dobro Izkazali, Ico bodo odločali z ostalim naprednim ljudstvom za svobodno življenje, brez nacionalnega in socialnega 'zkorišča-nja za življenje v nov' Jugoslaviji pod vototvom marša'a Tta ali za staro Jugo-slav jo, s prvratkom kraljeve daktatuie in takt: ture različnih režimov. Dan krvavih spapaflav in izzivanja italijanskih šovinistov v Trsta ter miren in remosen edgovsz tržaških antifašistov Sr _____*_ter brani (Madaljevanje e prte itrani.) no postavljalo na bojnem polju. V alt, kdor bo »el vout, naj se zaveda treh stvari. je posvono poudaril tovariš Koeb-k, namreč, da mo tiiovenei začeli po tajali iz politično ne Vvbodnega naroda politično svobodi n in suveren na.od, drug.č, da se začnemo o-vo-bajati iz težkega dru-benega jarma, v katerega smo bili vk.jučeoi in tretj.č. da začnemo v sebi reševati vso krizo, ki je bila v nas Slovencih vso dobo naše zgodovine Politično zrel je dene tisti, ki ima pred e-boj in v ebi jasne pojme o zatonih, hi .o se izvršili in po katerih se prav vse dodaja. Ko se pripravljamo na volitve, morimo imeti pred seboj trdno voljo, da bomo vse velike na oge, ki se po.tavljajo p ed nas, kot skupne naloge, lahko izvršili. To -kup-no:t mo rmo graditi v treh smereh: prvič, strditi mc-ramo povezanost pariizanov - borcev in junakov, ki so se od.očili na junaške bo bo z okupatorjem, — z o,talim ljudstvom, z v.emi tistimi, ki niso mogli prijeti za pu3;o in se udeležiti našs borbe, da bo pre.tvasil vse duh požrtvovalno ti in borbenosti partizanov, da bomo vsi enotno borbeno ljud tvo. Drugič moramo doseči popotoo enotnost med delavci in kmeti ter izobraženci. P av pri nas so postavljeni izredno ugodni pogoji za to Delavci, kmetje in delovna inteligenca m si in si morajo vedno in pov od prožiti roko drug drugemu in se enotne boriti. To na, je v tej težki štiriletni borbi tudi rešilo. Tretji pogoj je ta. da se v tej erptnosti kmetov delavcev in delovne inteligence, borbenega človeka, ki se je boril in našega ostalega človeka izvrši še tudi :poj,_ poveza ia v.eh tistih, ki pripadajo različnim nazorom. različnim prepričanjem. V nadaljnjih besedah ie tovariš Kocbek v zvezi s to povezavo z ljudmi različnih nazorov, omenil tudi pastir ko pismo in popolnoma razč.enil njegov namen in pomen Končal je svoj referat z besedami: »Naša naloga je, da -e ne damo premotiti prav od nobene sile, negativne sile to ugovora, ampak da v formatu pravega zmagovalca, ki ‘ima p ed seboj te velike cilje, stopimo objeti enotno pred skrinjico in da s kroglico, ki ni več -.vinčena, vendar zadenemo v srce vse tiste, ki bi se hoteli zoperstavljati temu velikemu pohodu ljudstva. Zato, tovariši, brez strahu, z mirno vestjo, z ja n!m pogledom napravimo to, kar od nas zahteva zgodovina, kar zahteva bo-dočno t naših otaok. da berno mi vsi. ne samo naši otroci č:m prej prišli v s ečno dobo naše slovenske in jugoslovanske domovine.« Tudi govor tovariša Kocbeka ie množica sprejela z navdušenjem, ploskanjem in vzklikanjem, ki kar ni hoteto p-erebaji. Kot zadnji je govoril predsednik S-oven- sštega narodno osvobodilnega veta in Izvrš-nnega odbora Osvobodi ne fronte tovariš Josip Vidmar, nosilec federalne liste za dom na.odov. V svojem govoru je posebno poudaril besede: »Sedanje volitve .o nadaljevanje narodno o vobodiine borbe tudi po drugi stia-ni Potrdile bodo našo ljud ko oblast in organe, ki so zrasli iz potreb te borbe, ki »o z njo v popolnem skladu Nobenega razloga nimamo, da bi se oprijemal drugih oblik demokracije Mi ,voie demokracije na vsiljujemo nikomur, pa tudi ne dovo.irao. da bi nam kdo.koli vsiljeval »vojo. Nato se je tovariš predsednik dotaknil tudi pomena kon.tituante. Primerjal je današnjo, z ono po prvi svetovni vojni. Primerjal je tudi sedanje volitve z voli. vami v stari Jugoslaviji: »Demokratičnost naše konstituonte ni samo v načinu, kako bo izvoljena, maivrč tudi v tem, da bo se tavljena iz dveh domov: iz Zvezne skupščine in Doma narodov, ki bo od.očal o v eh vprašanjih ustave. Ta predstavlja kontrolo jugos.ovan,kih narodov nad .kiepi skupščine Da bodo veljavni bodo morali biti spiejeti kiepi tako v Zvezni situpščini kot v Domu na.odov.« V nadaljnjih besedah je tovariš Vidmar omenil tudi vprašanja opozicije in io razgalil z besedami: »Kdor je močan ne piše sramotilnih pisem, ki so v bistvu sramoti,na amo zanje. Kdoi je močan, se bije!« Svoj govor je tovariš predsednik končal z besedami: »Oddolžimo se spominu pad ih tovarišev, katerim prav te dni njihovi svojci delajo zadnjo uslugo, ko jih prevažajo k pokopu v rojstne kraje. Oddolžimo se njihovemu spominu, oddolžimo se njihovim ž:tvam, nagradimo njihovo mrt z življenjem, ki bo lepše, ki bo svetejše in bo vredno tega, da so dali oni zanj življenja. Oddolžimo se njihovemu spomtau in tudi svoji zavesti s tem, da glasujemo za li to maršala Tita gla ujmo za novo Jugo lavijo. glasujmo za republiko Slovenijo v demokratični zvezni, ljudski republika Jugoslaviji!« Zborovalci so ob koncu zborovanja na predlog tajnika Mestnega odbora OF tovariša Kraigherja sprejeli dve resoluciji: maršalu Titu, predsedniku jugoslovanske vlade, in podpredsedniku Zvezne vlade tovarišu Edvardu Kardelju. Množica se je razhajala z vzklikali jem in pesmijo v mnogih manjših povorkah v različne dele mesta, v mnogih primerih z godbo na čelu. Vsem pa je bila v srcih ja na zavest, da bodo do tojno pro lavid dan 11. novembra, da bodo kot vredni in zavedni državljani na ta dan izpolnili svoto državljanko dolžnost in glasovali za listo maršala Tita in s tem, za novo republiko Jugo lavijo, za novo in boljše življenje nas vseh in za boljše življenje zanamcev. Italijanski šovinisti so na dan obletnice izkrcanja italijanskih čet v Trstu 4. novembra uprizorili tudi letos demonstracijo, naperjeno proti delavstvu in Slovencem. Kot vedno, je bil tudi letos to napad na antifašiste, napad na delavski razred, saj so že pred 24 leti na ta dan zažgali v Trstri Delavski dom. že takrat so morali delavci oboroženo nastopati proti njim ta obenem proglašali splošno stavko. Letos je bila ta demonstracija naperjena posebno proti domačemu ljudstvu, Jugoslaviji in Sovjetski zvezi. Demonstrante, ki jih v Trstu ni bilo dovolj in jih je 500 prispelo iz tlalije — Iz Padove, Trevisa, Milana In Benetk — so ščitili močni koridorji zavezniške policije, ki je bila prav na ta dan pojačana za 503 policistov. Obenem je prispelo tudi 600 bivših karabinjerjev in bersaljerjev Iz Italije s podlim namenom, terorizirati svobodoljubno antifašistično tržaško ljudstvo. Prišli so s kamijoni in oboroženi, čeprav je zavezniška vojaška uprava vedno zatrjevala, da je meja z Italijo zaprta In jo je možno preiti samo s posebnim dovoljenjem. Brez zavezniške pomoči prenapetim šovinistom, bi trzaš.te množice kaj hitro opravile z lažldemon-stranti, saj je ogorčenje nad predrznostjo fašistov, ki so na tak brezvesten način smešiil njihovo nadčloveško borbo za um-čerie tega fašizma, kar vrelo med njimi .Nikdar bi ne bilo v Trotu mogoče organizirati podobne manifestacije za Italijo brez zavezniške pomoči, nikdar ne, saj tržaš.co ljudstvo vsalj dan znova dokazuje, kako tuja mu je misel na Italijo Vsa demonstracija je potekla v neprestanih spopadih. Demonstrante — italijanske šoviniste, ki so se zbirali pred poslopji bank in zavarovalnic, kjer so zaposleni večinoma južni Italijani, so spremljale močne skupine tržaških delavcev, zato da bi preprečili napade na antifašiste. Fašisti so začeli z Izzivanjem In je prišlo do prvih spopadov še prodno so se množice začele zbirati na Glavnem trgu. Protest delavstva je prlše' do vrhunca v trenutku, ko so zagledali na čelu fašističnih demonstrantov že dobro znane fašiste. Mogočni kordon! policije so stražili dohode na trg ustavljali so ljudske manife-statite, fašiste pa puščali neovirano naprej t*Kpjf skozi pregrade na trg, pojoč revolucionar ne pesmi in z vzklikanjem maršalu Titu to novi Jugoslaviji, generaJistrnu Stalinu in Sovjetski zvezi. To je bil veličasten ta ponosen odgovor ljudskih množic na psovanje in izzivanje fašistov. Ko je prikorakala na trg povorka ljudskih man.ifestar.tov z jugoslovansko in italijansko zastavo na čelu, ter s sovjetsko zastavo ln sc prerinila v neposredno bližino fašistov, je takoj posegla vmes zavezniška policija, ki je napadla in aretirala zastavonošo sovjetske zastave ln tovariša, ki je skušal zastavo ubraniti. Fašisti so s smehom in zmerjanjem pro-tifaSistov hujskali policijo, ki je načela brutalno nastopati ln razganjati množico antifašistov v stranske ulice ln proti morju. Udarci s pendreki so padali po glavah delavcev to pravih Tržačanov. Grozili so jim z orožjem; mnoge od njih, obojega spola so aretirali In jih na kamljonih odpeljali. Zaman je ljudstvo protestiralo. Proti trgu so se Se. nadalje zgrinjale mnežice domačih manlfastantov, katerim je policija zabranlla prihod na trg. Tam so ostali skoro samo še italijanski kovini sti, k! so jim načelovali Stante, ViezzoU in Pittaco Ko je ljudstvo opazilo njihovo prisotnost, je začelo ogorčeno vzklikati. »Do! s fašisti! Hočemo preprečiti povratek novega fašizma!« Zavarovani s strojnicami in kordoni policijskih avtomobilov, so italijanski fašisti krenili s trga Unitd v povorki po Korzu na trg Goldoni. Tam je bila že zbrana velika skupina ljudi okrog zastav z rdečimi zvezdami. Vzklikala je maršalu Titu, ge-neralislmu Stalinu, Sovjetski zvezi in Jugoslaviji. Policija je divje planila nad nje ta jih potisnila proti trgu Impero ln proti Sv Jakobu. Pred uredništvom »Lavoratore-a« so policisti napadli žene in jih kljub protestu množice odpeljali. Divjo demonstracijo sovraštva so zagrizeni italijanski šovinisti upozoriU pred poslopjem Pokrajinskega narodno-osvoboclil-nega odbora za Primorsko, v ulici Carduc- ci Hoteli so vdreti v poslopje, a jim je policija to zabranlla ln sama vstopila na dvorišče, kjer je napravila preiskavo. Povorka je nadaljevala pot med, žvižganjem jn ogorčenim vzklikanjem ljudskih množic do trga UnitA, kjer so se manife-stantl razšli. Ves čas so se dogajali incidenti med razburjeno tržaško množico in prenapetimi italijanskimi šovinisti. Aretiranih je bilo 120 oseb, težko ranjenih 21 to mrtev tovariš Emllio Beltramlni, goreč antifašist, ki se je šele pred kratkim vrnil iz koncent; arijskega taborišča Dachaua. S tem dogodkom je bila jasno demantirana nepristranost, s katero so se postavljali zavezniki, saj je bilo preveč jasno, Itako je zavezniška policija nastopila z orožjem proti ljudstvu, ki ni hotelo ničesar drugega kot dokazati, da se noče nikoli več priključiti k ItalijL To manifestacijo so priredili v Trstu samo zato, ker je Trst danes z ostalimi primorskimi mesti za Italijo mrtev. In Trst je zna! odgovoriti vsem tem izzivanjem. Takoj drugi dan je velika množica demokratičnih Tržačanov odločno spregovorila svojo končno besedo — svojo odločitev. Od Sv. Jakoba, iz Barltovelj, od Sv. Ivana od Skednja ln od Sv. Ane so se zbrale množice ljudstva, ln v dolgih povorkah privrele na trg UnitA, kjer so v enodušni manifestaciji obsodile In razkrinkale delo italijanskih šovinistov. Nešteti transparenti so s pomembnimi napisi dokazali mišljenje svobodoljubnega ljudstva: »Živelo italijan-sko-slovensko bratstvo! Sivel Trst. sedma federalna edinica! živela mir in dele!« Množica se je vsipala na trg, ne oziraje se na policijo, ki je hotela zavreti manifestacije. Ko pa je spoznala, da temu ljudstvu ni do izzivanja ta do pretepanja da to ljudstvo ne pozna šovinizma, je odprla kordone to pustila svoboden prehod mani-festantom. Neštevllno zastav je vihralo nad tisoči glav manifestantov, ki so z plašnim vzklikanjem zahtevali samo eno: mir. svobodo konec fašizma ln priključitev Trsta k Jugoslaviji. »Ml hočemo Tita. hočemo Jugoslavijo«, je odmevalo preko streh tržaških pa’ač-Bll je to en edin odgovor, odgovor razžaljenega. ljudstva ponosen ln krepak odgovor tržaške delovne množice, odgovor antifašistov podivjanim italijanskim šovinistom, ki kljub močni propagandi in terorju ne morejo omajati vere ljudstva ki ,1e trpelo 24 let. ki trpi še danes, vere. da bo vendar zmagala pravica in da bo tudi njemu s tem zasijal nov lepši čas miru ln bratstva v mladi Titovi Jugoslaviji. P-repevte* Eta v ©svc&N^iliae Srosit-s V smislu pooblastila Izvršnega odbora Osvobodilne fronte Stovenije je sekretariat Izvršnega odbora na svoji seji dne 1. novembra 1945 leta sprejel sklep, s katerim določa obvezni mesečni pri-spevek za vsakega pripadnika Osvobodilne fronte na 1.— Din, letno torej 12.— Din. Vsak pripadnik Osvobodilne fronte naj prostovoljno sam določi višji mesečni prispevek, ki se ga obveže redno plače- V£lVsak pripadnik Osvobodilne fronte plačuje redne mesečne prispevke pristojnemu krajevnemu odboru. Ljubljana, dne 1. novembra 1945. Sekretariar IOOF Grafižarji ?n vriifve Splošen volilni val. ki je zajel delavstvo po vseh krajih, tudi grafičarjev ni pustil ob strani Grafičarji so imeli nekaj množičnih predvolilnih sestankov, na katerih je po udeležbi, po razpoloženju in po sklepih dobilo polnega izraza navdušenje, ki preveva grafično delavstvo In ga v hotenju, da se okrepi in ohrani ljudska oblast, vključuje v vrste vsega zavednega delavstva v Sloveniji. Grafično delavstvo je v celoti odločeno, da na volitvah glasuje za kandidate Ljudske fronte, med katerimi so tudi njihovi ožji sodelavci. Grafičarji so znali že od nekdaj nastopati strnjeno ln polnoštevilno in tako bodo storili tudi zdaj, ko gre za usodo vsega delovnega ljudstva. S kakšnim razumevanjem gledajo grafičarji na napore naše ljudske oblasti, dokazuje primer požrtvovalnosti, ki so ga pokazali grafičarji iz ljubljanske tiskarne Merkur. Ko so slišali poziv, naj ljudstvo prispeva za volilni sklad, da se bodo iz- vedle volitve tudi glede poravnanja stroS-kov na najbolj demokratičen način, da jih bo plačalo ljudstvo samo, so grafičarji sklenili, da takoj prispevajo za volilni sklad po svojih močeh. In ko je navedeno podjetje dobilo naročilo, da tiska volilne bloke, tedaj je grafično delavstvo v tem podjetju sklenilo, da prevzame vse stroške za tiskanje volilnih blokov nase. Grafično delavstvo tega podjetja je s prostovoljnim delom poravnalo znesek 10.921.— din. To je velika požrtvovalnost, če pomislimo, da je ta znesek plačalo 82 tovarišev in tova- llŠSami sl pišemo svojo usodo! Na volitvah bodo grafičarji dokazali, da hočejo ljudsko oblast, da so za Titovo Jugoslavijo in za lepšo bodočnost delovnega ljudstva Končno je vendarle prišlo ljudstvo do svojih pravic. Z nikomur več se ne bo borilo za košček kruha, minuli so časi, ko se je delavstvo moralo pehati za vsako ugodnost. Zdaj in v bodočnosti bo presojalo vrednost dela in določalo delovne pogoje ljudstvo samo, saj bo delalo za ljudsko državo, za narodno oblast, zase. Z volitvami bo vse delavstvo dokončno utrdilo svoj položaj v ljudski državi in se postavilo na delo dela za splošen blagor. It. mvcmSiear — naš praznik S hitrimi koraki se bliža 11- novem-ber — praznik narodov nove, Titove Jugoslavije. pra.zn k delavcev, kmetov in• de-lovne Intel gence. Ta dan bomo z volitva-m’ potrdili vse ono. za kar so se narodi Jugoslavije bor li štiri leta. V tej borb, na življenje to smrt, so sodeloval' vsi pošteni Slovenci in Jugoslovan', če prnvmo: na življenje in smrt, to ni snmo fraza! Pom islimo, kaj bi b lo z nami. če bi okupator ostal na naš zemlj ? M:mega srca lahko trdimo, da hi nas ne bito vet tu, saj nam je vsem živo pred očmi trpljenje naših partizanov, streljanje talcev, dobro se še apom tajamo imen kot so Dachau, Mauthausen itd. 9 maj nam je pr nesel svobodo in res pravo ljudsko demokrata jo. pr nesel nam je tudi enotnost in bratstov vseh narodov Jugoslavije, ženam to mladini je prinesel pravice, k j'm pripadajo, tako da bo tuji' žena Pr vol tvah 11. novembra soodloča.’a. Res. danes še ni vse tako v redu. kakor bi vsak od nas želel; a pomita^ moramo, da danes ustvarjamo novo državo in obnavljamo porušeno domovino z lastn-mi rokam'. Kot niso kloni naš prvi partizani, ki so ustvarili današnjo vo sko tako rekoč iz nič, tako tudi mi ne bomo klonil’, ker se zavedamo, da je pred na-m’ srečna bodočnost nas vseh. posebno pa še bodočnost delovnega ljudstva. Zato tovariši n tovarišice, dne 11. novembra vsi na vol šče, da s kroglicam’ potrdimo vse on°, za kar se je prelivala vj1"1 n ista borcev talcev n zn kar so v to boriščih umirali naš totem' * ryredv5i?m nas zavednh delavcev .je. <*R se val odzovemo vol tvam, kaiti le v n°vt, T'tovl Jugeslavtj je naša rešitev ni rava-ca, le v njej nam bo ugotovljeno človeka dostojno ž vljento. Poka*mo. da smo za-vedni. da uživemo svobodo, k je stala toliko človešk h življenj. H. november mora bir res naš praznik delovnega ltadstva. prebujenje vseh narodov Jugoslavije. Snomnimo se besed, k1 j'h je zap sal CankM- ?Na tvo1’h plcčta na plečih de-1 a vca-pro’ et s rca s’on' bučnost slovenskega naroda, naroda proletarca!« Kon!* Stane detavec Škofja Loka Za volitve v narodno skupščino ne bomo vzeli iz državne Mairaine niti dinarja — plačali jih bomo sami. Delavski delegati pri pfedsednlkn Narate© vlade Slovenije tovarišu Borisu Kite še Dne 24. oktobra t. L je imel tovariš predsednik Boris Kidrič drugič razgovor z delavskimi delegati. Razgovora sta se s strani vlade udeležila še minister za industrijo in rudarstvo tovariš Franc Leskošek in minister za socialno politiko tovarišica Vida Tomšič. Predstavniki sindikatov iz Slovenije so poročali o poio- ' v obratih, o razu "'■ndo!ev-t ... o delu sindikalne organizacije, o sodelovanju s kmeti in o svojih pripravah za volitve. Na stavljena vprašanja delavskih zastopnikov so navzoči tovariši ministri sproti odgovarjali, vse probleme in naloge pa je v zaključni besedi povezal tovariš predsednik. Iz poročil delegatov so bili razvidni napori delavskega razreda za čim hitrejši dvig produkcije, napori, ki so omogočili že lepe uspehe. Kako še bolj dvigniti produkcijo, to je bilo eno izmed osrednjih vprašanj, o katerem so razpravljali zastopniki delavskih sindikatov. Pripovedovali so o potrebah svojih tovarn, o vseh objektivnih težkočah, ki so posledica okupatorjevega uničevanja. Razgovor, ki je dal prerez težav vse naše industrije," je pokazal, kako velike naloge — večje kot kdaj koli — se stavljajo, danes za postavitev in organizacijo prometa. Okupator pa je naš vozni park tako uničil, da je danes uporabnega komaj 30 odstotkov. Zavest delavskega razreda dokazuje uporno premagovanje težav, dokazuje pa jo tudi njegova pripravljenost, da še stopnjuje svoje napore, samo da bo trdnost nove Jugoslavije čim večja, da bo imelo gospodarstvo naše države mečno bazo v industriji. Za dvig industrije, zlasti težke, ki je osnova lahke industrije, pa je potrebno, da se v državnem sektorju nakopičijo denarna sredstva, tista sredstva, ki prihajajo od dela, kot je v razgovoru poudaril tovariš predsednik. Poročila delegatov so dokazovala, da je že mnogo strokovnih organizacij, v katerih se je delavstvo odločilo, da bo s prostovoljnim čezumim delom pomagalo pri obnovi dežele. In to ne le za obnovo svojega obrata; pogosti so primeri, da je "delavstvo posameznih obratov prevzelo skrb za obnovo kmečkih vasi, za pomoč prizadetim kmečkim krajem. ’ Vprašanje preskrbe in prehrane, o katerem so razpravljali na konferenci, je pokazalo obe strani problema: objektiv- ne težkoče in napake posameznikov. Delavci so razpravljali o zadrugah, o pomoči kmetu, pa tudi o potrebi konstruktivne kritike napak. Delegati so ostro obsodili čmoborzijanstvo in izražali prepričanje, da ga bo nastop zavednega tie lavstva dokončno onemogočil. Obsodili pa so tudi nezavednost tistih tovarišev, ki s podporo črnoborzijanstvu otežkoča-jo konsolidacijo prilik v državi. Kot v vseh drugih vprašanjih, so tudi za organizacijo preskrbe in prehrane stavila!} vrsto nredlogov, ki so bili delno že sprejeti, o drugih pa razpravlja naša Narodna vlada. Kako premagati težave? Delavski v i7T»r*'V!) z"vest našega dela- stva, da jih hoče premagati s požrtvovalnostjo, saj jih rešuje sedaj v svojo korist, za svojo lepšo bodočnost In ne v korist protiljudskih posameznikov. Pogoj za izboljšanje življenja, ocgoj za to, da bodo napake res premagane v korist ljudstva, je torej utrditev ljudske oblasti. Prav to — so poudarjali delegati de iaveev — je ena od osrednjih nalog delavskih strokovnih organizacij Pri tem je pokazal delavski razred svojo zavest Ogromna večina, organizirana v strokovnih organizacijah, je organizirana v Osvobodilni fronti. Tudi pri volitvah bc dokazal delavski razred, da je — kot je bil v dobi borbe — vodilna sila Osvobodilne fronte in trdno jamstvo ljudske oblasti. V razgovoru je prišla do izraza ljubezen našega ljudstva, ljubezen delavskega razreda do svoje vojske: Ju goslovanske armade. Še nešteto je problemov in nalog, c katerih so se razgovarjali delavski zastopniki s tovar;šem predsednikom in ministroma Narodne vlade Slovepije. Do podrobnosti so seznanili predstavnike naše oblasti s svojimi problemi, pri tern pa so sami spoznali vse težkoče in mnogovrstnost vprašanj, ki jih mora reševati naša narodna oblast, pa tudi smer njihovega reševanja, ki gre dosledno v ko-•ist delovnega ljudstva. Že ves čas razgovora je tovariš predsednik in sta tovariša ministra odgovarjala na posamezna vprašanja delavcev. Na koncu pa je tovariš predsednik še enkrat povezal vse probleme, podčrtal smer reševanja nalog s strani ljudske oblasti, poudaril naloge strokovnih organizacij in jim dal jasno perspektivo. Delavski delegati pri predsedniku Narodne vlade Slovenije tovarišu Borisu Kidriču X>yy*xrinorxx)0oooocxxyy ■ - irooffDOOOfvrj^^ 4MJt *xft0Or ©žfetf delavskih strokovnih organizacij In ielavsklh nabavnih zadrug do kmetov m kmečkih zadrug Delavslto-nameSčenske nabavne ln prodajne zadruge so v glavnem sprejele množični odziv pri delavcih in nameščencih. Postavile so se na svoje lastne noge. So sicer 8e daleč od popolnosti, toda bodo Iz c t -va v dan boljše. Naše zadruge dobivajo od strokovnih organizacij največjo pomoč. To je pravilno ln normalno; delavske prodajne zadruge so e svojim delom ozko povezane z delavskim strokovnim gibanjem Naše delavske prodajne zadruge dobivajo od strokovnih organizacij največje pomoč. To je pravilno in normalno; delavske prodajne zadruge so s svojim delom ozko pove :u>' delavskim strokovnim gibanjem. Naše delavske prodajne zadruge se bodo Se dalje razvijale, za to obstojajo vsi pogoji. Da bi se čim hitrejše ln čim boljše razvijale, morajo ostati še vnaprej glavna skrb strokovnih organizacij. Nadalnji razvoj delavsko-nameščensklh zadrug je odvisen v veliki meri od množičnega in solidnega razvoja nacavno-prodajnih kmečkih zadrug Zakaj? Na to je zelo lahko odgovoriti: najboljši regulator cen m organizator zoiranja hia ne na vasi je lahko samo kmečka zadruga V tem primeru ostanejo vsi dobički, ki jih Imajo posredovalci, v rokah proizvajalcev in prodajalcev. Odnosno, kmet proda blagi po vrednosti, a delavec ga neposredno kupi; posredovalec s dvojim zaslužkom odpa de. To je vse lepo, toda kako je z zadrugami na vasi ? Zelo slabo Kmečke nabav no-prodajiie zadruge še niso niti tam, kjei so bile delavske zadruge 2e pred štirimi do petimi meseci Potrebno je pomagat) kmetom v organi zaclji njihovih nabavno-prodajnih zadrugah Kdo naj jim pomaga: Vsi, ki lahko pomagajo in ki so zainteresirani, a naj večje pomoč jim morajo dati delavci,- delavsko strokovne organizacije m delavske prodaj ne zadruge, 10 tem vprašanju smo v prejšnji številki .-Delavske enotnosti« prinesi-članek iz »For-fiac, — Op uredništva.) Naše delavske skupine gredo v vasi za radi materialnega in kulturnega ter poli ticnega sodelovanja z vasjo Zakaj se m bi razvila vsesplošna pomoč ln sodelovanje med delavci in kmeti z zadrugarstvom? Delavci s svojimi Izkušnjami v organizacijah posebno v zadružnih lahko dajo vasem veliko pomoč. Kmetom se mora na enostaven način ob- jasniti ln dokazati, kakšno korist Imami ml od naših zadrug. Prav tako in še večjo korist bodo imeli kmetje s svojimi nabav no-prodajnimi zadrugami. V čem je razlika med delavsko-name ščenskimi zadrugami tn kmečkimi nabavno-prodajnimi zadrugami ? Edino v tem, ket kmetje, razen preskrbe vsen njim potrebnim predmetom potom zadruge, prodajajo Se svoje lastne pridelke. Kmečka nabavno-prodajna zadruga mora Imeti svoje skladišče in trgovino. V to kmečko zadružne trgovino prinesejo kmetje svoje pridelke, odnosno vse tiste pridelke, ki so jih določili za prodajo. Namesto, da bi šlo več kmetov vsak dan ali pa enkrat na teden v mesto s par jajci, nekaj sira ln drugimi pridelki gredo lahko enostavno v vaško zadružne trgovino; zadruga vse te pridelke s kamionom ali vozom pošlje v mesto Takšna kmečka zadruga bo vse blago odpeljala v mesto v določeno delavsko zadrugo ln to brez čakanja ali mešetarenja iztovorila olago m pri vrnitvi vzela ono blago, ki je t je j potrebno na vasi, Kmečke nanavno-prodajne zadruge st. -lajmžje oblike kmečkih zadrug. Kmetje bodo razvijali tudi druge zadruge, kreditne n proizvajalne —- vsen mogočih vrst. Pomoč kmetom za ustanovitev kmečkih iadrug bodo lahko dale vse naše organizacije, a največjo država in delavski razied. Sodelovanje delavcev ln kmetov v zadružnem delu se mora čimprej ,n brez oklevala začeti, ker je od moči in razvoja kmečkih nabavno-prodajnih zadrug, kakor tud »staliti zadrug, odvisen razvoj leiavsaegi zadružništva Kar je najvažnejše: neposred no sodelovanje delavskih In kmečkih za drug pr- menjavi proizvodov bo p InesU ogromne materialne koristi delavcem h kmetom. Daije bo to korak več za utrditev n razširjenje zveze delavcev in netov Sodelovanje delavcev in kmetov na zadružnem polju bo za ene in iruge velike važnosti, ne samo materialne, temveč tudi politične. Brezdvomno, to bo udarec več — reakciji ln črnoborzijancem Djnro Spoljarlč. Fe«aeei!!att«*eeeeBe»easaB»ra®*OH|s,SR»R®®!£,*e Berite in širite wEžE2AVSK® ENOraeSl"11! i@¥EFiš, mhm ss Pogovorila bi se o stvareh, ki so — površno gledano — sltoro brezpomembne, če se pa bomo količkaj zamislili v vsebino, tedaj bomo mogli na žalost reči, da gre tu za neko vrsto revščine, površnosti in prav nič zrelega gledanja. Pred dnevi je izšel v »Ljudski pravici« sestavek pod naslovom »Draginjo ustvarja reakcija«, v »Poročevalcu« pa »O malenkostih«. O podobni vsebini bomo govorili tudi ml; dotaknili se bomo namreč tiste nevo-ije, ki pogosto prihaja v eno samo godrnjanje, ne da bi dotičnl količkaj premislil svoje besede, pa čeprav ni slab Slovenec, po stanu pa Izhaja tz vrst. delovnega ljudstva. Najprej je treba povedati, da izhaja tako govorjenje iz nepoučenosti in mnogokrat tudi kot posledica stare, preračunane politične vzgoje, ki v teh dnevih Se postaja žrtev neopaženega zakulisnega hujskanja. Kolikokrat smo namreč priča pametnemu razlaganju neprilik; naenkrat pa postane ista oseba popolnoma nemogoča, preda se tistemu revnemu toku, ki ob vseh naših najvztrajnejših naporih stoji ob strani, so vsemu napol zaničljivo smehlja, podcenjuje odbornike tn njihove sposobnosti, tarna o nepravilnostih, ki se dogajajo, govori o krivicah, ki se godijo pri razdeljevanju nakaznic za obleke in take naprej. če hočemo o tej stvan resno govoriti, tedaj prihajamo spet do tistih številnih člankov tn govorov, ki ljudstvo opozarjajo. kdo naj pride v zastopstva bodisi politična, gospodarska ali strokovna. AH ni ijudem dano na Izbiro, koga si naj postavijo? Alj se ne ponavlja vedno znova, naj bodo tl najboljši, najsposobnejši in naj-poštenejši tovariši ln tovarišice? In napake? Tu' gre za isto stvar. Vsi smo imeli priliko videti v naših časopisih članke, ki opozarjajo vse aktiviste, dalje vse, ki so v raznih zastopstvih in ustanovah na brezhibno in čim uspešnejše delovanje v korist skupnosti. Prav tako se glasijo govori. Vse je en sam klic po pravilnem delovanju; opozarja se na napake podprte s dokazi a obenem se dajejo tudi pravilni nasveti za odpravo vseh nevšečnosti. v kolikor je to spričo razmer le mogoče. Toda nergači pona j večkrat vsega tega nočejo razumeti. Oni se ne poglabljajo v očitne probleme, v čas. ki v njem. živimo. Za vsako stvar, ki jim ni v prid, imajo samo neprijazne besede. Naslonijo se na plot ln udrihajo čez vse. Govorijo o nezmožnosti, zdaj trdijo, da Je bilo napak, ker so spočetka dobili belo moko, ki '1 jo morala oblast prihraniti za pozneje, potem gredo na vas ln preplačajo krompir, drugi dan pa modrujejo, da Je oblast premalo energična, da ne zna zatreti črno borzo, čez uro, dve pa spet povedo, da bi bilo najbolje, če bi prepustili vso prehrano prosti piodajl, da bi tako vsaj nekaj dobili... In tako naprej. Toda to še ni 98m@fi.ia i vse! Težko je napisati naslednje besede, v sramoto so nam, toda zaradi tega, da jih odpravimo moramo povedati, da v svoji nepremišljenosti gredo nekateri celo tako daleč, da imajo sedanje čase za slabše od onih ... Ljudje, ali vam pamet zares včasih odpove? Ali ne premislite prav nič preden izustite take m podobne izjave? Rečemo vam, da kaj takega ne bi smeli nikdar reči," pa najsi bi dobili kruh samo enkrat na teden tn ne vsak dan, saj je tako kratka doba od osvoboditve in po tolikem opustošenju moramo priznati, da dobivamo kar zadostne koliMne! Da, to so poedini primeri Izbruhov, do kraja nepremišljenih in sramotnih. Takoj za temi sledi tarnanje, da je treba čakati na kurivo in se pri tem ne misli, da se je našim rudarjem z velikimi napori posrečilo dvigniti produkcijo tako, da manjka samo še dobrih 25"/« do predvojne produkcije. In to v kratkem času. ko smo po osvobojenju našli naše rudnike napol opu-stošene. Ne smemo pa zameriti, če oni. ki gospodarijo s to proizvodnjo ne mislijo najprej na naše štedilnike, temveč tud! na promet tn tovarne. Toda težave se ne ustavijo samo pri kurivu. Stanovanjski uradi so mnogokrat predmet težkih napadov s strani onih. ki jim je to seveda deveta briga, da je v dobi okupacije blio v Jugoslaviji nad pol milijona poslopij uničenih In da od P milijonov ljudi, ki so brez strehe, lep odstotek na žalost pade tudi na Slovenijo Podobno je s prevozom. Ne mislite, da boste ostali brez hrane, če takoj v prvih dnevih ne dobite vsega, kar vam je obljubljeno. Vedite, da ni vse na razpolago tukaj v Sloveniji, da prevoz povzroča ogromno skrbi, saj je bilo od 14.200 km proge uničenih 6.100 km in porušeni mostovi v skupni dolžini 85.010 m tudi še niso vsi sposobni za promet. Konzerve nam že smrdijo? že mogoče! Tu gre predvsem zato, kako je kdo zadnja leta živel! Ce smo zdaj odvisni od svojega skupnega dela ln če smo za dobo okupacije bili ukradeni za 2,397.343 glav živine in za 2,123.282 svinj, tedaj je pač resnično težko prinesti pečenko na mizo. In če s! jo za dobe okupacije morda le Imel, tedaj vedi. da se je to zgodilo zaradi tega, ker je okupator mislil, da ti bo nadomestil' svobodo s polnim želodcem ln da boš tedaj zadovoljen! Toda, tovariš vedi. da je zaradi tega nekdo moral stradati! Ali misliš, da ti je prinesel iz svojega rajha pečenko in sladkor ter vse drugo, po čemer ti sodiš,-da je preje bilo bolje? Pomisli malo, od kod Je vse to bilo ln tvoja trditev bo še dvakrat bolj žalostna ! Ce smo navedli nekaj primerov, tedaj se je to zgodilo zaradi tega, da s tem vse opozarjamo tudi na branje. Vak dan lahko najdemo mnogo koristnega ln 6e le nrmo cepljeni nasprotniki, tedaj bomo vendar spoznali resnično stanje, do katerega moramo zavzeti pametno ter preudarno stališče. Saj nihče nima namena prikriti težav. Č vnu vendar? Aii je nna-oa ijud^a oblast k.iva_, da je do tega stanja pfiš.o? A-i morda eni stoti .oči padlih in vbitih, ki so nam s kiv-jo pripravili svobode? Zato stran s tarnanjem, s katerim -e najprej vsak sam o catiu. ker s tem dvkazuje, da -p.oh ne pozna problemov, da je nedelaven in da še toliko ne dop.ine.e za skupno izooijšanje Uot tisti, ki pri i voj in naporih dela tudi napake. To slednje velja zame, zate n za v ako-gar! Pristopimo k dem, -poprimimo -e z vsemi težavami in videli torno, da bedo težave itopiie pred naše oči v drugi luči in stališče, ki ga dano takrat zavzeii do v.ega tega, bo da.eč ,-t.an od tarnanja! , K vsemu temu pa je treba pripomniti še to, da reakcionarni svet uživa ob uk,.m govorjenju, ki ga tukaj obravnavamo! Ne mis-iie, da išče ta svet kori-ti za vas, pa čeprav jim je vaše tarnanje z o. o dobro-dosio! Za koristi nas v-eh jim nikoli al šlo, šlo jim je pa vedno za razbijanje množic, za razbijanje enotnosti delovnega -jud-stva. Zanašali so se vedno na umsko zaostalost nekaterih, se ve.eiiii razdvojeno.ti, tako med delavstvom in osiaiimi stanovi: kmetom ln izobražencem. Toda mi j m povemo nazaj, da gre tu še za podeduje o-tan-ke njihove po.itične vzgoje. Klavrni o.tanki, kašo: je bila klavrna njihova po itika!/Danes je -Cmo majhen del tistih, ki dernjo nerazpoioženje po navodilih, vsi o.tali pa bodo slej ali prej krepko vključeni stopa.i z množicami v svetlo bodočnost! In to je tisto, kar ;mo hoteli povedati. Nobena dnevna zadeva nas ne sme odvračati od g ~a_tija v bodočno.t! Danes ustvarjamo srečnejšo bodočnost bodočim rodovom. Vse naše aeio je danes potrebna retoima v.ega našega družabnega življenja. In v tem oziru smo prišli že dokaj daleč. Med tem ko :e vrš.jo v svetu stavke, med tem ko zapirajo de-av-sf.te voditelje, ko so o-tal a nedotaknjega veleposestva. ko še rovarijo faši.tični ostanki, medtem smo piišli mi' že daleč naprej od vsega navedenega. Tovariši! Tovarišice! Zavedajmo se, da je ključ naše sreče v naših rokah! In to je nad v:e odgovorni čas v zgodovini naš ga naroda in narodov Jugoslavije. Delavec, nameščenec, kmet in izobraženec! V teh dnevih, še prav pa 11. novembra gre zato, da dokažeš, da si med dragim tudi sebi zvest, saj si sin iz vrst delovnega ljudstva! Se prav posebno pa moraš kot S-ovenec poznati kraj in čas, v katerem živimo, ki zahteva od nas v:eh, da započeto delo nadaljujemo: ustvariti do k.aja socialno pravično, ljudsko demokratično Jugoslavijo, trdno' povezano z našimi slovanskimi državami, katerim naj stoji za vedno na čelu velika Sovjetska država! In Ljudska fronta je za na; vse ga-anci-ja, da bomo šli pot, ki smo jo zgoraj nakazali. Ce ne še dane;, tedaj bomo p- av gotovo tekom let spoznal'., kako prav smo storili ko se v teh naših črnih nismo izgub-Ijali samo v dnevnih vprašanjih, temveč da smo spoznali predvsem svojo zgodovinsko nalogo. E@¥Pi?ii na ds u m ©tasrni Doseženi zaslužek s tekmovanjem delavcev, bi morali delodajalci odstopiti Fondu za obnovo države V Beogradu bo doprineslo sedem-tiseč organiziranih kovinarjev v dvanajstih tednih okrog 168.000 delovnih ur za obnovo. Po sklepu kongresa Zveze delavcev In nameščencev kovinske industrije je 7. oktobra t. 1. začelo v vsej kovinski industriji Jugoslav je dvourno tedensko prostovoljno delo. To delo je namenjeno Fondu za obnovo. Že zdaj se je ugotovilo, da je najbolj pr merno, da se ti dve ur: prostovoljnega dela napravita v soboto. Pri tem pa ne obstoji nobena šablona ali obveza, ker bodo delavci v podjetjih našli sam. najprimernejši način za zvrševanje te prostovoljne službe za obnovo. Obračunavanje vseh prostovoljnih de-tovn h ur §e vrši v podjetjih vsako soboto po redni plači, ki jo delavec prejme na uro. Zbran denar pošlje podjetje Hipotekam) banki na čekovni račun št. 62.155, Podjetja in prostovoljno delo Od vseh organiziranih kovinarjev v Beogradu jih je 2050 zaposlen h v državnih podjetjih. Pri vsakem zvršenem delu pri proizvodnji mater alnih dobrin obstoja tudi manjši ali večji del, ki se ne Izplačuje delavcu. Če bi tega ne blo, potem ne b obstojalo niti eno podjetje na svetu. Ta neizplačani delovn del se v političnem gospodarstvu imenuje — višek vrednost. Ta višek se prejme z druge polov ce alt iz zadnje četrtine delovnega časa potem, ko so že vsi drugi strošk plačani, ko so že izplačane rež je to mezde. Odtod Izvira stalna želja delodajalcev, da se v splošnem podaljša delovni dan. V tem prmeru prostovoljnega dela kovnarjev ostane ta višek vrednosti neizplačan Fondu za obnovo dežele n se z njim korstijo delodajalci. To je z ničemer zasluženi dobiček, na katerega nso pristal prostovoljci dela za obnovo. Višina tega zneska se lahko ugotovi šele po obračunavanju pro’zvodnje, Uolič ne proizvodov h po določenih maksimiranh — prodajnih cenah proizvodov. Če se vzame, da je — po delovni normi — količina proizvodnje za 6 krat 8 je 48 ur tedenskega dela prot -sto potem je za 6 krat 8+2 -- je 50 ur ravno sto-štir. poenov. Za dvanajst tednov, kot bo trajalo to prostovoljno delo — bo znašala ta razlika prostovoljnega dela, 24 ur dela enega človeka, odnosno tri polne mezde. Višek vrednost od teh treh mezd cfita-oe delodajalcu, kt nima ničesar skupnega s Fondom za obnovo dežele in na katerega se na kongresu ni niti m sl lo pri sestavljanju odločbe o dveurnem prosto-voljnem delu 53.090 kovinarjev Vse prostovoljno delo Fondu! postavi načelno: svrha, kateri je namenjeno . prostovoljno delo naših kovinarjev. Znesek tega viška je lahko celo v eni tridnevni mezd, Iti se pošlje H potekam: banki za Fond za obnovo in bi lahko tudi podvojil višino tega Fonda. Pri državnih podjetj h bi ta znesek, čeprav b: ne b i obračunan za Fond obnove, v nobenem primeru ne škodil gospodarski obnovi, ker bi ostal v podjetju kot dobiček naše ljudske države. Predstavljal bi samo gotovo računsko nepravilnost, ker bi se moral drugače knjižt! kot se knj ž jo redni dobički podjetja, ki dokazujejo rentabilnost samega podjetja. Zaradi tega je Zveza kovinarjev odločila, da pozove vse delodajalce, da tudi oni dajo svoj delež Fondu za obnovo dežele, ker ‘majo v vsakem primeru ob ček od tega prostovoljnega dela. čeprav b delodajalci za Fond vse obračunavali, Imajo korist od povečane proizvodnje v svojih podjetjih, kjer se j’m pri vsak' pro zvedeni kol č n pr kontroli cen prizna odstotek od dobička. Prt pro'zvedeni vrednosti, recimo. milijon dinarjev, je odstotek zaslužka manjši, kar je razumi j vo, kot pr. prozveden vrednosti milijon in stotisoč dinarjev, če le ta odstotek fiksiran na 10>/», potem ho dobiček namesto 100 d narjev 110 d nnrjev. Pri tem bi se morala razlika vračunati v korist Fonda za obnovo al! pa v kor st zn žanih prodajnih cen za do-tlčne pro zvode. Razni primeri nezasluženega koriščanja Strugarju Smovlču v Obrenovcu so delavci s svojimi mezdami za Fond za obnovo obnovil! podjetje v pogonu. V stalnem akt vizlranju vse večjega števila delavcev in nameščencev pri re-šavanju vprašanja naše gospodarske obnove bi morale strokovne organ zacije obračati veliko pažnjo pri kontrol ranju pravilnega in popolnega izkor ščanja te aktivnosti. Ne sme se dovoliti, da se s tem oko-r ščajo posameznik ali privatna podjetja, ki se sama odvajajo od sodelovanja za splošno obnovo. Tudi pri njih smo zahte-resirani za povečanje proizvodnje: z akordom ali s tekmovanjem, toda tako. da se v celoti izplača delavcem al; Fondu za obnovo. Za vsako obnovo ali napredek podjetja kot takega le dolžnost lastil ka, da prenaša stroške če mu je kaj do dela. če te predpostavke ni, potem obstojajo pri takem podjetju še druga sredstva za obnovo ali forsiranje dela za splošno ko-r:st. Vzemimo zaradi primera, da sto delavcev ene tovarne napravi 15.003 obuvala ln da v enomesečnem tekmovanju poveča pro zvodnjo na 16.500 narov Napravili sc to delavci, ki so zboljšali način dela pri tekmovanju v času osemurnega delovnega dne, plačani pa so na uro. V takem pr meru Ima vso korist od tekmovanja delodajalec. Splošna pridob tev od tega bo — hitrejša preskrba čevljev. Razum’i vo je, da to ni majhna stvar. Nasprotno, to je če kontrola cen določa 500 d narjev za en par čevljev, bo dobil tovarnar za povečano proizvodnjo 750.000 dinarjev, v tem znesku pa vsaj 75.000 dmariev kot dovo jeni odstotek zaslužk pri 10% in poleg tega mogoče tudi 150 000 dinarjev neplačan n h tekmovalnih naporov nit' s premijo, niti s čezumim delom in n.;t z akordno tarifo. Tak primer lahko nastopi zdaj v rudnik h, ki so privatna last, kjer še n' uvedeno akordno delo, tekmovanje pa se vodi v okviru normalnega delovnega dne. Koristi od tekmovanja mora imeti skupnost, a ne posamezniki Cilj tekmovanja mora vedno b tl: povečanje pro!zvodnje, 'stečasno pa se mora višek zaslužka dat; Fondu za obnovo dežele. V podjetj h z določeno delovno normo se mora tudi pri tekmovanju obračunati :n izplačati delavcem nagrado, ki jo zaslv-ž jo s svojim delom. Tam, k'er še n uvedeno akordno delo, ali kjer še ni določena delovna norma, se tekmovanje vrši lahko poleg ntenzivnega dela v okviru določenega delovnega časa tudi podaljšanje delovnega časa s tem, da v enem ln drugem primeru dobijo delavci odgovarjajočo nagrado. Potrebno je, da ae pri vsakem tekmovanju v tovarnah ln podjetj h najprej izdela poleg načrta o nač nu tekmovanja tudi načrt o plači tekmovalcev 'n o odvoj tvl viška vrednosti, katerega prinese dotično tekmovanje lastn.ku podjeja za Fond za obnovo države. V vsakem primeru: naj gre za akordno delo, za delo na osnov' določenih delovnih norm ali za podaljšanje delovnega časa, v vseh teh primerih se s povečanjem pro-zvodnje poveča tud višek, katerega obdrži proizvajalec — tovarnar. Zaradi tega je potrebno, da »e določ’ višina zaslužka, Id ga pro zvajalec doseže s tekmovalnim naporom delavcev — za Fond za obnovo države. Primer naših kovinarjev lahko vzamemo kot enega jasrih primerov, kako tn na kakšen način se lahko služi obnovi dežele. Medtem, če so naši kov narji pr prav-ijeni, da dajo za obnovo dežele svoj prostovoljni dvourni delovni čas. se lahko s vso pravico zahteva od podjetn kov. da tud- oni doprinesejo Fondu za obnovo dežele znesek zaslužka, ki ga dosežejo z-ključno le s samozatajevanim de'om kovinarjev. Ni pravica, da se s požrtvovalnim delom kovinarjev povečava bogastvo delodajalca. ko so kovinarj postavili za cilj, s tem delom kor st ti skupnosti. Tokrat bo delo kovinarjev dalo znaten znesek zaslužka, ker je tukaj v vprašanju trud 53 000 organiziranih kovinarjev, ki bodo dali za obnovo države okrog 1.272.000 delovnih ur. odnosno 159 000 mezd, to štev -lo se bo še znatno povečalo s sodelovanjem neorganiziranih delavcev. »Iz »Rada«, 11 um um m—iiiiih——um tihi 111 miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiii—iiiiiiriiiinniiiiiiim '"rmr Od vseh beograjsk h kov narjev je zanoa!enih 70.6% v pri'atnih podjetjih. Znesek tega tridnevnega viška vredno-ati je lahko no prnvlu večji ali manjši toda v vsakem primeru n za pocie.en'evatt Lahko je zelo visok, če se vse vprašanje Kakor je bil delavski razred vodilna sila Osvobodilne fronte v štiriletni borbi, tako bo tudi na volitvah 11. novembra dokazal, da je trdno jamstvo ljudske oblasti. \ -X!lLili:l!lflii:l“tlV 11 imiiitiiLiimuniiimii t Kulturno - prosvetno delo sindikatov v Sovjetski zvezi Bb eSktaid smrti saveissega delavca, gmerallajtuaiila Franceta Bornima - Staneta Kulturno-proavetno delo sindikatov v Bovjetsk zvezi je eno najvažnejših vprašanj sovjetskih sind katov. To je razvidno iz budžeta, ki ga sindikati prispevajo za kultumo-prcsvetno delo, k. znaša letno več kot milijardo rubljev. Sovjetski sind kat' razpolagajo z veliko materialno osmvo za Izvajanje kultumo-prosvetnega dela. Pred vojno so imej 6190 klubov in palač kulture, 100 tisoč kulturnih ustemov v podjetjih in v oddelkih tovarne, 28.000 knj žnic s 53 m l joni knjig, 10.000 radio-centrov z razpredeno mrežo prejemnikov in 12.000 prostorov za film. Obstoj tako močne podlage omogoča sindikatom, da zadovoljijo potrebam delavcev in nameščencev. Na kaj se v glavnem nanaša kulturno-prosvetno delo? ' Za dv!g splošnega vzgajanja delavcev in nameščencev organizirajo snd kati v palačah kulture predavanja o zgodovm, zemljepisu, prirodoslovju, ekonomiji, umetnosti in književnosti. Velik uspeh imajo predavanja in poročila, ki so posvečena mednarodnim vprašanjem in zgodovini sindikalnega gibanja v Evropi in Ameriki. Značilno mesto v kulturno-prosvetnem delu zavzemajo uspehi' tehnike. V klubih se organ zirrcjo razna posvetovanja, razstave, menjava izkušenj naprednih delavcev in mojstrov, posvetovanja o racionalnih načinih dela z rožnim izpopolnitvami v štednji materiala in orodja. Skrb, da se ustvar racionalni in zanimivi odmor — je osnovna stran kulturno prosvetnega dela. V klubih in palačah kulture se organizirajo gostovanja najboljših drame takih in opernih ansamblov, koncertnih mojstrov in predstave novih filmov. V klubih, kjer obstojajo k no-dvorane, se predstave vršijo 25 kr z 4 mesečno. Poleg velikega gledališkega dela organ'zidajo sindikati tudi veliko pomoč ljubiteljem umetnosti, ki se želiijo zpapolniti: v glasbi, petju, baletu in slikarstvu. V vsakem sindikalnem klubu so dtle-trntske skupne in kolektivi. Omenili bomo umetniške skupine, k' so najpopularnejše prj sovjetskih delavcih in nameščencih: dramske, zborne, koreografske, godba na pihala študiji slik-rstva in književni krožki. Te skupine imajo navadno v vsakem klubu po nekaj sto članov. Sindikati preskrb jo tem skupinzm najboljše režiserje, zborovodje, dirigente, baletne mojstre, organizirajo olimpijade, tekmovanja in. festivale. V Vsezveznem tekmovanju ** seznanil s družabnim življenjem tovarne. Drugi dan po njegovem vstopu v tovarno, je v opoldanskem odmoru čital podatke o delu sindikalnih organizacij, ki so bili pritrjeni na tabli. V tem trenutku Je pristopil k njemu sindikalni grupni organizator s vprašanjem, če je že član organizacije. Petrikov je odgovoril, da še ni. »Dobro, pridite danes na sindikalno konferenco grupe.« »Kaj bom tam delal?« je vprašal Petrikov. »Poslušali boste, kaj govorijo delavci, zvedeli boste, s čim se bavl sindikalna skupina.« Petrikov pristane. Po konferenci vpraša sindikalnega grup-nega organizatorja, če lahko on kot nov delavec postane član sindikata in kaj mora za to napraviti. »Seveda, lahko«, mu odgovori grupni organizator. Ko je Petrikovu obrazložil cilje in naloge sovjetskih sindikatov, mu je predlagal, naj postane član sindikata. »Ali so za to potrebna kakšna priporočila?« vpraša Petrikov. »Niso potrebna. Potrebna je samo vaša že!1a, da vstopite v sindikat.« Sindikalni grupni organizator je imel prav. V Sovjetski zvezi ne zahtevajo od onega, ki vstopi v sindikat, priporočila, stopnjo izobrazbe, stopnjo kvalifikacije ali določeno viš!no zaslužka. Ne zahteva se prav ničesar, samo osebno željo marljivega Človeka. To pomeni, da vsak, ki dela v podjetju ne glede na spol, pleme, narodnost in religijo doseže višino izobrazbe in kvalifikacijo, "pa naj bo to navaden delavec ali vajenec, moški ali žena. Rus ali Diurdjijanec, musliman ali katolik; vsi labko prostovoljno vstopijo v članstvo sindikatov v tisti panogi industrije, v kateri delajo. Izjeme so osebe, ki so izgubile volilno pravico na podlagi sovjetskih zakonov. Take osebe se ne sprejmejo v sindikat. člani sindikatov, ki so poklicani v Rdečo armado in mornarico ne -izgubijo sindikalnih pravic; oni gredo samo začasno iz članstva sindikatov za ves čas vojaške službe. Ko so demobilizirani nastopijo delo v podjetju ali ustanovi, dobijo stare pravice kot člani sindikatov in se jim šteje vsa doba članstva. žene, ki zaradi poroda in nege otroka ne delajo, so proste plačanja članarine za dobo dveh let. Imajo pravico da sodelujejo pri zborovanjih, da volijo in da so izvoljene v vsa sindikalna področja ln da Imajo vse ostale pravice in zahteve, ki jih imajo člani sindikatov. Ivan Petrikov Je še istega dne izjavil sindikalnemu grupnemu »organizatorju, da želi vstopiti v sindikat. Na prvi sindikalni konferenci je bil sprejet. Pez nekai dni je tovarniški komi tet sindikata potrdil odlok sindikalne grupe m dal Petrikovu člansko Izkaznico. M. BELJAJEV ........ Vplačevanje v votivni fond naj bo ponovna manifestacija požrtvovalnosti vsega naroda za skupno stvar m • 1—--------------------------— da kar očarljivo ljubezniva. Ljubila je muzeje in starinske cerkve in ob pogledu na slike in umetniške Predmete je postala kar vzhič.na. »Kako čudovito,« je govirila »da so bili vsi ti krasni predmeti nekoč skriti v hišah privabi kov in da so imeli e poedtai ljudje pravico uživali njihovo lepoto. Le-P-)ta mora biti dostopna vsem, samo potem je živa.« Mnogokrat je govorila tako čudovito in stalno mu je bilo tako. kakor da t? besede izhajajo iz njemu tujega duševnega nastaojenja. Sp iminjale So ga na s lokanj e ranjenca Čutil je. da ta deklica žrtvuje življenju in ljudrm g oboko skrbečo ljubezen mat ere i potrpežljivo je čakal, da bi njegova vera vžga.a njeno srce ln spremenila t:hho ljubezen v stresti zdrlo se mu je da posluša njegove besede vedn > boli pazljivo in da se v srcu že strinja z nj-'m. In govori' je vse bolj ognjev'to o podrobnosti neutrudnega boja za isvnbn-di'ev posameznika, ljudstva, človeštva iz starih ve—’e katerih rja se je globoko za-ž"’s v duše in jih zastrupila Ko in jp n-v,,,? snrernii do doma ji je reko1 da j, ;n ie nroSn da mu pnrin.n »»-rt Pm-fra«U <-e je k-"1 je vide’ kakšen vtis no nanravita nanin nieg-ove bn-edo Kakor za dota ie sto.nMa nekaj ko rakov nazaj nasln-nUg se y«dn tn « široko odprtimi 'črni na steno skrila roke na hrbet in govorila domala z zgražanjem: »Slutila, da, čutila sem, da bo prišlo ta- sind kalni grupni organizator, predsednik oddelka tovarne alti tov? rniškega komiteta — na splošnem zborovanju vseh članov s'ndikata; Centralni komitet — na kongresu; republik: nsk, pokrajinski in oblastni kom tet na odgovarjajočih sindikalnih konferencah Po podanem poročilu se ;zvolijo novi člani sindikata'h organov. V primeru, da ta ali oni komitet ne dela kot treba, se lahko pred iztekom določene dobe menja. »Prijeten vtis « je nadaljevala Berezcv-ska,« je na,pr: vila na metne konferenca članov s ndlkatov v Vologdi. Videla sem izjemno aktivnost prisotnih na konferenci. Pazljivo so analiz rali dej"vnost oblastnega komiteta ln resno kritiziral pomanjkljivosti. Vseeno s? delo oblastnega komr-teta prlznsll Tajno glasovanje je Izpadlo tako. da so v oblastnem kom tetu ostali skoro Ist člani. Za predsednika oblastnega komiteta je bila izvoljena delavka Vlasova. Drugače je b!'o na oblastni konferenci v Saratovu. Tukaj je bila za kandidata šksda, ki p Je eto-psfsr napravil pra-metu v Jugsslavji Ogromno škodo je pjeupelo naše ljud stvo v času, ko je okupator ropal, ubijal, rušil in požigal naše gospodarstvo, trgovino, industrijo in druga podjetja. Poleg ogromne škode, ki so jo okoreli ubijalci napravili vsem panogam našega gospodarstva m kultui nega življenja, je zlasti promet največ trpel tn to prvenstveno naš železniški promet. Naj govore številke! Uničeno ali odpeljano je 30.301 tovornih vagonov, poškodovanih 15.905; potniških vagonov je uničenih ali odpeljanih 2922, poškodovanih 1368, lokomotiv vseh vrst je uničenih 1188, poškodovanih 587. V svojem besu je fašistični okupator uničil tudi železniške tračnice; skupno je onesposobljenih ln uničenih 6100 km železniških tiačnic v skupni teži 490.000 ton, 141 tisoč ton pribora za tračnice. 7800 kretnic ln 16.500 000 železniških pragov. Civilno letalstvo je pretrpelo težko škodo, posebno na letališčih v Beogradu ir Skoplju, a ves letalski material je izgubljen Sovražnik je odpeljal ln uničil tudi vse rezerve bencina v državi. Potniški promet je prav tako prizadet. Uničeno je 30.238 avtomobilov, 900 avtobu- ko, kajti ljubim vas že davno. Toda, o bog. kaj naj se zgodi sedaj?« »Sedaj pridejo dnevi sreče zate in zame, dnevi najinega dela,« je jecljal »Ne!« je rekla s sklonjeno glavo, »ne bi smela govoriti o ljubezni«. »Zakaj ne?« »Ali bi se poročil cerkveno«, je vprašala tiho. »Ns!« »Potem pa — zb igom!« Hitro se je odda jila. Toda on jo je do-šel in ji začel prigovarjati Nemo, brez nasprotovanja ga je poslušala in rekla1 »Jaz m )j oče in moja mati, mi vsi smo verni kristjani in bomo takšni tudi umrli. Zakon, ki je sklenjen samo na občini zame ni zakon Ce se rod e iz takega zakona otroci bodo — t> vem natanko. — nesrečni bodo. Samo cerkveni zakon posveti ljubezen, samo on ji dodeli sreč i in mir.« Jasno je videl da ne bo tako hitro popustila. Toda tudi on kakopak ni mogel p.ipustiti Ločila sta se in pri slovesu je dekle reklo: »Ne bova muč;la drug drugega. Ne išči da bi me srečal! . Ah. če bi hotel ta kraj zapuri ti! Jaz tega ne morem, tako 'boga sem. .« »N: morem ti tega obljubiti,« je odgo-mril. In sedaj se ie vnel bot med tema dvema rudnima naravama. Srečava’a sta se m to še pogosteje kakor prej, kajti ljubila sta se in iskala te sestanke v skrivnem upanju, da eden od njiju ne bo mogel bivša predsednica oblastnega kom teta, toda Izvoljena ni b la. Člani sindikatov niso želeli, da bo ona ponovno vodja sindikalnega organa, zato ker je slabo vedila sindk lno aktivnost, ni vzela v obzir mišljenja in zahteve članov Isto usodo je doletela predsednika tovarn škega komiteta lublinskega kombnata Nikitina. Odvojll se je od množice, ni se brigal za potrebe n interese članov, izgubil je avtor teto in na volilnem zborovanju — propadel.« Na kraju mi je Ana Berezovska sporočila, da za stalno kontrolo dela »"nit kalnih organov sodelujejo posebne revizijske komisije, k se izvolijo s tataim glasovanjem e toč' sno. ko se voli kom1 tet tovarne, oblastni kom tet iti Centralni komitet sindikatov. Naloga revizijske kom sije je, da točno pregleda, če se budžetl stadtka-tov za zavarovanje, k jih vodij? sindikati v Sovtetski zvez, uporabljalo izključno le za namene, ki čim več koristijo članom sindikatov Na volil« h sestankih prinašajo te komis ie poročila. V primeru, da se odkrijejo resne nanake, ima revizijska komisija previco zahtevati, da se sindikalni organ' pred iztekom določene dobe menjajo in da se jih k’toe na odgovornost. Marijana Guljbmska sov, 5920 motorjev, 1250 špediterskih vozov, 225.000 koles, 8u40 izveščkov In dninarskih vozov. Uničenih je 130 tramvajev od skupnih 287, poleg težlco poškodovanih tramvajskih prog. Dalje je sovražnik uničil 361.058 (od 728 tisoč) brzojavnih in telefonskih stebrov, 122.844 km (od 203.000 km) brzojavnih in telefonskih žic ln 2,840.000 (od 3,550.000) izolatorjev. Tunelov 35.91 km, železniških mostov v teži 95 030 ton, mostnih stebrov in obokov skupno 970 000 kub. metrov, betona in zgrabd s skupno zidno površino 1,250.000 kub. metrov. Jugoslavija je izgubila 35 potniških ladij rečnega prometa (s katerimi se je vsako leto vozilo 1,200.000 potnikov), 115 tovornih ladij (ki so letno vozile 2,200.0000 ton blaga), 505 splavov (s tonažo 256.P00), 1 plovno delavnico, 650 drugih večjih objektov in 8.301 manjših, razne stroje, inventar, kurilnico itd. V pomorskem prometu je Jugoslavija izgubila 56 ladij za dolge obalne plovbe od skupnih 95, od 92 ladij majhne plovbe je uničeno 60 in 17 poškodovanih. Uničenih je 166 motornih ladij, 1734 drugih ■ manjših ladij. Poškodovane so 103 luke, uničenih ali poškodovanih 346 svetilnikov, vse tn moderne ladjedelenice (Split, Kraljeviča, Sušak), 83 manjših ladjedelnic, poleg tega zgradbe, Inventar, pribor, instalacije, stroji, material in delavnice. prenesti muk tega neutešenega plamenečega čustva Njuni sestanki so bili polni globokega obupa in srčne b ilečine; vsakokrat se je čutil oslab jen. in kakor pobit in ona je ša v solzah k spovedi Vedel je to in zdelo se mu je. da postaja črni zd z vsakim dnem močnejši in višji in da ju bo ločil do smrti. Ko sta šla nekega praznika na sPreh >d v mestno oko ico. mu je ušlo, ne da bi hotel s tem groziti: »Ali verjameš da se mi včasih zdi. da bi te mogel ubiti...« Molčala je. »Da,« je odgovorila in ga ljubeče pi-gledala. Vedel je le, da bo rajši umrla kakor pa popustila. Pred tem »da« jo je nekajkrat objel in poljubil — Branila se je, toda njen upor je postajal vedno slabši in upal je. da b > nekega dne podlegla in da mu bo pomagal k zmagi n j ep ženski nagon. Sedaj pa je razumel da to ne bi bi"a zmaga temveč podjarmljenje tn od tega časa je nehat v njej vzbujati žensko. Ko Je prehodil z njo temne kroge njenih pojmov in pred« idkov o življenju, je vžgal v njej vs- luči. kolikor mu je bilo to mogoče, toda ona je pos’ušala niegove besede kot s’epa. s sanjavim smehljajem v jčeh: ničesar ni videla in ničesar ni verovala. Nekoč mu je rekla: »Včasih uvide vam. da Je vse. o čemer govoriš, možno Toda mislim, da to izvira odtod, ker te ljubim! Vsg razumem, toda V lužnih letoviščih Sovjetske zveze Vsak dan proti večeru odhajajo vlaki iz Moskve, Leningrada. Kijeva in iz mnogih mest Sovjetske zveze na Krim ln Kavkaz. S tem:' vlak se peljeta državljani na odmor na Jug, v mnogoštevilne domove odmora in sanatorije. V Sovjetski zvezi je letoviščna sezona na višku Na krimski in kavkaški obali Črnega morja, v sanatorijih n mrnera!n h vrelc!h je zbranih na tisoče državljanov. Te dni smo se raztovarjali z načelnikom Glavne uprave letovišč in sanatorijev Ljudskega zdravstvenega komisarijat- N'-kolatom Den covlm, ki nam je povedal sledeče: »V tem letu smo prvi za časa vojne odprli sanatorije za civilno prebivalstvo. Do leta 1941. ie na letovišč h ni ga delalo skozi vse let"- na stotine sanatorijev. Za časa okupac je kr mslrh in kavka-škth letov’šč so Nemci ororati dr sroceno imovtao. sežigal in razdejali znamenite stavbe. Splošna škoda, ki je bila prizadeta n: ter tor iu Krima. In Kavkaza, znaša nad 600 milijonov rubljev. Hitlerjeve! so ponolntma razrušil' prelepe sanatorije Selernovodska kot na uri-mer sanatorij, ki nosi Ime Ki rov- in Stalina, v katerih se je zdravilo mesečno nad 360 državljanov BT so uničenj ogromni sanatoriji v Essentuku in Evpatorh’1. Na južnem morskem obrežju Krima so izginile patače odmora. Skoraj vsa dragocena imovna in oprema je bila odpeljana v Nemčijo, un čemi so bili instituti za raziskovanje obrežja v Pjatigorskem in blatna kopališča v Baltskem letovišču. Ogromno škodo s? napravi Nemci ti-dro-ininer: Jnemu gospodarstvu, posebno na napravah nad zemljo. Na teritorijih letovišč so Nemci posekali nad 150 tisoč kubičnih metrov gozdov, poškodovali elektrarno, vodovod In kan 1 nacijo. Toda že en mesec po tem, ko je Rdeča armada zgnala Nemce z Kavkaza, smo uspeli vzpostaviti in uspo- sobiti 46 sanatorijev, ki so bili preurejeni za boln-lšntae. BI ž'na fronte je zahtevala v prv: vrsti pomoč ranjencem. Letošnjo zimo je Glavna uprava letovišč in san torijev izvršila veliko delo. Na novo je zgrajenih na desetine sanatorijev za c'vino prebivalstvo. Potrud'li smo se. da smo j'h bolj udobno in komfortno uredili kot pred vojno. Vlak za vlakom je pripeljal v sanatorije nove medicinske nstrumente n zdravila. Na tisoče državljanov je že našlo odmora v južnih letov'ščih Ljudskega zdravstvenega komisarljats. izgradili smo znan otroški sanatorij Artek na Kr mu. k je slaven ne samo v Rusiji, temveč tudi po vsem svetu. Prlbrižno tri ;n pri tisoč otrok si popravlja v tem san" toriju svoje zdravje. Napota ton’ so sanator'j' Grand Hotela v K slovodskem, sanator!-' Ltormcotova v Pl t gc-rsku, sanatorij Kaltaina v Esssm-tukalh. Odprti so že sanatoriji na Jalti, v mestu kjer so pred tremi leti državn'k treh zavezn'šk'h držav sprejeli zn amen ti zaključek Krimske kroitorence Tu je nastri prvorazredni 'nstitut, ki je dobi Im® Čečenova, 'nctltut za fizfčne metod" zdrav-ljenta.. ki so ga Nemci v Sevastcpolju razruš’11. V sanatorije prih" ja jo v prvi vrst' sta-hanovci iz tovarn 'n inteligenca. Imamo tudi sanatorii, k je samo za umske delavce n umetnike. V G eprtaski sanst/v-1 j je nedavno prišlo 50 znanstvenikov 'z Le-rr ngrada. V kratkem. o-> bo na Jalti otvo-' ril c;anatorij za pis- tel je. Vsako letovišče ima svo>e sovhoze ln temu podobna, goepod .v tva. Splošna m-vrštaa teh gospodarstev ima obseg 37.5 tis"č heikta-jov. Na novo so izgrajene far-me za živinoreio. k! imajo že 50% živine več kot v predvojnem času. Na tsoče sovjetskih rota h in umskih delavcev je prišlo letos v južne sanatorije Sovjetske zveze. G. Drotot 0 soc,sinem zavarovanju Z unifikacijo socia nega zavarovanja je bil uveden tuai enoten zavarovalni pn pe-vac. Za Dojaisko, nezgoano in poiu,ju.nJ,o zavarovanje, za zavarovanje za nezc-potie-nost za delavčevo pravno zaščito znaša skupni pri pevek 20.30 oasiotkov, v skladu za podporo delavskim in namešča.skrni družinam z otroki pa mor,mo prispevati še 7.7 °/e zavarovanega za.lužka. Pri teh prispevkih se nehote vprašamo: — odgovarjajo li ti prispevni daiiim potrebam, »o ti pnspevtii pravilno odmerjen,, niso morda prevrroki m zato po nepo.rebmm obremenjujejo produkcijo v naših to.a.nah in obrti? Analizirajmo te prispevke! Od prispevkov predpisanih za roctalno zavarovanje, je do-iočen.h <“/# za zavarovD.ije za bolezen, 3-Vo za zavarovanje za nezgode, 9u/o za pokojninsko zavarovanje, 1“/® za zavarovanje za nezaposlenost in U.3°/o za delavčevo pravno zaščito. Tudi pred vojno zavarovani prispevki ni.o bili po od toinem ra-me.ju bistveno drugačni. Prispevek za zavarovanje za bo.ezen se je gibal tudi v teh mejah, redko, da -o pobirali za bolniško zavarovanje manj kot 70/°. Ni pa treba nobenih posebnih dokazovanj in argumentov, vsakomur je danes jasno, da so v povojnem ča u zahteve, katerim mora ustreči in zadostiti bolniško zavarovanje mnogo večje in težje. Zdravstveno stan.e zavarovanih delavcev, nameščencev in njihovih svojcev zahteva v bolniškem zavarovanje več in večjih dajatev, število bolnikov, to. e j onih, ki jim mora boli-iško zavarovanje plačati hranarino, skrbeti za zdravila, zdravilne pripomočke, plačevati oskrbo v bolnici, se je danes skoro podvojilo. Socialno zavarovanje je moralo vzeti v:a ta bronena zave tno nase. Tudi vsi oni, ki so e vrnili domov iz internacije, iz vojne sluffse in od drugod, so po uredbi o počivanju rokov obvarovali svoje pravice, ki jim jih je da1 o zavarovanje za bolezen takrat ko so odšli v partizane, v internacijo, v ječo ali drugam. Bolniško zavarovanje vrši zato važen del zdravstvene službe, ki jo vrši skrbno, ekenom-ko in dobro pazeč, da se sred tva ne tro rjo brez koristi. Morda bo kdo pripomnil: bolniški prispe, ki bodo sumarno veliko višji, k-?r je višja mezda in bi torej zato mogel biti od ..totek zavarovalnega prispevka n'žji. Vendar, koliko je višja mezda, tol ko je višja tudi hran arina in toliko so v'š;e vse ostale dena ne dajatve. In ker je število bolnikov v primeri s številom bolnikov pred vomo znatno pora lo, saj znaša ponekod cd totek bolnikov preko 7 ali ce’o 8. lahko izračunamo, da bolniško zava o vanje niti pri tem prispevku ne more računati z u pesi m fi-nančrvrri rezultatom. Pred vojro namreč v našem bolniškem zavarovanju št=vi o bolnikov v povprečju ni poraslo prti: o 2.5 do 3 od totke. NoS vseh pa je seveda naloga, da pazimo: upi-aVa mo.a oiu kar i.Uj.tne^sa, >sakršna z.a.aba ^ -uani brez »e m.n rova ovaneev pa se mora brezpogojno preprečiti in one-nugoeiti. Lanes ne uiuvn.o in ne b mo več dopuščaj, da bi kdor-tod izkor.sčai rocial-no zavarovana je. Prispevek za nezgode je enoten. Odpadlo je uv.'sčj.ije ob.atov po poaameznin skupinah in nevarnostnih od.totkm, -pro.tra se je s tem administrao-ja, pocenili up avni stroški, celotno gospodarstvo pa ndsi z enotnim prispevkom kv.p n rizJto nezgodnega zavarovanja. Do-očem od totek odgovar.a v po.prečju predvojnemu nezgodnemu pridevku, razlika je le ta, da ve zdaj vsak dalo j ema ec, da plača 3°/o zavarovane mezde za nezgo.no zavarovanje, p_ej _ pa je bilo redko najti delodajalca, ki bi bil vedel povedati, s kakšnim odstotkom nezgodnega prtapevka mora računati pri svoji kall.ula- Večjo obremenitev ob: atov predstav ja pri-pevek za pokojnin ko zavarovanje, ki znaša sedaj 9 od totkov zavarovane me de. Od 1. 1937 dalje so plačevali delodajalci, izvzemši rudar-sa in topu..iška podjetja, za svoje delavce le 3“/o za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt, zato pa o z ašale tudi onemog.o b e rente po nekaj dinarjev in je le redko do ege! onemogel delavec din 200 in še kaj čez mereči.e rente. Vbak i pa lahko izračuna, koliko so dobiva.e vdove, otroci, če je imela vdova pravico do rente rorno za tri leta po možsvi sm ti v letnem znesku ene četrtine očetove rente in do ene četrtine očetove rente v ak zakoniti in nezakonniti otrok do 16. leta staro: ti. Tako je bilo starostno zavarovanje de"av-cev, izvzemši rudarje in zasebne nameščence. S prispevkom 9“/o zavarovane mezde pi se bo izvedlo pokojninsko zavarovanje v eh delavcev in nameščencev enotno in po enakih načelih. Skrb za starost, sk:b. kdo bo preživljal onemoglega delavca ne ;me več treri delovnega človeka. Bremena za pokojninsko zavarovanje mora prenesti naše gospodar.tvo. Ne govorim zdaj niti o tem, da bi mogli skrbeti s se- vere namam ne smem verovati! In če se boš oddaljil bo izginilo vse, kar je s teboj v zvezi.« Ta drama je trajala skoro dve leti, dokler se dek ica ni zrušila in zbolela Opustil je svoje delo, jel je delati dolgve opuščal je sestanke s tovariši stalno hodil sem in tja pred njenim stanovanjem ali sedel ob bo ničinj postelji. Videl je. kako je ugašala kalcor sveča tn kako je bila vsak dan bolj bhda in bolj prozor na. medtem ko je bolezenski ogenj v njenih očeh vzplameneval vedno bolj »Prip.iveduj mi o življenju, o bodočnosti!« ga je prosila. On pa je govorilo sedanjosti ln namenoma naštel vse kar uničuje ljudi in proti čemer se bo boril vse svoje življenje Govoril je o vsem kar je treba iztočiti iz človeškega živl cem. Ne tekmujemo pa le zaradi rekordov, samo zaradi tekmovanja, ker vemo, da je samo tako tekmovanje zdravo, ki služi višjim ciljem, ki služi hotenju in potrebam svojega naroda. Ne gre nam pri tekmovanju samo za to, kdo bo več napravil, marveč tudi, kdo bo delo bolje izvršil ln pri svojem delu porabil čim manj materiala. Podaljševanje delovnega časa in izboljšanje delovnih metod ob čim manjši uporabi delovnih sil, surovin in pogonskega materiala in čim večji izdelavi v čim krajšem času, ostane tudi v bodoče temelj naših prizadevanj, saj je predpogoj uspešni borbi proti bedi in za dosego splošne blaginje vsega delovnega ljudstva. To ni prisilno delo, to je nova zavedna delovna disciplina, to je tvorna iniciativa naših železničarjev, ki vedo, da se trudijo zase, za svojo, novo skupnost. Vodstvo in delavstvo hočeta tudi v bodoče pokazati tako voljo do dela kakor sedaj, hočeta to voljo še stopnjevati, da bomo kos tudi najtežjim nalogam in bo čez leto postala naša zemlja res prava domovina delovnemu ljudstvu. V tej svoji obnovitveni akciji so naši železničarji z vsem svojim srcem povezani s Skupnostjo, zavedajoč se, da ni danes za ljudstvo nič nevarnejšega od ozkosti, od sebičnosti posameznika in ni nič bolj potrebno kot zavest ljudske skupnosti, zavest o potrebi enotnosti in požrtvovalnosti za našo korist in korist naših otrok. Zaradi tega čutijo, da je danes napočila nova doba, _ ki nam obeta najlepšo bodočnost in največjo blaginjo. Čutijo, da se danes polagajo temelji države, v kateri bo naše ljudstvo živelo svobodno, v kateri se bo svobodno in demokratično vladalo, kjer bo vedno ljudstvo samo odločajo o svoji usodi in o usodi uspehov svojega trdega dela. Ta zavest naše železničarje navdušuje in jih navaja k vsemu, kar to našo novo državo utrjuje, kar utrjuje našo ljudsko oblast. Z vso vnemo se po-glabjlajo v poglavitne probleme svojega dejavnega življenja, pri katerem zlasti strokovne organizacije lahko ogromno pripomorejo v korist železničarjev in našo splošno ljudsko korist. Naša strokovna organizacija kot bistveni sestavni del OF, naša strokov- na organizacija novega kova bodi tista organizacija, ki jo naš železničar spozna za svojo, ki naj z znanjem in čilo aktivnostjo svojega strokovnega vodstva vodi naše železničarje od uspeha do uspeha v težiti borbi za obnovo naše domovine, kakor tudi v borbi za izgradnjo in utrditev naše ljudske oblasti. Tista organizacija, ki mora z učvrstitvijo popolne enotnosti svoje akcije, železničarje povesti v konstruktivno delo za njegove lastne koristi tako na upravnem, kakor na političnem, strokovnem, socialnem, zadružniškem in kultura o-prosvetnem poprišču. Ugotavljati razpoloženje širokih množic svojega članstva strokovnih organizacij in njih dejanska stremljenja, potrebe, misli, spretno pobijati sleherno njihovo pasivnost, jih dvigati iz politične in kulturne zaostalosti in teh ali onih predsodkov ali ostankov preteklosti na čedalje višjo raven politične, strokovne, gospodarite, socialne in kulturno prosvetne razgledanosti in pravilne presoje ter s tovariškim odnosom in s skrbnim zadovoljevanjem njihovih upravičenih in izvedljivih teženj, z učinkovito in vsestransko zaščito njihovih interesov in z izboljšanjem njihovih gmotnih življenjskih razmer, pridobiti množično neomejeno zaupanje, se vzrasti v množico, se z njo organsko povezati, jo prepričevati in vzgajati in se ji prilagoditi, — to so naloge, ki jim pač morajo biti kos vsi načelni in zavedni bojevniki za delavske pravice in zahteve delovnega ljudstva v vodstvih naših strokovnih organizacij. V železničarskih edinicah in podružnicah strokovnih organizacij po vsej Sloveniji imamo mnogo primerov udarniškega dela, političnega udejstvovanja in uspehov pri raznih kampanjah prav po iniciativi vodstva naše strokovne organizacije, v okvir njene dejavnosti spada tudi nedavno široko zasnovana in uspela razstava obnove porušenih železniških objektov in nap;av v gla.beni dvorani »Sloge«. V risbah, shemah in diagramih je bil javnosti nazorno prikazan pregled mojstrskega in požrtvovalnega dela železničarjev po vsej Sloveniji, način obnove tega razrušenja, diagrami, produkcije livarne, montaž ter popravil železniških vozov itd. v območju Uprave drž. žel. v Ljubljani. Vodstvo strokovnih organizacij ureja in ustanavlja železniške menze in obratne kuhinje ter je. svesto si važnosti tujskega prometa za Slovenijo, med drugimi vzelo v zakup tudi Ijubljansko'kolodvor-ako restavracijo, ki bo dajala potujočemu občinstvu in železniškemu osobju za povolj-no ceno redno, izdatno in okusno, mrzlo in toplo prehrano. Z uspehom propagira v svojih podružnicah strokovnih organizacij zadružništvo ter se zadružna misel med članstvom zelo povoljno razvija. Doslej poslujejo nakupno-prodajne zadruge s svojimi prodajalnami v Lubljani, Zalogu, Celju, Mariboru in Jesenicah. Hkrati pa ustanavlja provizorne čevljarske delavnice, oziroma zadruge v svrho najnujnejšega popravila čevljev članom - uslužbencem za potrebo službe, ki pa imajo le značaj samopomoči. Na področju socialnega skrbstva je vodstvo strokovne organizacije z vnemo na delu. Tako je Krajevni odbor v Ljubljani zbral doslej čez 60.000 din, katere je podaril raznim ljubljanskim, v času vojne osirotelim družinam in družinam padlih hranilcev. V isti namen so zbrale in poklonile večje zneske tudi podružnice strokovnih organizacij Brezovica. Maribor - delavnica, Maribor glavni kolodvor, Jesenice in Celje. Cisti dobički mnogih mitingov so bili podarjeni v pomoč vojnim sirotam. Pa tudi na kulturno - prosvetnem polju je dosegla naša strokovna organizacija povoljne uspehe. z ustanavljanjem knjižnic, dramatskih in fiz-kultumih odsekov, pevskih zborov in godb na pihala v številnih podružnicah. Tri četrtine članstva je naročenega na naše dnevno časopisje, mimo tega še zelo mnogi na časopis »Rad« in »Slobodni železničar«. Pri propagandnem delu, pa tudi drugod se še zlasti odsikuje mladina, ki predano in vneto v polni meri kaže pravilno pojmovanje svojih nalog z vestnim izpolnjevanjem le-teh. Zato je tudi I. kongres ESZDNS smatra1 za potrebno, da je izrekel našim neutrudnim in požrtvovalnim železničarjem, ki so z zgledno hitro obnovo prometa omogočili našo redno oskrbo, javno priznanje za njihovo visoko delavno disciplino in prizadevanje. Danes, ko dvigamo iz ruševin našo toliko preizkušeno domovino, ko obnavljamo tisto, kar so nam tuji in domači sovražniki uničili, izropali, upropastili, ko utrjujemo za ceno najtežjih žrtev izvojevano svobodo, k ogradimo in krepimo demokratično ljudsko oblast, delajo strnjeno, čvrsto in vztrajno vsi železničarji, ki jim je pri srcu blagor domovine in naše nove, na grobovih ti-sočev žrtev za svobodo, grajene državne skupnosti To svobodno bodočnost, za katero so umirali borci v osvobodilnem boju, za katero so padali talci, za katero so umirali tisoči in tisoči po ječah, mučilnicah in taboriščih doma in v daljnjem svetu, to svobodno, lepšo, pravičnejšo, srečnejšo bodočnost, deležno blagostanja za vse, si zdaj ustvarjamo tudi železničarji, v skupnem naporu vseh sil. Gradi jo vsak naš posameznik s svojim delom, vključen v celotno delovno skupnost, gradi jo v delavnican, na progi, v uradu, na terenu, v strokovni organizaciji — povsod. Tisti med nami, ki jim je osebna korist, sebični interesi ati kariera prvo in zadnje v življenju, država pa le toliko, kolikor morejo zase skovati iz nje ugodnosti in dobička, tistim, ki so v predaprilski Jugoslaviji lenarili ali pa si s pomočjo črne borze, na škodo siromašnih slojev ustvarjali udobno življenje, vsem tem današnjim nestvarnim kritikom in godrnjačem med nami, ruši1 cem naše domovine, skuzi katerih usta skuša reakcija vliti strup razdora med narod in vse-jati nezaupanje med našo ljud:ko oblast, hočemo pogledati v oči in jim razgaliti dušo in vest na stežaj. Kar pa je še suženjstva in hlapčevstva v naših vrstah, ko si ne upajo z glasno besedo in na pravem mestu na dan, kakor da bi še vedno prežali nanje žandarji in skrivni prisluškovalci iz starih jugoslovanskih čaršijskih, absoluti-tističnih in policijskih režimov, kar je že kvarnih, negativnih plati in nravi v naših železničarjih, odstranjuj emo s pravilno Ker močem® več stare Jugoslavije, feesma glasovali za listo Ljudske fronte Oblačilni delavci v Mariboru so se po štirih letih okupacije združili v svoji strokovni organizaciji in ustanovili svojo podružnico, katera združuje vse oblačilno delavstvo in nameščenstvo v Mariboru. Zdaj se nam ni treba več skrivati pred policijo in detektiv,i kot v predaprilski Jugoslaviji. Ker smo si bili takrat svesti svojih pravic, to je pravic delavskega razreda in smo si upali stopiti v stavko za izboljšanje svojega gmotnega položaja, rporamo biti danes tembolj povezani ia delovni v svoji strokovni organizaciji, ko nam je naša ljudska oblast dala v svojih zakonih vse to, za kar smo se morati v stari Jugoslaviji boriti in kar nam niso hoteti priznati in dati. Res je, da nam zakoni določajo odnose med delavstvom in delodajalcem, vendar se še najdejo mnogi mojstri v naši stroki, Id še niso dojeli novega časa in so še popolnoma nazadnjaško usmerjeni Najbolj pereče je vprašanje vajencev, ki danes niso več samo predmet izkoriščanja; nego je to naš novi kader strokovnih dl, katerim je trelba posvetiti vso pažnjo in katero je treba tudi plačati V naši podružnici so skoraj vsi organizirani, dasi je to nekoliko težavno, ker je delavstvo naše stroke zaposleno na zelo obširnem teritoriju. Kljub temu se zbiramo enkrat tedensko in na članskih sestankih, ki so združeni s politično uro, poslušamo različne referate. Prirediti smo dobro uspel miting, na katerem je nastopil naš pevski zbor in drama tska skupina. Čani se udeležujemo pridno prostovoljnega čiščenja mesta, da tako doprinesemo svoj delež k obnovi. Darovali smo 500 din za osirotelo deco, zbrali 510 din za invalide, zbirke za votivni sklad pa še nismo zaključili. V okvira naše podružnice se je ustanovil prvi strokovno prikrojevalni tečaj za žensko krojaštvo, ob zaključku tega se bo pričel tečaj za moško krojaštvo. Poučuje krojni učitelj tovariš Verdonik, ki je pokazal veliko iniciativnosti in volje za izobrazbo novih kadrov. Vsak tečaj bo trajal prib ižno 2 meseca, vrši se ob večernih urah. To je naš prvi tečaj te vrste, iz katerega bo izšel prvi kader strokovno izobraženih moči, ki bo skrbel, da bo naše ljudstvo čedno in praktično oblečeno. Prav za našo strokovno izobrazbo ni imeti stara čaršij :ka Jugoslavija razumevanja in smo bili vedno navezani na tujino. Da si starega ne želimo več nazaj, bomo potrdili s tem, da bomo šli 11. novembra visi na volišče in oddali svoj glas za listo Ljud-ke fronte in nosilca te tiste maršala Tita. »SSmdlkalsai dam« v Ptuju Sindikalni dan, ki ga je priredil Mbdstrokovni zvezni svet v Ptuju, je z vel častno manifestacijo dokazal tudi našemu mestu, da delo ustvarja vse dobrine sveta. V dolgi povork’, katere so se udeležile vse podružnice ročnih in umskih delavcev, se je prikazovalo delo v raznih obratih. Pošta, gradbeno podjetje, električarji opekama, mestna podjetja, kleparji, tovarna perila, luk ar j in dragi so dajali na vozovih |k | ane slike. Polnoštevilno zbrani člani vseh podružnic so v dolgih vrstah korakali z godbami, zastavami in s transparent. Tudi vojska, ki je doprinesla svoj delež, gre zahvala. Na zborovanju, ki se je vršilo na Kvedrovem trgu, sta bla posebno navdušeno pozdravljena naš kandidat pomočnik ministra za prosveto tov. Jurančič in naš priljubljeni rojak, stari borec za praVce delavskega razreda, tov. dr. Jože Potrč, ki se je pred kratkm vrnil iz Nemčje. Med drugim je omenil o zločinskem delu faSzma, k je povzročil toliko gorja vsemu svetu, govoril j© o prvoboriteliic: za svobodo, demokracijo in človečanske pravice — Sovjetski zrvezd. Pozval je zborovalce, naj vsi spregledajo n gredo po poti, ki edina vodi v boljšo bodočnost. Popoldne je bila v Narodnem gledališču akademija, ki je dokazala, da imamo tudi delavce, k: pičli prosti čas posvetijo umskem delu, učenju ';n kulturnem udejstvovanju. Pevske kakor godbene točke so bile zelo dobro podane, posebno pa so publiko ožgale deklamacije to govorilni zbor. Sindikalno nedeljo je zaključil števlno obiskan družabni večer. Jod vzgojo in prepričanjem, povdarjajoč demokratične pridobitve osvobodilnega boja ter pravice in dolžnosti vsakega izmed nas do neposrednega sodelovanja pri vprašanjih državnega življenja preko svojih ljubkih in strokovnih organizacij. — Pri nerodnostih in težavah v tej prehodni dobi iz starega v nov svet, si železničarji pomagamo z zdravo konstruktivno kri tik o in skušamo še povečati in izpopolniti naša prizadevanja zn hitrejšo obnovo ter temeljitejšo in lepšo izgradnjo naše domovine in poživitev ljudskega blagostanja. Zato pa bomo šli železničarji 11. novembra z enotnostjo vseh zdravih, vseh pozitivnih svojih sil končat to, kar so ognjeviti borci Jugoslovanske armade izvojevali na bojnem polju. Volitve v Ustavodajno skup-ščino, pred katerimi stojimo, bodo dale dokončni pečat tej zmagi. Kakor nismo dvomili v izid borbe, ki so jo vodili naši narodi proti okupatorju in njegovim plačancem, tako ne dvomimo v zmagoslaven izid volitev, ki so pred nami. Ljudska fronta je po zaslugi našega velikega voditelja in pr-voboritelja maršala Tita ona sila, ki je združila vse, kar je poštenega in rodoljubnega, vse, kar želi boljše življenje delovnemu človeku in okrepitev naše ljudske oblasti, vse, kar želi napredek in srečno bodočnost domovine ter prezira suženjstvo. Pod geslom: Vsi na volitve! za republiko, za maršala Tita. za demokratično federativno Jugoslavijo, — bomo 11. novembra vsi železničarji izpolnili svojo sveto domovinsko dolžnost in vnovič potrdili pred svetom in pred zgodovino, da smo Jugoslovani enotni in zato močni in nepremagljivi. Okrašen avtomobil litijske predilnice, na katerem so delavci s prikazom svojega dela na volilnem zborovanju v Litiji manifestirali za svobodno Jugoslavijo. *»»»»»»• <**• 999 ♦♦♦ ♦ Pastlseaasske s*r®t>3 tEilsa p£®aM|esae! Podružnica gostinsko - hotelske stroke »Slon« je priredila kultumo-zabavni večer za svoje člane v prostorih menze »Emona«. Na sporedu, ki je bil na destojni višini, je bilo nekaj lepih glasbenih in pevskih točk, govorov in recitacij. Vse točke sporeda so izvajali člani podružnice. Po končanem kulturnem delu je večer potekel v prijetnem pomenku. Prostovoljni prispevki in čisti dobiček v znesku 10.867.— din je bil oddan za partizanske sirote. Upravnemu odboru podružnice In vsem sodelujočim iskreno čestitamo k lepi prireditvi in jo z veseljem stavljamo za zgled vsem našim podružnicam. Predsednik: Renko Stane. Pcfetvsvalm jEWt&iwl$«io delo zaloških žeSeralčaflfiev Razmah prostovoljnega dela zaloških železničarjev zavzema vedno večji razmah. Pod spretnim vodstvom tovariša Pangeršl-ča Janeza se nadaljuje načrtno čiščenje pre-mikalnega kolodvora v Zalogu. Ker se osebje pri političnih urah seznanja z bistvenimi načeli novega reda, se politično in strokovno izobražuje. Lahko navedemo tudi nekaj dokazov, ki nam pokažejo, da osobje pravilno pojmuje duh časa ter veruje v izboljšanje življenjskega položaja v novi — Titovi Jugoslaviji. Poleg svoje redne službe je 60 uslužbencev izvršilo od 20. avgusta do 1. oktobra 793 delovnih ur. V teh prostovoljnih ur-so ,preložili 150 ton ruue, o5 ton železnih cevi, naložili 20 ton starega železa, zbrali 15 ton starega železa, utirili 11 razbitih voz in naložili 9 vagonov nasipnega materiala. Razveseljivo bi bilo dejstvo, če bi nas v tem delovnem poletu podprli vsi tovariši — to upamo se bo v najkrajšem času zgodilo. Jamstvo za to je dejstvo, da znaša število organiziranih delavcev v mesecu oktobru, v naši strokovni podružnici, 99 odstotkov. železničarji. Litijski preMUki delavci pamagaj® svojim sssemog-Lm tovarišem Delavci in nameščenci predilnice v Litiji se zavedamo, da se okoli nas nahaja precej onemoglih in ostarelih tovarišev, katerim je nujno potreona pomoč. Da jim pomagamo, smo v nedeljo 14. oktobra 1945 v soglasju s podjetjem organizirali v predilnici prostovoljno delo. Delali smo 6 ur; prva izmena od 6.—12. ure, druga izmena od 12. do 18. ure. V čast zavednosti delavstva moramo poudariti to, da se je med vsemi tovariši in tovarišicami našlo le nekaj tovarišic, ki niso razumele bede onemoglih tovarišev in nisc prišle na delo Vsi drugi del.v, cl in de.avke ter aameštencl smo pa sklenili., da b mo še v večji meri pomagali svojim bednim tovarišem. Zaslužek prostovoljnega deta je uprava litijske predilnice izplačala strokovni organizaciji. Ta je denar takoj poklonila stotim onemoglim tovarišem ln tovarišicam, in sicer po 200.— din, kar znaša skupno 20 000 din. 1500 din je darovala Rdečemu križu Slovenije, 1500 din pa Mestnemu narodno osvobodilnemu odboru za njihove onemogle. Morali bi vsi videti vesele in srečne obraze naših obdarovancev, da bi lahko v polni meri razumeli, k .ril je njim pomenil ta dar. Vsi so se zahvaljevali za prejeto podporo in odhajali s ponosno dvignjeno glavo, kajti zavedali so se, da mi nismo pozabili njih, ki so bili naši tovariši pri delu. KSjstb telavsEi® m delavke tsvame tralcaiv Ivan Kanc svlfals pmsv@d$sf® Takoj po osvoboditvi smo tudi me pristopile k delu, da obnovimo obratovanje v naši tovarni. Naša tovarna trakov je mogoče edina te vrste v Sloveniji in izdeluje trakove vseh vrst, predvsem pa elastične traikove. Obratovanje se zaradi pomanjkanja surovin ne more vršiti v takem obsegu kot pred vojno, Zlasti občutimo pomanjkanje gumijevih niti. ki so naša poglavitna surovina. Zdaj bo že dve liti, kar smo predelali zadnji delež gumijevih niti, katere že v dobi okupacije ni bilo mogoče dobiti. A kljub vsem težavam, s katerimi se moramo boriti, smo zvišale proizvodnjo in to z manjšim številom tovarišic, manjšam številom delovnih ur in manjšim številom obratujočih strojev kot v dobi okupacije. Proizvodnja v mesecu oktobru je presegla lanskoletno v tem mesecu za 12.2%. A kakor hitro bomo imele na razpolago dovolj gumijevih niti bomo še bolj zvišale proizvodnjo elastičnih trakov, ki jih vse naše tovarišice širom Slovenije zelo pogrešajo in potrebujejo. Dobro se zavedamo, da današnje stenje še ni rožnato, toda z zaupanj rm zremo v bodočnost, ki jo zdaj gradimo. Ko bo dokončana obnova naše domovine, bo naše de'o kronano z uspehom. Vse delavke v naši tovarni smo organizirane v Strokovni podružnici in smo z veseljem pristopile k prostovoljnem delu, da pomagamo porušenim krajem. Tako smo v tem mesecu izvršile 200 prostovoljnih delavnih ur in zerfužile 2215,— din, ki smo jih skupno z 200 dinarji, ki jih je daroval lastnik podjetja, poklonile prebivalcem požgane vasi Rašice. Udeležujemo se tudi množičnih sestankov, a na žalost ne vse tovarišice. V predvolilni kampanji pa sodelujemo skoro vse, ker se dobro zavedamo, da je naša pot edino prava in zato bomo šle na dan volitev skupno, navdušeno, enotno in strnjeno na volišče, Zmaga ■ bo naša, kronano bo naše delo, reakciji pa zadan smrten udarec! Delavke tovarne trakov. Mengeš. a. br.-r. Ltinebnrškl proces a Glavni odbor Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Slovenije UmWtio~Šn" uprava: Ljubljana, Miklošičev« 32-11, tel, št. 45-38. Odgovorna urednica; Bašto Boža, Tiskarna »Slovenskega poročevalca«.