_    2    —
Dopisi.
Slovenski napisi v Ptuju se Je počasi   pri- ; kazujojo.   Opozarjamo pa, da spakedranih in j nepravilnih napisov   uradi   ne   smejo   trpeti. I Kdor si namerava   napraviti   nov   napis,   ga ! naj  predloži  mestnemu uradu,   ki   bo   izbral i odsek strokovnjakov za sestavo pravilnih na- \ pisov. Mesto mora biti tudi v tem oziru vzgled i celemu okraju ! —   Kakor čujemo, je ptujski mestni sosvet sklenil, da izvrši vse javne napise izključno slovenske in   sicer   najpozneje do  15. junija t. 1.    Na mestni hiši se po odstranitvi orla že napravlja definitiven napis. Pj av tako !
In zopet slovenski napisi v Ptuju. Še vedno vidimo na javnih uradih mesto detinitivnih i napisov provizorije žalostnih postav. Tu klavrno viseča tabla, tam celo papirnat napis (SHS Orožniška postaja, SHS državna gimnazija i. t. d. To ne gre. Kakor, da bi hoteli pokazati, da še nismo povsem trdno prepričani, da je Ptuj res naš. V prvi vrsti bi morali biti za stalno izvedeni napisi na javnih uradih; ti naj bi dali vzgled drugim.
Mestni šolski svet v Ptuju je vložil prošnjo na višji šolski svet v Ljubljani, da se jeseni otvori deška meščanska šola v Ptuju. Ta šola bo velikega pomena za celi okraj, v njej se bodo izobraževali naši bodoči kmetje, obrtniki in trgovci. Dozdaj take šole ni bilo, ker v Gradcu niso privoščili slovenskemu kmetu boljše izobrazbe, trgovce in obrtnike pa so hoteli ponemčiti.
Podpisovanje  državnega  posojila v   Ptuju.
Gerent   mesta   Ptuja je    predlagal   sosvetu, naj    ga    pooblasti,    da    podpiše    za   mesto 50.0000 K državne^ posojila. Predlog je sosvet enoglasno sprejel, torej tudi z glasovi nemških sosvetnikov.   Mestna hranilnica   (v   nemški    upravi)   je   podpisala 100.000   K,   nemški  zasebniki   pa tudi večje svote po 10—20.000  K.   Slovenci,   ki   imate denar, ne dajte se osramotiti od Nemcev. Ti niso   podpisali   iz naklonjenosti   ali   ljubezni j do Jugoslavije, ampak ker gledajo na   praktično   stran   ugodnosti   in sigurnosti 4°/o dr-I žavnega posojila.    Vas   pa   naj   vodi   v prvi I vrsti misel,   da pomagate državnemu ustroju | do zdrave podlage.    Ljubezen   do   domovine ! vam   bodi    nagib,   da   prinesete   navidezno žrtev, vse drugo   —   materijelni  dobiček, ki vam   ga   nudi   državno   posojilo   — vam bo pridejano.
Srbska posadka v Ptuju. V pondeljek, 19. t.    m.  je   prispela  v   Ptuj   močna   posadka
Srbov. Sami zdravi, Čvrsti fantje, ki jim ni videti, da bi jih bila dolgoletna vojska ubila telesno ali duševno. Veselje jih je gledati, kadar se v gosposki ulici zbero v kolo. Kdo bi si bi bil nvgol pred letom dni predstavljati srbskega vojaka v Ptuju — z orožjem v roki v brambo nove domovine.
Izlet ptujskega učiteljstva v begunsko taborišče V StrniŠČU. V torek, 20. t. m. je priredilo ptujsko ljudsko šolsko in gimnazijsko učiteljstvo izlet v strniški tabor. Na kolodvoru nas je pozdravilo taborisko učiteljstvo, ki nas je nato vodilo po taborišču. Videli smo gosto obljudene barake, iz katerih so nas prijazno pozdravljali begunci, staro in mlado. Ogledali smo si okusno opremljeno svetišče božje in šolo; za tem razne delavnice n. pr. mizarsko, pletarsko, čevljarsko in krojaško delavnico, dalje pralnico, električno centralo, kanalizacijsko napravo etc. Povsod red in čistoča. V obednici sirotišnice smo našli kopo ljubkih malčkov izpod 6 let pri večerji. Sami veseli in zadovoljni obrazi. Revčki še ne vedo, kaj se pravi živeti brez starišev. Tamošnje učiteljstvo se posveča z vso vnemo in nesebično požrtvovalnostjo svoji težki nalogi. Sad njih trudapolnega dela se pozna. Srečevali smo zdrave rdečelične dečke in deklice, ki so nas glasno pozdravljali. Zvečer smo imeli v taboriščni obednici kratek prijateljski sestanek, ki je žal, le prehitro minil. Ob pol 9/6. uri smo se odpeljali nazaj v Ptuj. Prisrčna hvala, strniški tovariši za prijazen sprejem. Na veselo svidenje na Ptujski gori!
Obrtno nadaljevalna šola v Ptuju. V Ptuju so vse prej nemške šole prišle v slovenske roke. Samo obrtno nadaljevano šolo še vedno vodijo stare nemške moči. Vzgajajo torej še vedno zagrizeni tujci naš trgovsko-obrtni naraščaj, kije vendarnajvečje važnosti za naše na-rodno-gospodarsko življenje. Poživljamo pristojno oblast, da tudi tu napravi red.
Cirkovce na Dr. p. Pošta pri nas še ved-  I
no ne posluje redno. Prosimo pristojne oblasti, da vendar poslušajo naše pritožbe in primejo za železno metlo ter napravijo red. Svobodna Jugoslavija ne bo redila nemčur-jev, najmanj pa takih, ki nimajo čiste vesti. ' Mi vemo : Kdor ni z nami, je proti nam. In to   so vsi  nemškutarji!                Cirkovčan.
Opomba uredništva: Nadaljne polemike z L. ne moremo priobčevati in je s tem za nas zadeva končana.
Sv.   Lovrenc SI. g.   Bil bi zadnji Čas, da bi naše ptujske žide   začeli terati.  Ne delajo j nič in dobro živijo.   Vsak   ptujski žid ima 3 do 4 sine, ki se samo okoli vozijo, ljudi ciga- j nijo,   cene navijajo   in proti   Jugoslaviji   za- j bavljajo. Zakaj ne bi   žid   delal,   kakor   nas eden. Naj se ustanove konzumi   na levem in na desnem bregu Drave.   Žide pa naterajte, kamor spadajo.
Rogatec. Za koroške begunce so darovali rogaški Slovenci 307 K.
Ruše. — Naša nemškutarija. Bil sem pred nekaj dnevi v Rušah, kjer si je kupil neki ptujski trgovec, ki se sedaj hoče prištevati k Slovencem, trgovino in posestvo. Nagovoril sem njegovo soprogo, nahajajočo se v trgovini „z dober dan." Ona mi ozdravi : „Guten Tag." Prašal sem, če lahko govorim z nekim njenim nastavljencem. Žena naroči navzoči nastavljenki: „Fraulein, rufen Sie dcn Herrn herein!" Tako se torej razširjajo naše slovenske trgovine ! Za danes naj ta opazka zadostuje. Kakor hitro pa se pojavi še slicen slučaj, imenovali bomo trgovca z imenom in ga kot „Slovenca"  onemogočili.
Zavednost obmejnih Slovencev. (Izv. por. „Jugoslaviji".) S ovenski mladeniči in možje občine Ceršak ob Muri so pokazali odločno in javno, da streme po skupni svobodni državi in se zavedajo nevarnosti in resnosti položaja. Pozivu k, orožnim vajam so se odzvali polnoštevilno. Pod vodstvom mladeniča Herzoga so skupno, pevajoč narodne pesmi, odkorakali k svoji četi. Splošno je opaziti, da je vstal ves slovenski, zeleni Spodnji Štajer na obrambo nove države.