Št-J' ^ - r - JJJo JJhijmWnWmi GRAFEX 2000 P 8 6 13 14 , „3 14 10 33 33 » „ 8^ 3« Nam'®'’ 'e° ^ 7.00 6° O Vi. -o ^ © \ll o ii © —' il ’{Suax • »pdensV« fco\edat, V ur6i znanp oi etelte™™ motivi Jal me Jan'e ZuPa". Janja se nam predstavlja v aovi podobi, s katero vstopa w tisočletje, k “pa ’ ■ “ i’ “ ' Rnmh0l, P70''aM' f0,°5rata •55»; \ Boml>ei< Zdenka i? knnr, , 5 » » s i *e srno povabili fotografa Bombek Zdenka iz Kopra ter njegovo ekipo (inna Jurman - maska, Denis Brban - frizura) \t% k HHUflr. \ l^SS* : ^ #15'‘ ^ rTdšS i#v' .11 UnSSMB n » u v n j, j, 2 : »D \ \ ll ^ sl 4 ll \ i ■ ?\S M s§iP? - r«?: t: fOTSS. 2000 nv ’“"»»»»Ji (februar £ ;5£ p::: k p'-m Januar 9a logotipg '°^e^J!m1rtentU%ski naboi. za prednaročila 9. KIMAVCA 1999 Jr.?; r,?; J g POLICIJSKE POSIAJt UG0I1JE: E1-0I12 III80VUE: 21-102 MIK: 41-602 RADEČE: 81-002 LIIIJA: 061/883-142 PROMEINE INFORMACIJE: 64-420 IAKI: 0600/61-63-48 0603/63-31-07 IRAVSUIENIOOMOVI (OEŽORNESLOŽBE): 20 RADEČE: 88-207 20 RRASINIK: 44-006 ZOlRBOilUE: 26-322 20 ZAGORJE: 55-000 \ZD UIIJA: 011/881-851 lt\ B0US5 ZASAVJE BOMO POSKRBELI Z3. SEVTEmma UVODNIK Ze res, da se poletje steka, vendar bi vseeno radi še kakšen utrinek z dopusta, zato smo tudi podaljšali akcijo "Urlaub 99" do konca septembra. Pošljite še fotografije, nagrade čakajo! Spoštovane bralke, spoštovani bralci, najavljam vam odprtje stalnega kotička, kjer bomo objavljali vprašanja za naše župane. Takole naj bi to šlo: vi pošljete vprašanje na Zasavca, mi ga objavimo, še preje pa posredujemo vprašanje županu, ki mu sliši, tako, da objavimo vprašanje in odgovor. Pač zrnce prispevka javnosti. Anonimk ne bomo upoštevali! Pozivam vas tudi, da nam poveste, kje v | okolju vam je kaj všeč in kaj bi bilo za na ' pranger. Tudi sicer smo zelo veseli, če nam 1 pošljete kako pobudo, da jo obdelamo. Mojmir Maček Nekaj iz vsebine {?> PRAZNIK V fiABEEAii <9>EXraP0fiERIRB0W <$>INIEMJU Z DUŠANOM KOIEKEM S IRMA Z ZMAJEM <8>100EEI KZ IZLAKE <8>ŠKLAB0DCI MIGAJO ^ IGOR OBESIL K0PAČKE NA KLIN Naslovnica: HRASTNIŠKI "OLDmERJl' na elementu Foto: MM ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik- Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostainšek Igor Goste, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec, Marta Hrušovar, Urša Kmetec, Alma Mujič. Redakcija se zaključuje vb ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom; Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SI P, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8%'dDV Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. Radeče papir d.d. potuje naprej med čermi poslovanja Radeče papir d.d. je že vsa leta paradni konj in pomembno podjetje v radeški dolini, saj daje večini prebivalcem delovna mesta in s tem tudi zaslužek.Trenutno je v podjetju zaposlenih 562 delavcev,ki so v prvem polletju letos proizvedli 19921 ton papirja.V tem času so ustvarili 3 milijarde prihodkov, v večji meri z izvozom .Večino izdelkov so izvozili na trg držav Hrvaške, Velike Britanije, Nemčije, Indije in Italije.Kljub temu, daje bilo v prvih mesecih leta stanje na trgu za papirno industrijo precej slabo, se to postopoma izboljšuje, kar pomeni ,da v tem trenutku podjetje posluje z minimalno izgubo.Kar pa se načrtov tiče do konca leta nam je prokuristka Marija Leskovšek povedala, da bo proizvodnja do konca leta tekla z enakim tempom kot do sedaj .Edini zastoj bo konec oktobra, ko predvidevajo remont glavne turbine za električno energijo.To bo sicer kratkoročno pomenilo izpad proizvodnje, dolgoročno pa prihranke pri stroških energije. Na vprašanje kako se bo v Radeče papirju odražala uvedba DDV pa je povedala, da so se v Radeče papirju na uvedbo pripravljali že od začetku letošnjega leta.Ker je podjetje večinski lastnik, kar pomeni, da so upravičeni do vračila davka od države za tisti del prodaje, ki gre v izvoz. Pri tem pa nastaja precejšen časovni zamik med plačilom davka in vračilom od države. To pomeni, da mora imeti podjetje za to obdobje dodatna denarna sredstva.Da bi ta likvidnostni izpad čimbolj zmanjšali v naj večji možni meri uporabljajo sistem "uvoz zaradi izvoza" za uvožene surovine, ki so neposredno namenjene proizvodnji blaga za izvoz.Sam postopek paje iz vseh vidikov tako zapleten, da ga uporabljajo le za glavne surovine.Podjetje je obenem pridobilo status večinskega izvoznika,kar pomeni, da naj bi prišlo do preveč plačanega davka v 30 dneh od izstavitve zahtevka.Po njihovi oceni, naj bi zahtevek do države za mesec julij znašal približno 35 mio tolarjev. Rudi Špan Bralec z Izlak nam je poslal sliko in opombo, da je tako stanje (nasproti Vidmarja) ob glavni cesti in v turističnem kraju, ki se celo za "Turistični nagelj" poteguje, milo rečeno, neprimerno. Če že je uradno odlagališče, naj bi bilo vsaj urejeno. Pa le to sodi tja? (Imeli so preveč dela z občino, pa na blizu ne vidijo več, horuk!) “PASJE SANITARIJE” V ZAGORJU IN TRBOVLJAH Veliko ljudi ima tudi v mestu pse. Zanje skrbijo kot se za zveste prijatelje spodobi - hranijo jih, čedijo in sprehajajo. Veliko ljudi tudi nima psov, ker zanje ne najdejo časa ali veselja, a se zato sprehajajo sami, s svojimi prijatelji ali otroki. Zgodi pa se, da se na urejenih sprehajališčih, predvsem v parkih, znajdeta na istem mestu otrok in pasji iztrebek. Nič kaj čeden prizor ni to, verjamete? Ker so nekateri lastniki že vestno pospravljali iztrebke svojih štirinožnih prijateljev, drugi pa bi to storili - če bi vedeli, kam z njimi, so pristojne občinske službe v Zagorju in Trbovljah poskrbele za “pasje sanitarije”. V Zagorju jih boste našli in - UPAJMO, TUDI UPORABLJALI - na dveh lokacijah: v parku ob Kidričevi (pred pošto) in v parku ob bencinskem servisu na Polju. V Trbovljah pa bo ti. “WChov” stal na Sallauminesu, in sicer v bližini mostu, ki vodi na Leninov trg. "VVChov" je prisrčen, naravi nevsiljiv, a hkrati nazorno oblikovan zabojnik za pasje iztrebke, ki jih uporabniki odvržejo skozi odprtino z loputo (pasji smrček), medtem ko so prej iz stranske reže iztrgali tudi potrebno vrečko. Občina Radeče praznuje svoj praznik Danes je že peti dan letošnj ih prireditev ob Radeškem občinskem prazniku, katerega praznujejo od ponovnega nastanka občine v čast vrnitve izgnancev na svoje domove iz nemškega izgnanstva po drugi svetovni vojni.Praznovanje seje pričelo že v nedeljo z likovno kolonijo pri najdebelejšem kostanju na Močilnem. V sredo S.septembra so poleg tekmovanja v balinanju za Zelič pokal, popoldan čebelarji v osnovni šoli pripravili svojo razstavo.Za danes pa so pripravili tekmovanje v streljanju z zračno puško na Strelišču v Močilnem, gasilci bodo pripravili taktično vajo "Vrhovo 99",Klub brigadirjev Laško - Radeče pa pripravil razstavo ročnih del svojih članov.Petek, sobota in nedelja pa bodo zapolnjeni s programom radeškega MKC -KURA katerega program smo predstavili v pretekli številki časopisa.Poleg teh bodo radeški upokojenci v petek pripravili odprto prvenstvo v šahu.Sobota bo športno obarvana, saj bo zjutraj tradicionalno ribiško tekmovanje za Pokal Sava,nato turnir v velikem nogometu, in tekmovanje v letenju z jadralnimi padali v organizaciji domačega kluba Kondor.Popoldan pa se bodo na nogometnem igrišču pomerili lovci in ribiči. V nedeljo pa bodo za zaključek praznovanja lovci pripravili tekmovanje s streljanju na glinaste golobe za Pokal Radeč,turnir v malem nogometu na Jagnjenici pa bosta organizirala športni društvi Jelovo in Jagnjenica. RUDI ŠPAN .uTITIcVh rST Letošnji petindvajseti avgust bo za vekomaj zapisan v srcih maturantov Gimnazije in ekonomske šole Trbovlje, ki so na svečani podelitvi v Delavskem domu v Trbovljah prejeli maturitetna spričevala in s tem priznanje, da so opravili zrelostni izpit. Na prireditvi so se zbrali maturanti, starši, profesorji, prijatelji in znanci. Dvorana je bila polna in vsem prisotnim je zagotovo ob zvokih Gaudeamusa zatrepetalo in zaigralo srce. Spomini pač... Najprej je vsem maturantom pete generacije čestitala ravnateljica Darka Lipičnik in jim izrekla vse priznanje, saj so opravili eno najtežjih preizkušenj v življenju, dokazali, da znajo in zmorejo in da "vedno gre, kadar veš, kaj delaš, da se lahko dvignejo iz nevednosti, da so rojeni za izvrstno in odlično..." Od 12.junija dalje so dijaki reševali maturitetne pole. To je bila petkratna trda preizkušnja, ki je trajala do konca junija. Pričeli so se trenutki negotovosti in dvomov, dokler jih 26.julija niso razblinili objavljeni rezultati in so sledile solze sreče pa tudi razočaranja. Ob vsem tem so veselje in ponos občutili tudi učitelji. V junijskem roku je maturo opravljalo 110 dijakov - 83 iz gimnazije in 27 iz ekonomske šole. Uspešnih je bilo 80 gimnazijcev in 24 ekonomcev. Več kot polovica maturantov je na maturi dosegla prav dober ali odličen uspeh. V Sloveniji je letos opravljalo maturo 8986 dijakov, med njimi je 213 maturantov doseglo trideset in več točk in med temi so tudi štirje trboveljski. "Zlati" maturanti so Katarina Kus, Andrej Kravl, Tina Forte in Primož Lukšič. Ti so na posebni slovesnosti v Cankarjevem domu z ostalimi skupaj prejeli 4.septembra maturitetno spričevalo s pohvalo. potem pa so bili gostje na sprejemu pri predsedniku države Milanu Kučanu. V letošnji generaciji maturantov so tudi taki, ki dosegajo znotraj in zunaj šolskih zidov zavidljive rezultate na različnih področjih. Njihovo delo zato mora biti spoštovano in nagrajeno. Lions klub Trbovlje je že 26.maja 1998 sprejel sklep, da bo vsem maturantom, ki bodo na maturi dosegli nad trideset točk, podelil denarno nagrado v višini 35.000 SIT. Predstavnik trboveljskega Lions kluba je izročil nagrade tokratnim "zlatim" maturantom. Podeljena-so bila tudi priznanja šole za izjemne uspehe dijakov, ki sojih dosegali v vseh štirih letih šolanja na različnih tekmovanjih. Prejela ga je Vesna Pigar, kije sodelovala na tekmovanjih iz logike, matematike in angleščine in dosegala na državnem nivoju lepe uspehe. Dobitnik tega priznanja je Primož Lukšič, odličnjak vsa štiri leta in udeleženec mnogih matematičnih tekmovanj z lepimi rezultati. Priznanje si je zaslužil še Andrej Krevl, ki je bil tudi odličnjak štiri leta, sodeloval na pomembnih državnih tekmovanjih, ves njegov prosti čas pa zapolni računalništvo, kjer je njegovo znanje na zavidljivem nivoju. Košarkarice šolske košarkarske lige Katarina Kus, Tina Forte, Tina Dečman in Manja Burjes so si za svojo odlično in požrtvovalno igro v tej sezoni in za doseženo odlično tretje mesto, zaslužile skupinsko priznanje. Prvič letos šola po sklepu sveta šole podeljuje pedagoško priznanje, imenovano "Učitelj leta", ki ga je prejela profesor Iva Baš. Sedemindvajset let poučuje na šoli angleški jezik in se je vsa leta nadpovprečno angažirala v razredu, uvajala v pouk novosti in nova spoznanja. Za svoje uspešno delo v razredu in na šoli je dobila naziv svetovalka. Kot človek je odprta in vedno pripravljena posredovati svoje znanje in vedenje kolegom. Je vodja anglistov na šoli, pet let sodeluje v republiški predmetni maturitetni komisiji za angleški jezik. Je človek, ki brez velikih besed ogromno naredi. Vodi tudi mednarodni projekt poučevanja angleškega jezika v državah EU, kjer je tudi izjemno uspešna. Podelitev maturitetnih spričeval in vseh priznanj so popestrili plesni, glasbeni, recitatorski vložki Baletne šole Zagorje in dijakov Gimnazije in ekonomske šole Trbovlje. Čestitkam, lepim željam in vzpodbudam so se pridružili tudi župani vseh treh občin - Trbovlje, Hrastnik in Zagorje. Njihova skupna želja je, da bi se vsi, ki danes odhajajo na študij na različne fakultete in univerze, kot strokovnjaki vrnili domov - v Zasavje. Za popotnico je trboveljski župan Ladislav Žgajnar obljubil, da za prihodnje leto Občina Trbovlje podeli šolskemu skladu 400.000 SIT finančne pomoči za namene, za katere se bodo odločili dijaki in učiteljski zbor in pa pomoč z materialnimi prispevki za nemoteno in še boljše delo Gimnazije in ekonomske šole. Župan občine Hrastnik Leopold Grošelj je v imenu občinskega sveta, v svojem imenu in v imenu vseh Hrastničanov vsem čestital in jim zaželel nadaljnjih uspehov. V Hrastniku že tretje študijsko leto deluje poseben sklad. V prvem letu, 97/98 so bila namenjena posebna sredstva za dodelitev petih štipendij na fakulteti ali na univerzi. Lansko leto je to obveznost prevzela Steklarna Hrastnik in v letošnjem letu so v proračunu zagotovili dva milijona tolarjev in bodo podeljene štipendije štirim študentom, ki se bodo prijavili na natečaj do 25.septembra letos. Zagorski župan Matjaž Švagan je poleg čestitk zaželel vsem maturantom uspešen nadaljnji študij in jim položil na srce, naj bo vozovnica, ki so jo prejeli ta dan in jih bo popeljala v svet učenosti, tudi povratna in jih kot strokovnjake vrne v Zasavje. Zaključil je z besedami: "Ne morete biti največji in najmočnejši, lahko pa ste najboljši, in bodite dobri in to nesramno dobri!" Končno pa velja razmisliti tudi o besedah maturanta 4.e. ob koncu letošnje podelitve maturitetnih spričeval in priznanj najboljšim, ki je dejal, da ocene niso vedno odraz znanja, kar tudi ni ostalo brez odmeva v dvorani. Marta Hrušovar a. t j j j u 4, r. PRVI ŠOLSKI DAN Zagorski prvošolci so ob začetku leta deležni posebne pozornosti. Župan občine Zagorje, Matjaž Švagan, je namreč prav vsem 183 prvošolcem poslal čestitke z dobrimi željami in podaril spominske kape z emblemom zagorske doline v spomin na ta veliki dogodek. V OŠ Ivana Skvarče bo v prvi razred letos hodilo 68 otrok, v OŠ Toneta Okrogarja 65, 50 prvošolcev pa je zasedlo klopi v OŠ Ivana Kavčiča. Sicer pa so pred prvim šolskim dnem v občini obnovili in prepleskali vse prehode za pešce in pregledali ter popravili javno razsvetljavo. (Vir: Bilten) METUUI JADRAJO S KORITNIKA Prebivalci Rimskih Toplic so že vajeni atraktivnih metuljev na svojem nebu. Celo poletje jih lahko občudujejo tudi kopalci termalnega kopališča, ki imajo dovolj časa, da strmijo v nebo nad sabo. Le da od njih malokdo ve, kje natančno ti padalci startajo. Zadnjo soboto v avgustu pa so imeli člani Jadralnega kluba Metulj iz Rimskih Toplic mnogo občudovalcev na enem izmed svojih startov na Kopitniku. Ta je le streljaj od planinske koče pod kolovozom, ki pelje na skale, kopitniško razgledno točko. Na popoldnevu ob citrah je bilo namreč veliko takih, ki jih zanima tudi šport, zato so večkrat skočili na start, da bi videli vzlet jadralcev od blizu. Predvsem otroci. Zanimalo jih je, koliko članov ima društvo, koliko stane padalo in podobno. Tako smo izvedeli, da je vredno padalo približno 2500 DEM, da je vseh članov 50 in da jih dvajste tudi tekmuje. "Drugega oktobra letos prirejamo državno tekmovanje, lahko pridete navijat," nas je prijazno povabil Dušan, eden izmed jadralcev in že pomahal v slovo, ko smo mu zaploskali za uspešen start. Fanči Moljk 110 LET PRVE VELIKE STAVKE V REVIRJIH Sredi julija 1889 se je začela v Revirjih tj. premogovnikih Zagorje, Trbovlje in Hrastnik, prva velika stavka slovenskih rudarjev tako po%obsegu, kakor tudi po moči spopada pa tudi uspešnosti. Ob tem moramo vedeti, da rudarji v tistih letih še niso bili organizirani. Stavko so takrat s silo zatrli po petih tednih stavkanja, pri čemer je sodelovala tako družba kot delodajalec, kakor tudi vojska in policija. Rudarji so s takratno stavko uspeli le deloma, večjo zmago pa so dosegli po moralni plati. S stavko so začeli v Zagorju, ta pa se je razširila še na Trbovlje, Hrastnik in Zabukovico. V tistih letih se je začelo v avstrijskih deželah sindikalno gibanje. Rudarji v gornje-štajerskih rudnikih, ki so živeli v prav žalostnih srednjeveških razmerah, so pričeeli stavkati in zahtevati, da se jim zvišajo mezde in izboljšajo delovni pogoji. Iskra tega gibanja je zanetila podobno gibanje tudi v slovenskih premogovnikih. Takratni časopisi so posvečali temu gibanju precejšnjo pozornost in s toplimi simpatijami so spremljali ta boj. Zato je bila vsa takratna slovenska javnost s svojimi simpatijami na strani rudarjev ali rudikopov, kakor so jih takrat poimenovali. Ob tem moramo poudariti, da je imel takratni boj slovenskih rudarjev ne le socialni, marveč tudi močan naronostni poudarek. Slovenski delavec je bil v sporu z dunajsko Landerbank z nemškim in židovskim kapitalom, avstrijska in nemška javnost pa je podpirala njihovo banko. Ta podpora pa se je odražala od avstrijske vojske, policije oziroma žandarmerije pa do okrajnega glavarja ter sodišč. In to prvo veliko mezdno gibanje slovenskih rudarjev je bilo zadušeno prav na okrajnem sodišču v Celju. In v zapornih celicah tega sodišča so trboveljski rudarji morali podpisati izjavo, da se vračajo na delo. Posledice stavke so bile hude, dosežen pa je bil napredek pri organiziranju rudarjev v sindikate, stranke,... ki so kasneje organizirali in vodili stavkovna gibanja. IL VZAGORJU POSODABLJAJO... Bazen je asfaltiran... Ne dobesedno. Asfaltirana je le javna cesta do zagorskega bazena na Selu in parkirišča za bazen, kjer je prostora za okrog 0 vozil. Do posodobljene ceste so prišli tudi stanovalci treh hiš v bližini bazena. Skupaj so na tem področju položili okrog 1700 kvadratnih metrov asfalta, predračunska vrednost opravljenega dela pa je 3 milijone tolarjev. V KS Kisovec-Loke so posodobili cesto na Zlato Polje. Gre za okrog 400 metrov dolg odsek ceste. Za asfaltiranje in ostala potrebna dela je občina namenila 4 milijone tolarjev. Posodobljeno je tudi križišče na lokalni cesti Zagorje-Čolnišče-Tirna. Preplastitev je bila nujna, saj je v tem križišču zaradi spolzkega asfalta prišlo do več nesreč. Vrednost polaganja bolj hrapavega asfalta je ocenjena na 3 milijone tolarjev. Asfaltirali so okrog 2000 kvadratnih metrov cestišča. Upajmo, da odslej na tem delu ne bo novih nesreč. V Kisovcu pa so se lotili posodobitve Tonkove ulice. Na okrog 200 metrih ulice bodo obnovili vse komunalne vode, na novo zgradili javno razsvetljavo, plinovod in modernizirali cestišče. Izvajalec del je SGP Zasavje, dela naj bi zaključili v mesecu dni. Predračunska vrednost del je 30 milijonov tolarjev. (Vir: Bilten) NOVO VODSTVO GLASBENE ŠOLE TRBOVLJE Dosedanji dolgoletni direktor Glasbene šole Trbovlje, prof. Marijan Korošec, je pred kratkim odšel v pokoj. Spričo tega je pristojni organ v skladu s predpisi objavil razpis prostega mesta direktorja te šole. Prijavilo se je več kandidatov, pristojni organ pa se je odločil za začasno rešitev in imenoval za v.d.direktorico šole Ido Virt, pedagoginjo te šole. Primopredaja poslov med dosedanjim direktorjem in novo imenovano v.d.direktorico so opravili 26.avgusta. IL DRUGI SEMAFOR V LITIJI Križišče most - nadvoz je bilo prvo v Litiji semaforizirano skupaj z izgrandjo mostu in nadvoza. Semafor na njem je deloval vsega skupaj leto dni, potem pa so ugotovili, da zaradi premajhnega pretoka prometa ni potreben in so ga odstranili, kasneje, veliko kasneje pa še požagali nosilce. Danes, po 25-ih letih, vsem tistim voznikom, ki vozijo iz smeri nadvoz in Stavbe okoli 14.ure ter so morali čakati na vključitev v promet na zasavsko cesto tudi do ISminut ter več, v uteho sporočamo, daje denar za postavitev novega semaforja zagotovljenn iz občinskega proračuna in kot obljubljajo, bo stal še letos. Tekst in foto: M.Š. Iv 3 n :r m ;i I NOV TRGOVSKI CENTER V LITIJI Avgusta praznuje M-Kmetijsko gozdarska zadruga Litija obletnico ustanovitve. Letošnja, 51. po vrsti je bila še posebej slovesna. Na lokaciji prejšnje diskont trgovine so v rekordnem času zgradili nov, sodoben, eden najmoderjenših objektov v Litiji, trgovski center, kar je vlik uspeh tako za kolektiv kot tudi za člane zadruge. Na površini 2000 m2 sta dve trgovini Agromarket (trgovina, kjer je na voljo vse, kar potrebuje kmet pri svojem delu) in Market (sodobna samopostrežna trgovina). Trgovski center ima lastni parkirni prostor z vhodom ali izhodom ob zasavski cesti. Uredništvo časopisa Zasavc z litijskim dopisništvom čestita kolektivu in članom M-KGZ Litija ob odprtju sodobnega trgovskega centra v Litiji in jim želi uspešno delo. Tekst in foto: Marjan Šušteršič HAJHO, HAJHO, NA ŠOLANJE GREMO... Malce otročji naslov, toda pridobivanje znanja še zdaleč ni otročja stvar. Litijska in Revirska ljudska univerza Trbovlje sta že začeli z vpisovanjem v svoje programe. Podatke z litijske univerze nam je posredoval Ivan Pavlica, ki je dejal, da bodo v Litiji vpisovali v 9 programov, od tega so štirje za pridobitev V.stopnje izobrazbe ter pet programov za IV. stopnjo izobrazbe. Kot predvideva zakon, bo v vsakem programu 36 prostih mest, s tem, da je prostora še dovolj, saj vpisi trajajo ves mesec september. Možno je tudi izobraževanje s prekvalifikacijo, s tem, da jim pri tem zavod za zaposlovanje ne pomaga s subvencijami, pač pa zavod denarno podpira le nekatere posameznike. Tudi na Revirski ljudski univerzi v Trbovljah je položaj podoben. Kot nam je dejala Romana Martinčič, bodo vpisovali v več programov (npr. trgovec, prometni tehnik, elektrikar, ekonomsko- komercialni tehnik in kuhar-natakar,...) v posameznem oddelku pa bo 25 do 30 prostih mest, v primeru velikega zanimanja pa bodo odprli še kakšen dodaten oddelek. Možnosti vpisa so še vedno, se pa, kot je še dejala Romana Martinčič, pozna, da je država začela varčevati tudi pri izobraževanju brezposelnih, kar nikakor ne gre v čast državi, ki si tako prizadeva zmanjševati odstotek brezposelnosti. RM. VDC NA NOVI LOKACIJI Novo poslopje Varstveno delovnega centra Zagorje bodo gradili na Cesti 9.avgusta. Prejšnji teden so se investitorji že pogovarjali z izbranim projektantom (Arhe Ljubljana). Projektant bo naredil spremembe zazidalnega načrta področja ob Cesti 9.avgusta, za katerega so se v občini odločili, ker so se pogajanja za odkup zemljišča za OŠ Ivan Skvarča južno od nogometnega igrišča zapletla. Novi dom bo VDC torej našel zraven poslovnega kompleksa Piramida ob Cesti 9.avgusta. (Vir: Bilten) NADZIDANI DEL ZDRAVSTVENGADOMA BODO DOKONČALI Pred dvema letoma so objekt Zdravstvenega doma Trbovlje na Rudarski cesti nadzidali za eno nadstropje, kar so povezali z izdelavo nove strehe, ker je prejšnja ravno pogosto zamakala. Takrat so po načrtu arhitektov Ratka Blažiča in Jurija Kolenca pozidali le obodne stene in nanje postavili novo ločno streho, pokrito s pločevino. Sedaj pa gradbeniki nadaljujejo z notranjimi prezidavami in ureditvijo prostorov in vgraditvijo raznih električnih, vodovodnih, sanitarnih in ogrevalnih instalacij. Celotna površina, ki jo bodo sedaj uredili, znaša 800 m2. Pridobljeni prostori bodo namenjeni dežurni ambulanti, sterilizaciji, garderobam, četrtina razpoložljivega prostora pa bo na voljo Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Dela bodo predvidoma dokončali do sredine prihodnjega leta. Financirali jih bodo iz raznih virov. IL OBRTNA CONA KISOVEC Tri večja podjetja, ki so se odločila svoje prostore namestiti v obrtno cono v Kisovcu (Tapi, Pak 4 in Aqua) se že pospešeno pripravljajo na gradnjo. Urbanistična dokumentacija je že v njihovih rokah, sedaj se nadaljuje upravni postopek za pridobitev potrebne dokumentacije in pričetek gradnje. (Vir: Bilten) SANACIJA ZEMEUSKEGA PLAZU V LOKAH Nedavno močno deževje je med drugim povzročilo v Trbovljah tudi več zemeljskih plazov. Večino teh so sanirali že preje, sedaj pa je prišla n vrsto tudi dokončna sanacija večjega plazu v Lokah nad loško cerkvijo, ki je močno poškodoval cesto Trbovlje-Klek. Cesto so takoj po plazu sicer zaprli za ves promet, ker ni bila vozna in jo začasno usposobili s posegom v hribino. Sedaj pa se dokončne ureditve loteva SGP Zasavje. V okviru sanacijskih del so najprej na vrsti zemeljska dela, nato pa se bodo lotili btoniranja škarp oziroma betonskih zidov, utrditve cestišča, nazadnje pa še asfaltiranja. Dela naj bi dokončali do konca novembra tega leta. V času gradbenih del bo promet na cesti, ki poteka od Zdravstvenega doma Trbovlje do Kleka in dalje na Čebine in Sv.planino nekoliko oviran. IL VODOVOD IZLAKE Na Izlakah so prejšnji teden dezinficirali in očistili zajetje Zabreznik, kjer napajajo izlaški vodovod. V naslednjem tednu bodo pričeli z montažo naprave za kloriranje s hipokloridom v vodnem zbiralniku za Izlake. Izlaški vodovod, ki ga je v preteklosti upravljal poseben odbor, bodo v prihodnosti vključili v upravljanje zagorske Komunale. Sedaj tečejo upravni postopki za pridobitev uporabnega dovoljenja, potem pa bodo lahko aktivirali za potrebe prebivalcev Izlak še vrtino v Zgornjih Izlakah. Sicer pa so prejšnji teden v vodnem zbiralniku na Izlakah pričeli z montažo klorinatorske naprave za potrebe naselja Izlak. (Vir: Bilten) PLAZOVI Lanskoletna škoda zaradi naravnih ujm (grdo strokovno to imenujemo "elementar") za zagorsko občino je bila ocenjena na 832 milijona tolarjev. Toliko škode je bilo namreč priznane s strani Ministrstva za okolje in prostor. Pred kratkim so v občino dobili 9,2 milijona tolarjev za ureditev plazu na avtobusni progi oz.lokalni cesti Zagorje-Kotredež-Čemšenik. Sanacija plazu se bo pričela septembra letos, končali pa naj bi jo v enem mesecu. (Vir: Bilten) 9. KIMAVCA 1999 jr.— J M r^r.aTC ji.< i Ne čisto zadnja od številnih prireditev v okviru zagorskega občinskega praznika seje odvila v sredo, 1. septembra, ko je bila ob 12. uri otvoritev prenovljene kuhinje na Osnovni šoli Ivana Skvarče v Zagorju. Ob tej priliki so pripravili kulturni program z recitacijami ter pevskimi in inštrumentalnimi točkami. Kulturni program je vodila Vanda Kopušar in k besedi povabila še ravnateljico OŠ Ivana Skvarče, Amalijo Kuder, ki je poudarila, da so nove pridobitve - učne kuhinje in učilnice za gospodinjski pouk zelo veseli. Zatem pa je zagorski župan Matjaž Švagan dejal, da varno ZDAJ BODO ŠE RAJE KUHALI in spodbudno šolsko okolje doseganju dobrih šolskih prispeva k motivaciji učencev in rezultatov ter otvoril nanovo Zagorski župan Matjaž Švagan je otvoril nanovo opremljene prostore za gospodinjski pouk. opremljeno učilnico. Glede recepta je dejal, da ima najraje pommes-frites z majonezo, sicer pa je obložena miza vabila ne le k ogledu prostorne in izdatno opremljene gospodinjske učilnice, marveč tudi k pokušini slastnih dobrot. Da gre ljubezen skozi želodec, so še pripomnili, češ, da vsakdo rad poseže po dobri in okusno pripravljeni hrani. Nada Brezovar, učiteljica gospodinjskega pouka pa je povedala: "Gospodinjski pouk bo sedaj potekal v boljših razmerah, prej so bili slabši pogoji dela, pridobitev nove učilnice je velika in bo prispevala tudi h kvaliteti pouka." Tekst in foto: £R. ‘*IN MED NOjV, ‘pod NAJVEČjiM KOSTANJEM NA SLOVENSKEMU •••••••••••••• V nedeljo, 5. septembra 1999 smo s prijatelji slikarji izvedli enodnevni slikarski Ex-tempore, na turistični kmetiji Kišek na Močilnem pri Radečah. Omenjena domačija se ponaša z čudovitim naravnim spomenikom - najstarejšim kostanjem v Sloveniji. Dogajanje je potekalo pod pokroviteljstvom občine Radeče, ki v teh dneh praznuje svoj občinski praznik. Ex-temporaseje udeležilo 12 slikarjev iz Trbovelj Radeč, Izlak, Kranja, Ptuja in Lipovcev. Proti večeru smo na domačiji postavili priložnostno razstavo likovnih del nastalih ta dan. Uradna otvoritev bo v petek, 10. • HRASTNIŠKI PEVCI V BOHINJU Hrastniški pevci z Rudnika so preživeli zadnji vikend v avgustu v Bohinju. Kot prejšnja leta so te dni izkoristili za pevske vaje, družabnost in rekreacijo. Povzpeli so se na primer na bližnji Vogar, Uskovnico,... naključne turiste pa razveselili s kakšnim venčkom narodnih. Podobne "priprave" so imele v Bohinju tudi dolske pevke v naslednjem vikendu - v začetku septembra. Fanči Moljk KUMSKA NEDELJA JE BILA OBLAČNA V nedeljo, 29.avgusta, se je na Kumu zbralo veliko število ljudi. V glavnem so bili to romarji, ki pridejo vsako zadnjo nedeljo v septembra 99 ob 18 uri, v prenovljenih prostorih Svobode v Radečah. Vse, ki jih zanima slikarsko ustvarjanje, vabimo na ogled našega dela na razstavi. Lep jesenski pozdrav in nasvidenje na otvoritvi! Udeleženci Ex-tempora: Staša Kunšek, Trbovlje; Jože Potokar, Trbovlje; Jože Ovnik, Trbovlje; Bogdan Barovič, Trbovlje; Desanka Kreča, Izlake; Simon Sernec, Radeče;Jože Barachini, Radeče; Izak Horvat, Lipovci; Maks Menoni, Ptuj; Franc Simonič, Ptuj; Bojan Frantar, Kranj in Severina Trošt -Šprbgar iz Trboveilj. Severina Trošt - Šprogar avgustu ob prazniku sv.Jerneja. Romarji so tudi tokrat prišli iz Zasavja, v precejšnji meri pa iz Dolenjske. Zavoljo oblačnega in deloma deževnega vremena pa je bil letošnji obisk Kuma nekoliko slabši od prejšnjih let. Udeleženci romanja so se udeležili maše na prostem. Tradicija vsakoletnih romanj na Kum izvira še iz Valvasorjevih časov. IL. BULŠ ŽOGA U GLAVO, KU KAMN U HRBET Na hrastniškem Štircu je bilo v soboto, 28.avgusta zelo živahno. Študentska organizacija ŠOHT je priredila namreč turnir v odbojki na mivki, ki se ga je udeležilo deset ekip. Trojke so sestavljali moški, ženske in mešano. Nadeli so si posebna imena, kar je še povečalo dobro voljo, ki se ustvari na takih tekmovanjih. Omenimo le prvih šest: Titova mladina, Smile, Svižci, Borci -41, Najstnice in Shake's. Najboljšim so podelili nagrade, vsi pa so dobili majice z napisom iz naslova tega prispevka, kar je bil moto prireditve. Tekmovanja so podprla hrastniška gostinska in trgovska podjetja: Shake's, Point 21, Jagoda, Vaka, Kmečki hram, Jack bar. Fanči Moljk GLEDALIŠKI ABONMA TUDI V NASLEDNJI SEZONI Zveza kulturnih društev Trbovlje tudi za naslednjo kulturno sezono pripravlja gledališki abonma. To bo že 42 abonma v trboveljskem Delavskem domu. Priprave na razpis abonmaja so v teku. Izbor del, ki naj bi jih uprizorili razni poklicni gledališki ansambli, pa bo upošteval tudi želje stalnih ali občasnih obiskovalcev gledaliških prireditev. IL. VARSTVENI PASOVI VODNIH VIROV V oddelku za okopje in prostor Občine Zagorje so se lotili spreminjanja odloka o varstvenih pasovih vodnih virov. Strokovne podlage pripravlja podjetje Geoko iz Ljubljane. Ponovno morajo ovrednotiti varnostne pasove najpomebnejših zajetij. Potem bodo pripravili spremembe odloka, ki je že zelo star in "skregan" z določili nove zakonodaje. (Vir: Bilten) EX TEMPORE V TRBOVLJAH ... 4. 9. in 5. 9. letos se je v Trbovljah zbralo 27 likovnih stvarjalcev iz vseh koncev Slovenije, na že 18. tradicionalnem „Ex Temporu„( lat.rustvarjanje na mestu, hipoma, op. avto.), ki gaje ob finančni pomoči Sklada ljubiteljske kulturne dejavnosti, občine Trbovlje ter sponzorjev Ivice Smode (trgovina Vitaminka), Pekarne Trbovlje, Cementarne Trbovlje, Telekom Trbovlje, „Dom Rudarjev,, na Sv. Planini, ,,Mizarstvo Lobnikar,, Bife „Jager„ iz Knezdola, Lovsko društvo Prebold in Sonje Klančišar s.p.(računovodske storitve), organizirala revirska sekcija amaterskih likovnikov, mnogim bolj znana pod imenom „RELIK„. Navkljub muhastemu vremenu so likovniki v tem kratkem času ustvarili preko 60 likovnih del v izrazito različnih likovnih tehnikah. Veliko število nastalih del nas niti ne sme čuditi, če pomislimo, daje bil delovni naziv letošnje delavnice „Zasavje ob izteku 2. tisočletja,, za ustvarjalce pravi izziv, ki jim je dajal, po njihovih besedah, tudi izrazite možnosti drugačnega doživljanja našega mesta. Tako ni potrebno posebej omenjati, da namen organiziranja takšne vrste srečanj ni samo golo likovno ustvarjanje na terenu z zaključno likovno razstavo ob izteku EX TEMPOR, temveč so lepi nameni organizacije takšnega dogodka mnogo, mnogo bolj globoki. Predvsem se daje poudarek na druženju in s tem utrjevanju starih in navezavi novih prijateljskih vezi med ljudmi, ki znajo občutja in doživetja iz naših dolin v svoji sredi predstaviti na samo njim lasten način. Kar pomeni,da je to danes, ena od mnogih, pa vendarle po svoje unikatnih možnosti pozitivne prezentacije naše doline in njenih ljudi, ne samo doma, temveč tudi v svetu. In kot vsa leta do sedaj, je bilo, poleg hrane za dušo, poskrbljeno tudi za telo. Tako so se gostujoči in domači likovniki v poznih popoldanskih urah zbrali odlično razpoloženi in zvrhano polni dobre volje, v lovski koči na Podmeji. Po večerji seje med njimi razvil živ pogovor, kije v marsičem potrjeval dejstvo, da so „EX TEMPORE,, v Trbovljah ena tistih likovnih izkušenj v Sloveniji, ki jo je še kako vredno doživeti. Kar je bilo organizatorjem še potrditev več, da velja tudi v bodoče, seveda ob pomoči vseh za to poklicanih, z takšnimi srečanji nadaljevati. Saj je, na koncu koncev, z vsako kulturno prireditvijo naše mesto tudi v duhovnem smislu bistveno bogatejše. Pa naj si bo to bogastvo podano v sliki, besedi, lepo zapeti pesmi ali gledališki predstavi ... Na koncu naj omenim še vse sodelujoče: Heda Vidmar -Šalamon in Arpad Šalamon, Slo. Konjice; Meh Viktorija, Velenje; Dragosavec Branka, Ceršak Vlado, Filipič Vesna, Godec Jure, Mlinarič Rajko, Aliča Javšnik, Malgaj Helena,Celje; Kreča Desanka, Izlake; Ambrožič Janez, Jesenice; Baloh Stanka, Domžale in Maks Menoni, Ptuj. Od domačinov pa: Škerbic Emil, Železnik Marjeta, Železnik Aljaša, Šumberger Lovro, Barovič Bogdan, Leskovšek Stane, Rajšek Katjuša, Vukovič Drago, Kozole Karli, Ljubič Mateja, Kreže Benjamin, Ivanka Uršič in Jože Ovnik. Otvoritev likovne razstave bo 17. 9. Ob 18ih v Galeriji delavskega doma v Trbovljah. Izbrana dela pa si bodo lahko obiskovalci ogledali vse tja do 26. 9.1999. V imenu vseh sodelujočih likovnikov ste na otvoritev in ogled razstave vljudno vabljeni! Jože Ovnik Okraski iz fimo-mase V organizaciji Občine Zagorje ob Savi in Društva prijateljev mladine Zagorje ob Savi, so imeli osnovnošolci med počitnicami na voljo dejavnosti, ki so zapolnile njihov prosti čas. Kar 24-krat so v juliju in avgustu dneve lahko popestrili z likovnostjo, izleti, planinarjenjem, kinom in športom. Kot je povedala Vlasta Šribar, vodja projekta počitniških dejavnosti za osnovnošolce, so počitnikarji pokazali izreden interes in se najbolj množično udeležili slikanja na steklo in izdelovanja iz gline, predvsem pa niso zamudili tudi zastonjskega ogleda filmov, radi so hodili na izlete, veselo je bilo na peki peciva, dovolj jih je bilo na športni delavnici, plavanje pa je zaradi slabega vremena odpadlo. V sredo in četrtek, 25. in 26. avgusta pa sta v dopoldanskih urah potekali še zadnji počitniški dejavnosti in sicer športna in likovna delavnica na OŠ Toneta Okrogarja v Zagorju. Likovne delavnice se je udeležilo prek dvajset učencev, mentorici pa sta bili Milena Grom in Magda Tomažič. Iz fimo-mase so oblikovali razne okraske, ogrlice, kar so v nadaljevanju še prelakirali, potem pa nanizali na usnjene trakove bodisi za zapestnico ali drugo. Kot so povedali udeleženci, so nekateri od izdelkov primerni tudi za darilo. Mentorici pa sta pripomnili, da so bili učenci, čeprav počitniško razpoloženi, domiselni in natančni pri delu. Tudi športne delavnice se je v dveh dneh udeležilo nekaj učencev, kot sta povedali mentorici Lijana Šabanovič in Pavla Grobin, pretežno taki, ki tekmujejo v kakšnem športu. Razpolagali so z igrami z žogo, badmintonom, namiznim tenisom, predvsem pa tudi klepetali in bili sproščeni. Kot je dejal Miran iz 4. razreda, je telesna vzgoja prijetna tudi takrat, kadar terja napore. Tekst in foto: ER. SANACIJA PO NEURJU Letošnje neurje iz 16. na 17.julij je povzročilo kar precej škode. Skupno je škoda ocenjena na 72 milijonov tolarjev. Najbolj je bila uničena cesta Briše-Kolovrat proti Suhemu potoku. Mo-nistrstvo za okolje in prostor je za prvo sanacijo škode po neurju občini Zagorje nakazalo 8 milijonov tolarjev za usposobitev lokalnih cest in javnih poti. Predvsem naj bi s tem denarjem zagotavljali prevoznost cest. Zagorjani so cestišče usposobili za prevoze takoj po neurju. Cesta pa še ni sanirana. Najprej morajo namreč projektanti propraviti projektno rešitev ureditve vodotoka Kolovraščica (levi pritok Medije), potem pa se bodo lahko lotili kompletne sanacije cestišča na tem področju. (Vir: Bilten) l®c 9. KIMAVCA 1999 "f! (z- j 11 . £z KATASTROFALEN POTRES V TURČIJI Čeprav je minilo že kar nekaj dni od tiste usodne noči s šestnajstega na sedemnajsti avgust, ko so se v severozahodnem delu Turčije tla močno zatresla, Turčija le stežka in počasi vstopa v vsakdanji ritem življenja. Katastrofalen potres je zahteval na desettisoče nedolžnih življenj, še več desettisoč pa jih je ostalo brez strehe nad glavo, brez družin, sorodnikov, prijateljev...Vzroki za tako veliko število umrlih so različni, mnogi trdijo, da bi sicer predpisana, vendar v praksi večinoma neuporabljena popotresna gradnja stanovanjskih objektov zagotovila neprimerno večje število preživelih ter precej manjšo materialno škodo. K temu je pripomogel tudi sam čas najmočnejših potresnih sunkov. Zemlja se je namreč pričela tresti okoli tretje ure zjutraj, ko je bila večina prebivalcev v postelji in še trdno spala. Potres je ljudi presenetil; tla so se tresla s tako močjo, da je bilo kakršnokoli iskanje varnega kotička v stanovanju nesmiselno dejanje. Ljudje so se znašli v brezupni situaciji, ostalo jim je samo še čakanje, da se tla končno umirijo. Močno tresenje tal je povzročilo, da je stanovanjski blok s svojo težo zdrobil prvo nadstropje Kot pri vseh naravnih katastrofah, je tudi v tem potresu Turčiji priskočilo na pomoč precej tujih držav. Tudi Slovenija je v porušena mesta poslala deset vodnikov z reševalnimi psi, med katerimi je bil tudi Zagorjan Stane Skrabar, ki je sicer član Kinološkega društva Zagorje in tudi član regionalne Enote reševalnih psov, ki deluje znotraj KD Zagorje. Glavno vlogo v Turčiji so seveda odigrali za to posebej izurjeni psi, tudi Stanetov pes Runo, za katere v splošnem velja, da so najuporabnejši in tudi najsposobnejši pri odkrivanju zasutih žrtev potresa. Slovenski reševalci so skupaj z avstrijsko ekipo v torek z dunajskega letališča poleteli z redno turško linijo v Istanbul, nato pa s trajektom prispeli do porušenega mesta Yalova, kije bilo od žarišča potresa oddaljen borih 50-60 km. Mesto šteje okoli sto do sto dvajset tisoč prebivalcev, v poletnem času pa živi predvsem od turizma. Ko sem Staneta Skrabarja vprašala, če je kaj pomislil na to, da se sedaj s psom odpravljata na resnično reševanje, kjer se lahko tla spet vsak čas zatresejo in s svojo močjo sesujejo v prah še preostanke stoječih poslopij, je le pritrdil moji slutnji. Ni mačji kašelj, takole se odpraviti na pot, še posebej, če veš, da boš pri svojem iskanju naletel predvsem na trupla. "Seveda pa vsako prasketanje ali ropotanje med ruševinami vedno znova prebudi upanje, da nekdo še živi pod Stane Skrabar s psom Runom na republiški vaji 14.8.vZagorju (foto MM) ruševinami", pravi Stane. Reševalni psi in njihovi vodniki počitka skorajda niso poznali. Na prostem so si postavili šotore in si tam po nekajurnih iskanjih odpočili za urico ali dve, če le sonce ni preveč pripekalo. V prvih dneh po potresu je bila namreč temperatura zraka v senci okoli 38-40°C, ponoči pa se tudi ni spustila pod 30°C. Predvsem so trpeli psi, katere je proti koncu tedna pri iskanju že močno oviral vse bolj zaznavni vonj po razpadajočih truplih. V medijih je bilo slišati mnogo kritik domačinov na račun ravnanja turške države v potresu. V prvi vrsti so turškemu predsedniku očitali nezmožnost hitrega ukrepanja. Reševalec Skrabar na podlagi lastnih izkušenj ugotavlja, da so v minulem potresu veliko vlogo pri reševanju mnogih življenj odigrali prav domačini, saj so ves čas pomagali pri odkopavanju morebitnih preživelih iz ruševin. Z lastno iniciativo so ustanovili tudi nekakšen Center za reševanje, ki je koordiniral iskalne akcije na različnih predelih mesta. Kakršenkoli sumljiv zvok izpod podrtih poslopij so takoj razumeli kot prošnjo na pomoč, zato so brž obvestili reševalce, da so na domnevno "živem" prostoru ruševine reševalni psi skrbno preiskali vsak kotiček. Kakšen je bil končni uspeh slovenskega reševanja je menda nemogoče ugotoviti. Po besedah g.Skrabarja pravzaprav ni bilo niti priložnosti niti časa, da bi prišli do teh informacij. Povedal nam je samo to, da sta (menda) njegov 9. KIMAVCA 1999 m 3 m. n ji j V OČEH ZAGORSKEGA REŠEVALCA Tako je izglodal bazni tabor slovenske ekipe. in kolegov pes na eni izmed preiskanih ruševin našla dveletnega otroka skupaj s staršema, vendar se psu za rešeno življenje lahko zahvali samo otrok, za starša je bilo namreč že prepozno. Ob nedavnem potresu v Turčiji seje izkazalo, da slovenski psi pri iskanju ponesrečencev vodnikom z laježem nakažejo samo tiste ponesrečence, ki še kažejo življenjske znake (npr. dihanje). Čisto empirično so ugotovili, da se pes od mrtvega človeka samodejno umakne. Izjema je bila samo ena psica, ki pa je bila deležna nekoliko drugačnega šolanja, saj je izurjena za potrebe slovenske Policije. Med najinim pogovorom je beseda nanesla tudi na nekega domačina, ki ga je Stane Skrabar srečal v porušenem mestu in je še nekaj dni po rušilnih sunkih podoživljal vso grozoto usodne noči. Vse skupaj naj bi se začelo z nekakšnim pokom, temu pa naj bi sledilo strahovito tresenje tal, ki po domačinovem pripovedovanju ni in ni hotelo prenehati. Spomni se, da je mesto naenkrat obdala popolna tema. To naj bi trajalo skoraj celo uro. Sam je imel srečo, da ga je potres presenetil budnega in je v prvih trenutkih potresa še uspel zbuditi svoja starša, da sta vstala iz postelje. Za kaj več pa jim je zmanjkalo časa. Tla so se tresla s tako močjo, da je bilo nemogoče narediti korak po sobi, kaj šele, da bi se zatekel med podboje vrat ali še na kakšno drugo med potresom primerno mesto. Sami so imeli srečo, saj se njihova hiša ni Slovenska ekipa in vodje avstrijske v baznem taboru pred odhodom. Stane Skrabar je drugi z desne. Dobesedno sesedena štirinadstropna stavba. podrla, vendar bo verjetno pristala na spisku zgradb, ki jih je treba porušiti, saj niso več primerne za bivanje. Opirajoč se na domačinove besede in občutke, naj bi prvi potresni sunki zatresli zemljo v vertikalni smeri, torej navpično in šele kasneje, v rahlejši obliki, tudi v horizontalni smeri oz. vodoravno. Njegove besede temeljijo zgolj na občutkih in zanje nismo iskali znanstvene razlage, ki pa prav gotovo obstaja. Omenjeni domačin svojo razlago povezuje tudi z dejanskim stanjem porušenega mesta, ki ga je uspel uzreti šele v ponedeljek, ob prvem svitu. Prvo srečanje z mestom bi lahko opisali kot šok, potem je sledila panika in nato borba. Borba za čimveč življenj, ki so ostala ujeta pod ruševinami. To je zgodba le enega domačina, s katero pa bi se verjetno poistovetilo še mnogo ljudi, ki so bila priče temu uničujočemu potresu in ga preživeli. Tudi Stane Skrabarje le eden izmed reševalcev, ki je priskočil na pomoč tistim, ki so bili pomoči potrebni, vendar je tudi njegova izkušnja verjetno podobna izkušnjam drugih reševalcev. Bilo je naporno, žalostno, pravzaprav kar kruto, vendar se je splačalo, pa četudi bi rešili eno samo človeško življenje. To ni samo mnenje Staneta Skrabarja, pač pa tudi moje in upam, da tudi vaše. Mateja Klančišar, foto Vera Mikolič, članica reševalne ekipe Stavba, v kateri sta slovenska psa domnevno našla preživelega otroka p. KVAZI IN NASPLOH O DOMIŠLJAVOSTI "Tole mi je pa res uspelo," je zadnjič pripomnil nek šolar, ki je popravil slabo oceno v šoli. Skoraj se je že vdal v usodo, da ne bo nič, pa je le iztisnil toliko pridnosti, da je bil potem lahko zadovoljen. Pravzaprav na začetku vsakega šolskega leta učitelji, profesorji, rečejo učencem, naj si ne domišljajo, da bodo odlični, če ne pričnejo vztrajno. Kajpak so prvi solski dnevi in morda tudi tedni posvečeni spoznavanju sošolcev in nemara tudi skupni igri v smislu, kaj so dopočeli med počitnicami. V skupnih pomenkovanjih še kak domišljavec kar pozabi, da hoče imeti sicer v vsaki stvari prav, pa je sedaj dobro tudi, če ni po njegovem. Razbremenjeni vtisov, ki sojih pridobili v bolj ali manj zaužitih počitnicah, si obljubijo, da bodo pri pouku disciplinirani in drug drugega spodbujali za boljše ocene. Hja, mogoče pa se jim bo kakšen odličnjak zdel domišljav ali pa bodo ničkaj prizanesljivi do koga, ki bo mnenja, da ga občudujejo, ker ne dela domačih nalog in se le redko spravi k učenju. In o tem, če si kdaj dovolijo malce domišljavosti ter kakšna vrlina se jim zdi domišljavost, so podebatirali naključni anketiranci. Tekst in foto: Petra Radovič Pavel Košak, slikopleskar iz Trbovelj: "Le redko oproščam ljudem, da so domišljavi, sploh če so še nesramni do drugih. Za razne provokacije pa sem itak bolj 'flegma'." Justina Hanžekovič, upokojenka iz Trbovelj: "Domišljavost že ni vrlina, saj tak človek le stežka še koga drugega pohvali. Bolj kot to, da so ljudje domišljavi in veliko dajo le na zunanji videz, cenim odkritosrčnost." Matija Kuder, upokojenec iz Trbovelj: "Domišljav je človek, ki si domišlja, da ga drugi obožujejo, če ima dober avto ali če si domišlja, da je lep, če v bistvu ni. Tudi zaljubljenost je neke vrste domišljavost." Vida Buovski, medicinska sestra iz Zagorja: "Tisti je domišljav, ki si domišlja, da ga občudujejo zaradi denarja, lepote in je sploh sam sebi zelo všeč. Dostikrat pa je ravno nasprotno, saj so zaradi domišljavosti drugim dosti manj všeč." Zoran Smiljanič, strugar iz Litije: "Ja, je kar fajn biti kdaj domišljav, to sploh ni napačno. Če so ugodne prilike, je domišljavost lepa vrlina." Mirko Čosič, delavec iz Litije: "Ljudje so domišljavi takrat, kadar imajo veliko denarja. In take, z veliko denarja, ponavadi še drugi ljudje občudujejo." Rok Cestnik, avtoličar iz Trbovelj: "Navdušijo me preprosti ljudje, za domišljavci se ne oziram. Pri ljudeh spoštujem odkritost in iskrenost." Matjaž Drobež, dijak iz Čemšenika: "Domišljav je človek, ki se ponaša z dobrim motorjem in si domišlja, da ga zato vsi občudujejo." Ul/ Andreja Kirm, dijakinja iz Gabrovke: "Nekateri so domišljavi s tem, ker se 'važijo' z novimi oblačili in se jim zdi fajn, ko so zmeraj moderno oblečeni." tJmm m Tri Tinj nii^a 9. KIMOVEC 1999 Boštjan Grošelj: Petelinji greben kot maska Domišljavcev v resnici sploh ni. So samo ljudje, ki se tako obnašajo. In če bi nekomu v obraz očitali, daje domišljavec, bi bil užaljen. Upravičeno, saj s takim besednim strelivom napadamo njegovo osebnost. Ne opravičuje nas niti dejstvo, da pri tem mislimo na njegovo obnašanje. Ne zavedamo se pomena svojega obtoževanja, a škodo kljub temu povzročamo. Vzemimo primer domišljavosti. Nekdo kupi nov avto in ga začne razkazovati pred sosedi, prijatelji in znanci. Nekateri občudujejo obliko, drugi barvo, spet drugi moč motorja in tretji eleganco vožnje. Med občudovalci so tudi takšni, ki vozilo preizkusijo, češ, naj jim ga posodi 'za en krog’. Z novostjo so prav tako hitro seznanjeni z nevoščljivostjo cepljeni osebki, ki v svojem solidarnem in prizadevnem čiščenju okolice pozabljajo na smeti pred lastnim pragom. A to razkazovanje kljub negativnemu odzivu nevoščljivo navdahnjenih še ni domišljavost, dokler se lastnik novega avtomobila ne začne namerno postavljati s svojim 'plehom'. Takrat že začne mejiti na vzvišeno obnašanje, kot bi hotel reči: "Poglejte me, kaj imam. Boljši sem od vas." Na tej točki se pokaže prava narava domišljavosti. Človek dobi občutek varnosti, ki pa je v resnici samoprevara. Kdor misli, da bo s kopičenjem materialnih dobrin kupil varnost, se bridko moti. Bogastvo je 'blef, če nimamo zdravega odnosa do njega. Če bogatenje služi ustvarjanju kulise za pomanjkanje samozavesti, zasužnjuje, ne pa osvobaja. Sami sebi lažemo, če se zapiramo v zlato kletko. Postajamo ujetniki navideznega udobja, a v svoji notranjosti nepotešeni. To seveda ne more ostati skrito, zato se odraža navzven. Pristni medčloveški odnosi se umaknejo praznim enoličnim obrazcem sporazumevanja, ki ni vredno človeka. Namesto da bi polno zaživeli, životarimo, ne da bi vedeli, zakaj, in ne da bi vedeli, kako se otresti nelagodja. Ključ leži v nas samih, ker si ustvarjamo točno takšno življenje, kot si ga v danem trenutku namenjamo. Ta resnica je težka, a resnica osvobaja. Ko se bomo odločili prevzeti polno odgovornost za svoja dejanja, naj se zgodi karkoli, bomo postavili temelj za življenje brez obremenjujočih mask. Brez mask, s katerimi se želimo skriti pred svetom, ker se čutimo preveč ranljivi. Treba se je soočiti s številnimi strahovi in se jih znebiti. Delajmo tisto, česar se bojimo, in strah se bo razblinil. Strah je namreč kot velik milni mehurček. Izgleda kot nepremostljiva ovira, kot kamnita stena, ki kljubuje stoletnim viharjem. A ko se z njim soočimo, se razpoči, da se nam zdi, kot ne bi nikoli obstajal. Ko izginejo strahovi, kijih nezavedno gojimo iz dneva v dan, izgine tudi domišljavost, ki je prikrito prisotna v vsakem izmed nas. Sebični del človeške narave izgubi nadzorno vlogo, ker se nimamo več česa bati in ne potrebujemo njegove zaščitniške vloge. Če bi nas samo ščitil, bi bilo v redu, ker pa nas drži v šahu, nam povzroča trpljenje in občasno zbeganost. Poudariti je treba še enkrat, da se večine strahov ne zavedamo, a zato niso nič manj škodljivi. Past je celo hujša, saj razdiralnih učinkov ne uspemo prepoznati in si tako še naprej veselo škodimo. Edini izhod je prevzem polne odgovornosti za svoje življenje ne glede na bolečino in preizkušnje, ki nas čakajo zaradi takšne odločitve. Potem se ne bo več treba zatekati na poljane domišljavosti. ulobsl^o 7 MARIJA ŽNIDARŠIČ Angleščino poučuje že petindvajset let, od tega je večino let delala na OŠ Trbovlje, sedaj pa je šesto leto ravnateljica trboveljske OŠ Ivana Cankarja. In v teh letih ugotavlja, da vsak zaposleni soustvarja vzdušje v kolektivu. Tako so letošnje počitnice izkoristili, da šolarje j. presenetijo z nanovo prebarvanimi omarami, ki so sicer že * zastarele, a so jim tako dali spet svež prijeten videz. Poleg | čistilk, hišnika in varnostnika, ki so se zavzeli ter prepleskali s tudi učilnice in hodnike, pa znajo tudi učitelji drug drugega e presenetiti. Kajti dober kolektiv spodbuja motiviranost učitelja * v razredu. Po novem so oskrbljeni tudi z internetom in i ugotavljajo, da se računalniška oprema prehitro posodablja R B in potlej stežka dobijo sredstva za nabavo. e E Povedala je, da bo trboveljska OŠ Ivana Cankarja čez tri leta * e praznovala stoletnico. Občina Trbovlje jim po finančni plati e * omogoča, da lahko posodabljajo in opremljajo učilnice. Letošnje E E šolsko leto na šoli beležijo 358 učencev, kar je manj kot prejšnja \ b leta. Zlasti je šolsko leto svojevrstno doživetje za prvošolarje, ki e ^ ogromno pridobijo glede socializacije. Vseskozi pa je poudarek E na komunikaciji, ki ne pomeni le površnega dialoga, marveč E spoštovanje in strpnost drug do drugega. K prijazni šoli pa sodijo * tudi prijazni učitelji in prijazni starši, pri čemer naj bi bili prijazni ' tudi medsebojni odnosi. B Dejala je, da je učitelj tisti, ki ima rad otroke, in ki bi moral * največ znati o tem, kako delati z otroki in je pedagoško znanje vsaj tako pomembno, kot obvladanje podajanja snovi pri učnem ■ predmetu. V višjih razredih so tako učitelji kot učenci 1 obremenjeni, ker so pogoji za vpis v srednje šole čedalje zahtev- B nejši. Značilno je še, da ima veliko učencev težave s koncetraci- b jo pri pouku. Toda tudi tempo življenja je nagel, vendar skušajo 11 pri vsakem učencu najti kvalitete, pri čemer se lahko izkaže , uspešnega. ■ Kot ravnateljico jo v začetku šolskega leta čajie priprava * delovnega načrta, poleg tega pa šestošolce uči angleški jezik in i osmošolce etiko ter je tudi v stiku z učenci. Glede skorajšnje 1 devetletke pa jo skrbi zunanja diferenciacija, kjer gre za ločevanje ! otrok v 8. in 9. razredu na skupine po sposobnostih. Sicer pa je ■ mnenja, da se uspeh dosega tudi z dobrimi delovnimi navadami 1 in spretnostjo v komunikaciji. Kajti pogosto se izkaže, da ni , enostavno vzpostaviti komunikacijo, ki je prijazna, prijetna in ■ poštena. 1 Poudarja pa, da je izobraževanje stalnica življenja, zato ji je v ( veselje, da se je odločila za nadaljevanje študija angleščine na * 2. stopnji. In še, daje nuja za učitelja, daje urejen, da diši, saj so 1 menda učenci zelo kritični do izgleda. Ko je v družbi, jo ■ navdušijo duhoviti in odprti ljudje, predvsem pa možnost, da se 1 lahko pogovarjaš in da se tudi rad pogovarjaš. Sploh ji prijateljsko J vzdušje prija tudi v družinskem krogu. ■ ■ Tekst in foto: Petra Radovič ' 9. KIMAVCA 1999 Dušan Kolenc Kako ima vsaka stvar in vsako obdobje svoj čar Glede na službe, ki jih je opravljal, se da razbrati izrazito pestrost v njegovem zanimanju in četudi se zdijo raznolike, so vendarle terjale izjemno aktivnost, angažiranost, zavzetost. Pa ne le zavoljo tehnološkega napredka ali spreminjanja načina dela, marveč dosti bolj tudi zaradi usklajevanja potreb ljudi in izboljševanja standarda. Še pred drugo svetovno vojno je končal učiteljišče, bil deset let direktor Industrijske rudarske šole, pozneje direktoroval Varnosti Zagorje in bil v osemdesetih letih zagorski župan. Po upokojitvi, leta 1989, se je temeljiteje posvetil čebelarstvu in bil nekaj časa tudi predsednik SZDL. Bil je večkrat nagrajen, med drugim tudi z zagorskim priznanjem Zaslužnega občana. In pravi, da ima veselje tudi s štirimi vnuki, od katerih so trije že študentje, najmlajša pa še gimnazijka. In kljub osemdesetim letom, se še vedno rad odpravi v planine ali pomudi z rožami, ki jih skrbno goji. Katera služba vas je zlasti osrečevala? Krasni časi so bili, ko sem delal na Industrijski rudarski šoli. Z generacijo fantov, ki sem jih učil in so bili ravno v obdobju pubertete in dozorevanja, smo navezali dovolj primeren kontakt, da je bilo delo z njimi prijetno. Še pozneje je ostal ta krasen stik z učenci, ko so« s šolanjem prenehali in so mi včasih namenili kakšno razglednico ali pa pokramljali, če smo se ravno srečali. Zadovoljstvo učitelja pa je, ko vidiš, da se učenci razvijajo, postajajo samostojni in nasplošno zelo 'fejst' ljudje. Menite, da ljudem različne stvari ustvarjajo občutek ugodja? V precej pestrih službah sem delal, kar zadeva tako obilje pozitivnih stvari kot tudi kakšne neprijetne situacije. Toda morda je za občutek ugodja včasih pomembno tudi to, da se z soljudmi dobro ujameš in, čeprav povsem površno, preživiš kakšen prijeten trenutek. So medsebojni odnosi odraz vzgoje? Med drugo svetovno vojno sem tri leta preživel v taborišču. In ko sem po letu dni vojnega ujetništva prišel domov, sem ponovno vzpostavil stik z odporniškim gibanjem, zato so me znova aretirali in v taborišču sem pričakal konec vojne. Bil sem vzgojen v nacionalnem duhu in se nisem mogel sprijazniti z negiranjem slovenstva. Za medsebojne odnose je treba stremeti, da so čim prijetnejši in k temu doprinese tudi vzgoja. Kaj vam je bilo pri delu z ljudmi najprijetnejše? Bilo mi je prijetno delati z ljudmi. Poskušal sem razumeti njihove poglede in potrebe. Zavoljo različnih nazorov nisem nikdar prihajal v konflikt s sodelavci. Marsikdaj sem kar sodelavcem prepuščal kakšne odločitve, saj sem jim povsem zaupal. Rekli ste, da ste se dobro znašli v precej različnih službah. Ja, takoj po vojni sem bil dodeljen za poučevanje 5. razreda na Osnovni šoli Toneta Okrogarja v Zagorju. Čeprav mi služba s slabo vzgojenimi učenci, saj so bili to ravno povojna generacija, ni bila najbolj pogodu. Od leta 1948 pa sem delal pri Zasavskih premogovnikih, ko smo ustanovili Tehnikum, to je srednjo šolo za rudarsko, strojno in elektro stroko, kjer so se izobraževali tudi iz vseh treh zasavskih poklicnih šol za poklic srednjih tehnikov za potrebe rudarstva in kovinarstva. Iz teh vrst je izšla tudi vrsta visokošolsko izobraženega kadra. Ker sem bil na Zasavskih premogovnikih še naprej zadolžen za šolanje in štipendije, sem spodbujal izobraževanje mladega kadra. Rudarstvo pa je bilo sploh donosna panoga in so bili rudniki nosilci takratnega razvoja. Leta 1948 pa je prišlo z Informbirojem v Sloveniji do sprememb. Tako v gospodarstvu kot v družbenem sistemu so nastale pomembne spremembe. Med drugim so bili ukinjeni Zasavski premogovniki, njihove pristojnosti pa prenešene na generalno direkcijo za premog v Ljubljani in ko je bila ta razpuščena, sem se vrnil na Industrijsko rudarsko šolo, po desetih letih pa sem bil izvoljen za predsednika Občine Zagorje ob Savi. Ampak oziraje se na razvoj vse do let, ko sem bil najprej podpredsednik Skupščine Občine Zagorje ob Savi in pozneje več mandatnih obdobij tudi zagorski župan, je zagorska občina dosegla izjemen napredek v razvoju. Je zagorska Varnost, kjer ste delali, podjetje novejšega kova? Po izteku drugega mandata za predsednika Občine Zagorje ob Savi sem bil izvoljen za direktorja Te Ve Varnost Zagorje, vmes pa sem bil še za eno mandatno obdobje izvoljen za zagorskega župana, vendar neprofesionalno. In v tem obdobju sem bil za dva mandatna obdobja izvoljen tudi za neprofesionalnega poslanca Zbora občin Republike Slovenije. Tudi TeVe Varnost je izšla iz Rudnika, ko se je pač predvidevalo, da se bo rudarstvo razvijalo še naprej, saj so še vedno zelo velike zaloge premoga v kompleksu proti Kisovcu in drugje. Vendar se je začela ekonomika od premogovništva preusmerjati, kar je pogojevalo cel kup sprememb, saj je postajala cena nafte vedno ugodnejša, pa tudi preostale energetske rezerve so postajale vse bolj aktualnejše kot pa premog. Kisovški premog je bil eden najkvalitetnejših, imel je majhno stopnjo žvepla in naredili so celo poskus za koksanje tega premoga. Na kak način ste sprovajali kakovost pri delu? V Varnosti se je vse delalo v eksplozijsko varni izdelavi. Proizvodnja v Varnosti je bila zahtevna, zato je bila tudi kakovost pomembna in je zahtevala ustrezno kvalificiran kader. Preo-rientacija na evropski trg je povzročala težave, saj je bilo jugoslovansko tržišče poglavitno tržišče za Varnost. Kajti na južnih trgih smo se v Varnosti svojčas dobro plasirali. Na evropskem trgu pa se je bilo v tej panogi zelo težko afirmirati. Varnost je imela le ozko specializirano proizvodnjo, ki je na trgu zmeraj dražja. Izdelovali smo tudi motorje za pralne stroje, svetilke, gospodinjske stroje, to je tako imenovana visokoserijska proizvodnja. Ali je rudarstvo vplivalo na način življenja v kraju? Vsekakor, saj je industrijska 9. KIMAVCA 1999 iTL h vVj Tl * razvitost nosilec razvoja. V zasavskih dolinah je bil način življenja prilagojen rudarskemu življu, ta je dal osnovni ton, čeprav je bil težek, nevaren, zahteven in svoje čase ne najbolje nagrajevan, zato so se dogajale tudi hude stavke. Delavstvo je pogojevalo tudi delavske kolonije, ki so nastajale v Zagorju. In vseskozi smo občine skušale najti kontakt z našimi izseljenci po svetu. Ko smo bili pred desetletji v Franciji, sem opazil, da so tamkajšnje delavske kolonije na nivoju, kije bil pri nas pred drugo svetovno vojno. Sploh je stanovanjska kultura v Zagorju dosegla izjemen napredek. In gotovo je delavski rudarski živelj dajal splošen utrip kraja. Kakšne vtise pa imate o županovanju? Čez vse mogoče peripetije smo šli v tistem obdobju, ko se je med drugim uvajalo tudi centralizirano vodenje. Brez dvoma pa je bilo v tistih časih, v sedemdesetih in osemdesetih letih, ogromno napravljeno. Zagorje je bilo takrat še vas, sicer s poudarkom na industriji, pa vendarle, če se le spomnim, da je bila najbolj imenitna kino-dvorana na Polju, kjer je bil lastnik Valant in pa Sokolski dom. To sta bili dve dvorani, kjer so se odvijali kulturni dogodki. Pridobitev Delavskega doma je bila za Zagorje izjemna stvar. Spomnim se še, kako je bilo Zagorje priključeno Štajerski. Zanimivo je, da je sprva Zagorje spadalo pod Kranjsko, Trbovlje pa pod Štajersko. Ob zasedbi Nemčije pa je takratni nemški župan, ki si je v Zagorju ustvaril tudi družino, insistiral, da se tudi Zagorje priključi Štajerski, ker se je to zdelo ugodnejše, saj je bil središče Štajerske Gradec. Leta 1948 so sicer spet prišli na dan z idejo, da bi Zagorje spet spadalo pod litijski okraj, ampak je bil med vojno tudi v Trbovljah ustanovljen trboveljski okraj, tako je potem bolj šlo za demokratizacijo delavskega življa, ko so se uvajale volitve in podobno. Velike napore pa smo v času mojega županovanja vložili tudi v cestno infrastrukturo, saj takrat ni bilo nobenih cestnih povezav in do Ljubljane je najboljša cesta peljala čez Trojane. Ste tudi predsednik zagorskega čebelarskega društva, ki je letos praznovalo 80-letnico delovanja. Četudi je bil moj oče zagrizen čebelar in pred osemdesetimi leti tudi med ustanovitelji Čebelarskega društva Zagorje, sem se s čebelarstvom šele pozneje ukvarjal. Čebelarstvo je bilo očetov hobi in bil je tudi eden najboljših čebelarjev. Čeprav je hotel vzbuditi željo po čebelarjenju tudi pri meni, sprva nisem bil dovolj zagrizen za čebelarstvo. Pa tudi z vsemi mogočimi stvarmi sem se ukvarjal, tako da sem se čebelarstvu posvetil pozneje. Ali vas bolj zanima med ali čebele? Čebele me bolj zanimajo. Ampak lahko rečem, da je tudi med, ki je sedaj pod skupno embalažo: Med iz okoliša Zagorske doline, zelo kvaliteten. Pri Zvezi čebelarjev Slovenije pa se sedaj potegujemo, da bi bil slovenski med tudi blagovna znamka. Saj so povsod zelo pozorni na izvor medu. Čeprav v Zagorju ni "tolikšnih" čebelarjev, da bi lahko imeli sortni med. In kar čebele naberejo, pač naberejo na domačem dvorišču. Zato ni tolikšnih količin, da bi lahko posamezno vrsto iztočili kot sorto. Morda se včasih pojavi smrekov ali kostanjev med, ki pa ga dostikrat tretiramo kot gozdni med, ker so te kulture le bolj strnjene in je težko razbrati čisto posamezno sorto, kot je že možno pri lipovem medu. Tudi kot društvo imamo dobre kontakte s preostalimi čebelarskimi društvi, pobrateni smo s čebelarji iz Šmihela na Koroškem. Morda bi imeli lahko tesnejše stike tudi z zasavskimi čebelarji. Ali kdaj primerjate posamezna obdobja med seboj ali v vsakem najdete kak čar? Sigurno je v vsakem obdobju nek čar. Nekaj svojstvenega je v vsakem času in za tisto obdobje aktualnega in zanimivega. Čar obdobja ponavadi ni v tem, kar pričakujete od njega. Katere televizijske oddaje najrajši gledate? Standardno gledam TV Dnevnik, rajši imam bolj lagoden žanr televizijskih nanizank. Preveč je filmov o mamilih in gotovo potem kakšni mladi postanejo tudi radovedni. Kriminalk ne pogrešam, lahko bi bilo več komičnih filmov. Kakšna sodelovanja vas spodbudijo? Če gre za pravo prijateljstvo, ga ni težko ohranjati. In odkritost, prijateljstvo mi tudi pri ljudeh največ pomenita. Lahko rečem, da sem imel prijatelje, s katerimi smo bili skupaj tako v dobrih kot težkih trenutkih. In to, da je nekdo s teboj tudi v težkih situacijah, je velika vrednota. Zato sem tudi mnenja, da je zmeraj možno najti neko sodelovanje in včasih dosti naredi že pripravljenost, da nekoga poslušaš in v dialogih iščeš sporazum. Kako si najbolj oddahnete? Oddahnem si tudi, če grem k čebelam, to pomirjevalno vpliva na človeka. Tudi v sadovnjak grem rad. Vseskozi sem namreč opravljal posel, ki je bil naporen tudi v tem smislu, da si večkrat napet. In čebele te nikdar ne pustijo brezbrižnega. Ste si v življenju dostikrat postavljali cilje? Ja, gotovo si človek postavlja cilje, bodisi osebne bodisi poklicne. In določene cilje sem vedno imel. Rad imam pregovor, da je življenje podobno dolini solza, kjer pa tudi tu in tam posije kakšen žarek. Kar je tudi res, saj življenje terja napor, so pa tudi svetli trenutki, ki pa nas obogatijo. Koliko vam pomeni zabava? Vseskozi sem bil aktiven v kulturnem društvu, svojčas smo igrali razne dramske igre od Borovih Raztrgancev, Cankarjevih dram in drugih. Poleg vsega je bilo to druženje tudi sprostitev, razvedrilo, lahko smo izmenjali mnenja in poglede ter s tem oblikovali tudi svoj odnos do stvari. Z ženo sva bila družabna in sva bila rada v družbi, udeleževala sva se vseh mogočih prireditev, včasih sva tudi gledališke predstave bolj spremljala. Rad imam tudi slike in med slikarji sem imel veliko prijateljev. Česa se najrajši spominjate? Na račun gradnje cest, brez katerih sedaj sploh ne bi bilo dobrih povezav, so nastajale tudi anekdote, saj smo iskali povezave do Celja, Ljubljane, skratka, navzven. In pri tem so bile tudi situacije, ko smo se nasmejali, večinoma na svoj račun, ampak ne zmeraj. Ste mnenja, da Zasavje zna izkoristiti svoje prednosti za razvoj turizma? Planinarjenje je bilo pri nas dokaj razvito, vsak kraj ima verjetno svoje posebnosti od načina življenja, tradicije, ki se lahko ponudijo kot znamenitosti. Tudi po literarni plati je Zagorje kar bogato in marsikakšen umetnik je pustil svoje sledove v tej dolini ali črpal navdihe. Katera roža vam je najbolj všeč? Zelo rad imam rože in rad jih gojim. Lepe so vrtnice, pelargonija pa mi je še posebej všeč. Tekst in foto: Petro Radovič VABLJENIMA DNEVE ODPRTIH VRAT, od 16. -18. septembra OD 9-17 ure Testne vožnje z NOVIM ENOPROSTORNIM DRUŽINSKIM AVTOM PREMACV in vsemi ostalimi vozili MAZDA. OBISKOVALCEM SPOMINSKO DARILO OZIROMA SIMBOL VARNOSTI. Na zalogi še cenejše vozilo - brez DMV MAZDA 626 samo 2.990,900 sit. mazoa AVTOHIŠ A KRŽIŠNIK IMAZI pričakovali. Imate priložnost, preizkusite ga! 1410 Zagorje, Selo 65 Kržišnik Roman s.p. Tel.: (0601) 66-500 - servis ______________64-729 - avtosalon- 68-359 -fax odprto: od 7. do 18. ure sobota: od 9. do 13. ure 6?» vozila na zalogi, staro za novo, ugodni krediti s fiksnimi obroki *lVfcl03JLNI -ivao3XNi^ 1Vap3JJII~Tr NATAŠINEMU OČETU SE JE OD SRCA ODVALIL "TRIGLAV" Le nekaj dni potem, ko je mladi, še ne petnajstletni Nataši Bukovšek in »pionirju« jadralnega padalstva v Zasavju Ljubu Groboljšku uspel resnično neverjeten podvig, polet s padalom za dva z vrha Triglava, smo se z njima in Natašinim očetom Francem sestali v mirnem kotičku gostišča Marela. Seveda so bili naši sogovorniki polni vtisov - za tiste, ki smo že bili na Triglavu - s tega neverjetnega podviga in nekaj teh vam bomo v nadaljevanju poskušali predstaviti. Ljubo nam je povedal, daje želja, poleteti z jadralnim padalom v tandemu s Triglava v dolino (doslej ni še nihče poskušal), v njem zorela dve leti. Poleteti s Triglava je zaradi samega terena zelo zahtevno. Toliko bolj s padalom za dva, ki meri več kot 40 kvadratnih metrov in ima daljše vrvi kot solo padalo. Mimogrede, za varni polet je priporočljivo, da je startne steze vsaj 30-40m. Na Triglavu je prostora dober meter. In potem globina. Po dveh letih želja, iskanja sopadalca in potem še organizacijske aktivnosti, je želja prerasla v resničnost. »V Nataši, s katero sva v paru s padalom poletela že kar nekajkrat, sem videl osebo s katero sva v »koraku« oziroma sva pred in po vzletu usklajena, tako da meni kot pilotu v nobenem trenutku ni potrebno dvomiti ali bo vse storila tako kot je potrebno. Seveda sta svoj pristanek za najin podvig dala tudi njena starša,« je povedal Ljubo. Nataša in Ljubo sta se v četrtek, 26.avgusta zjutraj, s helikopterjem SV iz Bmikov odpeljala na Kredarico. Od tam sta se z vso opremo povzpela na vrh. Nataši je bil to tudi prvi vzpon na Triglav (Ljubo je na krst pozabil) in kot nam je povedala, bi z vso opremo brez pomoči padalca s Cerknice iz kluba Race, ki ji je nesel nahrbtnik, le stežka prišla na vrh. Okoli 12. ure sta z vrha, kjer je bila tudi večja skupina planincev, kot prva v tandemu poletela adrenalinu nasproti. Ob samem vzletu s severne stene Triglava, sta nekoliko poškodovala padalo. Strgalo se je nekaj vrvi, ostre skale pa so načele tudi površino padala, tako da je zazijalo kar nekaj deset centimetrskih lukenj, ki pa na srečo niso kaj dosti vplivale na polet. Vse se je izšlo tako, kot sta si želela in so upali tudi spremljevalci. Sorodniki in prijatelji. Natašo smo vprašali ali je mogoče na vrhu Triglava, pred samim vzletom v sebi dvomila, ali skočiti ali ne. »Ko sem prišla na vrh, me je Ljubo dodobra zamotil z delom, predvsem s pripravo padala , tako da nisem kaj dosti razmišljala o poletu in o tem, kako velika globina je pod mano. Oba sva vedela, da napake ne sme biti, kajti popravnega izpita ne bo. Sicer pa sem bila že pred vzletom polna adrenalina, še danes ga je v meni nekaj ostalo. Ko sva srečno vzletela in mi je Ljubo dejal: »Poglej, kako naju planinci pozdravljajo s ploskanjem!«, moram priznati, da v tistem trenutku nisem nič slišala.« V šali je še dejala, daje bil tisti dan še najlažji polet s helikopterjem. In kaj je povedal Natašin oče Franc. Pravi, da hčerki ne bi več dovolil ponoviti tega res velikega podviga. Sicer seje njemu sprva, ko mu je Ljubo predstavil idejo, da bi z vrha Triglava poletel v tandemu s hčerko, zdela nekako nora, ker pa je tudi sam padalec... »Bolj se je bližal ta dan, bolj mi je pritisk naraščal. V četrtek, ko smo se na Brniku ločili, onadva na Triglav, jaz proti Starim Fužinam pri Bohinju na mesto načrtovanega pristanka, je bilo tistih nekaj ur čakanja zelo dolgih in psihično zelo napornih. Od neprestanega zrenja v nebo, me je že pošteno bolel vrat. Ko sem ju zagleda, med Tošcem in Vogarjem se mi je, ne kamen, ampak Triglav odvalil od srca. » Za konec smo Ljuba in Natašo povprašali kaj načrtujejo v bližnji prihodnosti. Nataša, kije končala osemletko, se bo posvetila šoli, obiskovala bo ekonomsko gimnazijo v Trbovljah, proste vikende in urice bo namenila padalstvu. Ljubo, ki je imel za drugo leto v načrtih polet z jadralnim padalom z Mount Blanca, a se je zaenkrat od te želje nekoliko oddaljil, pa se bo posvetil gostinstvu, saj je pred kratkim prevzel v upravljanje smučarsko kočo na Mareli. In od tega priljubljenega kraja za padalce, se bo z dela lahko vračal domov kar s padalom. Torej treninga bo dovolj. Tekst Igor Goste Foto:arhiv Groboljšek, Bukovšek ASTRA VOUNG. Serijsko vgrajeno razkošje. Opel vam predstavlja ASTRO VOUNG - novo in mladostno, ki jo poleg odlične kakovosti odlikujeta tudi serijsko vgrajena KLIMATSKA NAPRAVA IN ABS ZAVORNI SISTEM. In to ni vse. ASTRA VOUNG ima tudi privlačno ceno in je točno to, kar pričakujete - veliko zadovoljstvo za manj denarja. avtotehna in Mahkovic Spodnji log 27 pri Litiji, tel.:061/874-112 Avtomobili Opel. Od 1899.100 let izkušenj v mladostni podobi. K '—/ Društvo kmečkih žena Mlinše-Kolovrat Izlake KO SE DRUŽIJO, JE VESELO Omenjeno društvo je leta 1995 ustanovilo 12 kmečkih žena, ki so pred tem delovale kot aktiv. Ideja, ki jih je v to vodila, je bila, da bi se kmečke žene družile med seboj, izmenjale izkušnje, se sprostile, predvsem pa dale nekaj nase. Namreč mnogo med njimi je takšnih, ki ne hodijo v službo in so ves čas doma, vedno na voljo družini. Tako naj bi ostali del družine spoznal, kakšno vlogo ima kmečka mati - žena, ko si vzame kakšen dan prosto in odide z društvom na strokovno ekskurzijo ali na tečaj slikanja na steklo oziroma kuhanja,... doma pa je vse narobe. S časom se je število članic povečalo in danes jih je okrog 90. Povezovati so se začele tudi z ostalimi društvi kmečkih žena iz Zasavja, stike pa imajo tudi z ostalimi društvi izven Zasavja. V letošnjem letu so začele sodelovati s TD Izlake, kateremu so letos pomagale pri organizaciji Valvasorjevih iger na Medijskem gradu. Potem so v okviru 100. obletnice KZ Izlake izpeljale program na proslavi, v sodelovanju kmetijske svetovalne službe pa so izpeljale kmečke igre na Izlakah in se istočsno predstavile kot gospodinje s svojimi dobrotami na razstavi v gasilskem domu na Izlakah. Na razstavi so ponujale na ogled različne vrste potic (metova, Ocvirkova, biskvitna,...), rolade, čeveljce iz medenjakov, dietne marmelade, likerje (ribezov, metin, pehtranov, bananin, grozdni posladek,...), domišljijsko oblikovane sladice (ježek, labodi,...), poleg posladkov pa so bili na ogled njihovi izdelki ročnih spretnoti (poslikano steklo in svila, razni vezeni prtički in cvetje iz papirja). Na razstavi sije bilo moč ogledati tudi slikovno in pisno gradivo Kmetijske zadruge Izlake skozi stoletje. ŽANA Ob koncu še zahvala predsednice društva Kmečkih žena Mlinše-Kolovrat-Izlake, Irene Ule, ki se vsem sodelujočim, ki so kakorkoli pripomogle k uspešni izpeljavi programa ob 100. obletnici KZI ter razstavi, iz srca zahvaljuje in vse vabi k sodelovanju še v bodoče. Razstavo si je z zanimanjem ogledalo veliko obiskovalcev ZDRAVILNE RASTLINE SRČNA MOČ Ta trajnica z gomoljasto koreniko raste na travnikih, na suhih šotnatih tleh. Za zdravljenje uporabljamo le korenike, ki jih nabiramo zgodaj spomladi ali poznojeseni. Dobrojih očistimo in posušimo na zračnem mestu ter nato še previdno ob zmerni toploti. Ko so korenike suhe, jih je najbolje zmleti v prašek. Uporabljamo jo za čaj, tinkturo, izvleček ali mazilo. Koristi nam proti vnetjem, uničuje bakterije in se dobro obnese proti driski. Vsebuje čreslovine, barvilo, nekaj eteričnega olja in smole. Njen učinek je vezan prav na čreslovine, zato jo uporabljamo kot zvarek in tinkturo proti driski in zaprtju, črevesnemu kataiju, pa tudi proti vnetjem sluznice v ustih. Tej rastlini pa pripisujejo tudi učinek pospeševanja strjevanja krvi. Pater Simon Ašič je zapisal, da zaradi čreslovin , čaj iz srčne moči zelo dobro zdravi kronične kožne bolezni črevesja, griže, vnetje debelega črevesa, otekla jetra in zlatenico. Pravijo, da je ena najboljših zdravil za črevesno tuberkolozo. Pater Ašič je še zapisal, da kogar ogroža kap, naj vsako pomlad in jesen dva tedna jemlje vsak dan po 2x pol kavne žličke praška korenike srčne moči na 1 del vode. Z mazilom, ki ga pripravimo tako, da sveže korenike dobro očistimo, sesekljamo, razpustimo v svinjski masti ali govejem loju, še vročo mast pretlačimo skozi krpo v posodo in dobro zapremo, zdravimo čire, ekceme (izpuščaje) razpokane ustnice in roke, ozebline na rokah in nogah, zmečkanine in divje meso. Seveda tako, da prizadeto mesto obložimo z namazano krpo. K A T E R E RASTLINE NAM POMAGAJO PRI: VNETEM GRLU- proti boleznim grla si lahko pomagamo predvsem s prsnimi zelišči, z blažilnimi sredstvi in zelišči, ki učinkujejo zoper kašelj. Zlasti učinkovita so: bršljanasta grenkuljica, črni ribez, glog, hrast, jesen, kislica, kosmulja, kostanj, krhlika, limonovec, lučnik, mak, mandljevec, črna meta (pomaga tudi pri kroničnem vnetju), oman, repik, repinec, robida, slez, slezenovec, smreka, timijan, vijolica, vrtnica, zelje in žajbelj. Tako meni Maurice Messegue. Pater Simon Ašič pri vnetem grlu priporoča še čebulo, čisteč, kamilico, koprc. krvomočnico, lan, ki pomaga tudi pri kroničnem vnetju grla, milnico, oreh, plahtico, preslico, sreteno, vijolico, vinsko rutico, zimzelen, ki pomaga tudi pri zasluzenem grlu in zlato rozgo. Nasvet: grgrajte čaj, ki ga pripravite tako, da vzamete za liter vode po eno prgišče Omanovih cvetov, koreninic prstastega pesjaka, zeljnih listov, makovih cvetov, slezenovčevih cvetov in vijolic. Dobro dene tudi, če spijete vsak večer skodelico čaja, ki jo pripravite z mešanico timijana, mete in slezenovčevih cvetov- po ščepec vsake zeli. UTRUJENIH GLASILKAH - di vj i kostanj, repik, ki pa glasilke tudi neguje. Pripravil Igor Goste me EHNIČNO LITIJA GX r ra i c- «.» # Ponoviška 11b % EFi WS/V/ jel: 061/883-044 (Sen ter &CHRYSLER Fax: 061/883-040 Bom] d od ©(iwo°© Jeep POLEG TEHNIČNIH PREGLEDOV OPRAVLJAMO TUDI 'CEMT' PREGLEDE ZA TOVORNA IN PRIKLOPNA VOZILA! m (i......I d. o. o. Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 - itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2,3in4m - karnise vseh vrst - zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu - barve akril, jupol, barve za les in kovino robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI polaganje, brušenje in lakiranje parketa,piute in ostalih lesenih podov preproge, zavese, prti, brisače posteljnina ’ /• PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI. VABI VAS trgovina ^BSg&Sv Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 13“ TURISTIČNA AGENCIJA KOMET s.p. poslovalnica Trbovlje Trg svobode 20 te!./fax: 21-615, tel.: 31-470 poslovalnica Zagorje Cesta zmage 35a tel./fax: 68-210, tel.: 68-211 __________odpiralni čos: vsakdan: 8-12 in 16-19, sobota: 8-12___________ e-mail: info@metronic-comet.si internet: http://metronic-comet.si Izžrebani nagrajenci za izlete oziroma počitnice v protivrednosti 20.000 SIT št. 36 063 (rdeča) 15.000 SIT št. 23 521 (rdeča) 10.000 SIT št. 67 616 (modra) Izkoristite ugodnosti jeseni SLO, HRV, Primorje posezonske cene za indijansko jesen Morski park Bernardin, Metropolova akcija Rovinj, Umag, Rab, Dubrovnik, Korčula Zaključek sezone od 19. do 24.septembra DALMATINSKA FEŠTA Spoznajte lepote Evrope Pariz, London, Barcelona, Madrid, Dunaj, Praga, Amsterdam... gradovi Bavarske, dolina Loare, lepota Provanse... Spoznajte svet Izrael, Egipt, Malezija... SAFARI V TUNIZIJI Pričakajte leto 2000 drugače Eno-dvo-dnevni izleti - novo - Oktoberfest, trgatev na Madžarskem, posebnosti slovenske pokrajine... Katalogi SMUČANJE 2000 že na razpolago Posebni popusti, možnost plačila na več obrokov! 9. KIMAVCA 1999 n fi.T, P. TT fj.77.JI ANTON MARTIN SLOMŠEK (26.11.1800 - 24.09.1862) Anton Martin Slomšek - šolnik in pedagog, pisatelj in pesnik, življenjepisec in kritik, učitelj materinega jezika, borec za našo narodno enakopravnost, rodoljub in domoljub, govornik in pridigar, ekumenski delavec in teološki učitelj slovenskega ljudstva, duhovnik in škof-je gotovo eden najznamenitejših in najpomembnejših Slovencev. Mladost Rodil seje 26. novembra 1800 (en teden pred Francetom Prešernom) v Slomu pri Ponikvi kot prvi otrok Marka in Marije Slomšek. Mali Tonče seje moral kot najstarejši otrok kar hitro posloviti od otroštva in se privaditi delu. Pasel je živino. Za birmo sije po materinem nasvetu izbral za botra preprostega kmeta iz vasi, kije znal najbolje odgovarjati pri krščanskem pouku. Njegovo ime - Martin - sije Tonče izbral za svoje drugo ime. Ponikva takrat še ni imela redne šole. Zato je mladi kaplan Jakob Prašnikar začel okoli sebe zbirati ukaželjne dečke injih učil brati in pisati. Med njimi je bil tudi enajstletni Tonče, ki seje pri učenju še posebej izkazal. Naslednje leto (1813) je Tonče odšel v Celje, kjer seje pripravljal na vstop v gimnazijo. Leta 1816 mu je umrla mati. Kaplan Prašnikar seje zanj potem še posebej zavzel in mu dajal tudi nekaj podpore, daje mogel nadaljevati s šolanjem. Poleg tega je Slomšek v Celj u opravil tudi tečaj za učiteljske kandidate, daje lahko tudi nekaj zaslužil kot domači učitelj. Ker celjska gimnazija ni imela t.i. liceja, kar je bil pogoj za študij na univerzi, je od jeseni 1819 nadaljeval šolanje v Ljubljani. Tu se je srečal s Francetom Prešernom (bila sta sošolca), s katerim gaje vezalo prijateljstvo vse do Prešernove smrti. Da bi čim hitreje dokončal šolanje, je odpotoval na študij v Senj, nato pa v Celovec. Leta 1821 mu je umrl tudi oče. Bogoslovje Med študijem v Celovcu je delal tudi kot knjižničar v semenišču, ob tem pa se je seveda poglabljal v dela cerkvenih očetov. Na državnem liceju je poslušal predavanja tudi iz splošnega vzgojeslovja. Pedagoško znanje muje nadvse koristilo v kasnejših letih. Kerje bil bogoslovni študij v latinščini, seje Slomšek zavzel tudi za slovenščino. Vodstvo semenišča muje dovolilo, daje svoje sošolce - bodoče duhovnike - poučeval slovenščine. Na ugovor, da Slovenci nimajo bodočnosti, je Slomšek odvrnil, da "se bo prej Sonce zasuknilo okoli Zemlje in ne Zemlja okoli Sonca, preden bo izkoreninjeno slovenstvo. In Slovenec je Kranjec, Korošec in Štajerc, bratje smo drug drugemu prav tako kot Sava, Drava, Mura in Savinja, ki tečejo skozi naše dežele, pa se nazadnje prijazno snidejo. Srečen bo čas, ko bode v jeziku slovenstva ena hiša, eden rod, eno slovenstvo, en govor!" Da njegovi napori za slovenski jezik niso bili zaman, priča tudi javno priznanje ravnateljstva bogoslovja ob koncu študija ter zahvala vlade, kar gotovo priča o odmevnosti njegovih prizadevanj. Po treh letih bogoslovja je bil Slomšek 8. septembra 1824 posvečen v duhovnika. Novo mašo je imel v Olimju, kjerje takrat služboval za župnika njegov prijatelj, učitelj in duhovni oče Jakob Prašnikar. Po novi maši seje še za eno leto vrnil v Celovec in dokončal študij. Duhovniško službovanje Prvo dušnopastirsko mesto je nastopil 8. septembra 1825 na Bizeljskem. Versko življenje je bilo precej zanemarjeno. Ljudje so mladega in podjetnega ter duhovno globokega kaplana hitro vzljubili. Zanje je napisal tudi nekaj vedrih pesmi, med katerimi je najbolj znana in že ponarodela "En hribček bom kupil". Po dveh letih je bil prestavljen v Novo cerkev pri Celju. Svoj pesniški talent in čut za materin jezik je tudi tukaj pridno uporabil. Škof gaje leta 1829 imenoval za spirituala (duhovnega voditelja) v celovškem bogoslovju. Slomšekje znova uvedel slovenščino, z bogoslovci paje tudi prevajal in prirejal mladinske povesti ter jih dal tiskati. Poleg tega je v slovenski jezik uvajal tudi razne urednike, zbiral okoli sebe slovenske izobražence v Slovenskem bralnem društvu... Večkrat seje srečal tudi s Prešernom. Ta mu je v svoji hudomušnosti spesnil nekaj epigramov kot na primer: Ker stara para zlomek "Devištva" preveč je vzel, je mlajši njega Zlomšek prodajat ga začel. Slomšekje med počitnicami veliko potoval in hodil po slovenskih krajih. Prehodil je celotno Koroško, Štajersko, Dolenjsko, bilje tudi na Goriškem in celo v oddaljeni Reziji. Leta 1838 gaje škof na Slomškovo željo prestavil za nadžupnika v Vuzenico, kjerje postal tudi dekanijski šolski nadzornik. Šolstvo je bilo v zelo slabem stanju. Slomšek seje zato posebej zavzel za nedeljske šole, ki sojih vodili duhovniki. Zanje je 1.1842 napisal znamenito knjižico "Blaže inNežica v nedeljski šoli", kije prvi slovenski učbenik. Poleg te knjige je izdal še nekaj knjig. Leta 1844 ga škof Kutnar imenuje za stolnega kanonika in višjega šolskega nadzornika. Slomšek se je za šolstvo še bolj zavzel: urejal, širil in prenavljal je šole, učiteljem pomagal in svetoval. Od leta 1846 je izdajal zbornik Drobtinice, ki je imel izrazito vzgojni namen. Marca 1846je bil imenovan za celjskega župnika in opata, vendar je zaradi škofove smrti to službo opravljal le od konca aprila do junija. Salzburški nadškof in kardinal Schtvarzenberg gaje zaprosil za službo škofa. Slomšekje bil po kratkem premisleku in ponovni kardinalovi prošnji posvečen v škofa lavantinske škofije julija 1846. Slomšek - lavantinski škof Od vsega začetka svoje škofovske službe sije Slomšek prizadeval za versko obnovo v škofiji. Leta 1851 je ustanovil Bratovščino sv. Cirila in Metoda, ki sije prizadevala za edinost kristjanov. Zato Slomška upravičeno uvrščamo med pionirje ekumenizma na Slovenskem. 28. oktobra 1853 pa seje Slomšku uresničila dolgoletna želja o izdajanju slovenskih knjig. Vladaje potrdila odlok o ustanovitvi Društva sv. Mohorja, ki sije zadalo za nalogo širiti slovenski jezik in književnost ter dobre in poučne knjige med čim večji krog ljudi. V narodnostnem in cerkveno-zgodovinskem pogledu paje naj večje in najpomembnejše Slomškovo delo prenos škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Maribor. To ni bila samo prestavitev sedeža, ampak tudi temeljito preoblikovanje škofijskih meja — posledično pa politično dejanje. Govorimo lahko celo o ustanovitvi popolnoma nove škofije. Zato so pogajanja s sosednjimi škofijami (krško-celovška in sekovsko-graška) potekala več let. Nemalo je bilo tudi obiskov na Dunaju in drugih pomembnih krajih. Pri svojem, za slovenski narod tako pomembnem delu, paje doživljal tudi nasprotovanja. Najbolj so se prestavitvi škofijskega sedeža upirali nemško govoreči prebivalci Maribora ter nj im in nemštvu naklonjeni slovenski liberalci. V teh dneh mineva ravno 140 let, odkar je 4. septembra 1859 škof Slomšek slovesno prevzel v posest mariborsko stolnico in nova ozemlja, ki so prej pripadala sekavsko-graški škofiji. Slomšekje s tem dejanjem obvaroval okoli 200 tisoč Slovencev pred ponemčevanjem, hkrati pa utrdil severno slovensko mejo med Zgornjo in Spodnjo Štajersko, kije danes tudi meja med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo. Na žalost mu ni uspelo takrat (pa tudi ne kasneje) pridobiti v škofijo še dvajset pretežno slovenskih župnij, ki so ostale v sekavsko-graški škofiji (in tako tudi v Avstriji). Slomšekje 14. oktobra 1859 ustanovil tudi Bogoslovno šolo, ki pomeni začetek visokošolskega študija v Mariboru. Slomšek - litarat in pesnik Slomšek ob vsem svojem prizadevanju za slovenstvo in slovenski jezik nikakor ni bil nacionalist. Znano je, daje v času službovanja na župnijah s svojimi kaplani govoril slovensko, nemško in latinsko. O pomenu znanja ter vzpodbujanju k učenju tujih jezikov je pisal tudi v Drobtinicah. Slomšekje napisal precej pesmi. Nekatere takrat pogosto pete ljudske pesmi je priredil ali jim dodal vzgojno noto. Pisal je tudi pesmi za bogoslužno rabo. Kar nekaj njegovih pesmi je ponarodelo. Omenimo le nekatere: Veselja dom, Zdravica za Slovence, Vinska trta, Veseli hribček (En hribček), Zlati čas, Lahko noč, Predica, Večernica, V nebesih sem doma, Kraljevo znamnje križ stoji, Vi oblaki ga rosite, Hvali svet Odrešenika... Slomškov literarni opus je zelo širok in bogat. Za otroke je pisal basni in druge poučne in vzgojne zgodbe, zanje ter za vzgojitelje že omenjeni učbenik Blaže in Nežica v nedeljski šoli, objavil je veliko verskih nagovorov, pogledov na družbena vprašanja, o pomenujezika in kulture ter pregovorov in rekov. Po Slomškovi zaslugi smo Slovenci dobili prvo knjižno založbo (Društvo Sv. Mohorja, katere delo danes nadaljujejo tri istoimenske založbe - v Celju, Celovcu in Gorici). Zaključek Slomšekje umrl 26. septembra 1862 po kratki in hudi bolezni. Ljudje so ga od vsega začetka njegove duhovniške poti izredno spoštovali in cenili. Veliko delo med slovenskim narodom je lahko uresničeval zaradi trdnega značaja in mnogih prijateljstev, vere in ljubezni v preprosto ljudstvo ter nenehnega vodila: "Sveta vera bodi nam luč, materin jezik pa ključ do narodne in zveličavne omike". Postopek za razglasitev Slomškovega svetništva seje začel že pred drugo svetovno vojno. Daje Slomšek vreden javnega spomina, smo Slovenci spoznali zopet v zadnjem desetletju. V času priprav na prvi papežev obisk maja 1996 smo Slovenci živeli tudi v pričakovanju na razglasitev Slomška za svetnika. Razglasitve takrat ni bilo, je pa papež v svojih govorih (še posebej v Mariboru) poudaril Slomškove svetniške vrline. Postopek za razglasitev Slomška za blaženega (kar pomeni “predstopnjo” svetništva v smislu uradnega postopka Cerkve) je bil končan lani. Sama svečana razglasitev pa bo v nedeljo, 19. septembra v Mariboru. Branko Nimac produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP Mvigpal dat! fffltaaite. UL( Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 061 883-029, 884 209 GSM: 041 681-584 JBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA! V SLOVENIJI OBJAVA NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! Iz središča Slovenije v Vaše srce! Radio GEOSS 89,7 mhz Valvazorjev trg 3, 1270 Litija Telefon: 061 885 252 Fax: 061 883 740 GSM 041 682 146 E-MAIL: RADIO.GEOSS@SIOL.NET ODDAJAMO TUDI NA INTERNETU http://www.mtaj.si/radio/ 9. KIMAVCA 1999 H.7?f: T H,7".Ji VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DEL - MI VAS NAGRADIMO Tudi jubilejna literarna uganka vam ni delala preglavic. Pravilno ste odgovorili tisti, ki ste v kuponček zapisali CIRIL ZLOBEC. Žreb je dodelil dve knjižni nagradi: l.nagrado, knjižni prvenec Tatjane Polanc z naslovom O možu, ki je izgubil sebe (roman podarja Multima d.o.o. Kisovec) prejme Vasja Rataj, Trg Franca Fakina 2.b Trbovlje, 2.nagrado, roman Življenje hišnega mačka, pisateljice Mateje Debelak (nagrado poklanja uredništvo) pa prejme Sanja Mujič, Keršičeva 22 a , Trbovlje. Tako. Smo že pri 21 .literarni uganki. Ima dva imena. Vsaj enega napišite v kuponček in ga pošljite na uredništvo. Rodil seje z imenom.(ne bomo še izdali) leta 1893 v kmečko proletarski družini v Kotljah na slovenskem Koroškem. Bilje delavec, sindikalist, uradnik, politik, najpomembnejša za nas paje, daje bil tudi odličen pisatelj. Med drugo svetovno vojno je bil v nemških taboriščih, po vojni je živel v domačem kraju. Umrl je 1950 v Mariboru. Njegova dela so skoraj brez izjeme posvečena pripovedništvu, zvrstem romana, povesti in novele, potopisa in črtice. Njegova dela so izšla v knjigah Povesti -1925, Požganica,- 1939, Doberdob- 1940, Jamnica-1945, Od Kotelj do Belih vod-1945, Borba na tujih tleh-1946. Solzice-1949. Namenoma smo izpustili knjigo povesti, kije izšla leta 1940. Kar po dveh povestih iz te knjige so posneli zelo uspešen slovenski film. V pomoč vam navajamo besede kajžarske Hudobivniške Mete, ki ji otroci odrastejo kot samorastniki, prepuščeni sami sebi, in se razkropijo po vsej deželi,«ko mravlje po lesovih, po žagah, po jamah in hubah. Po vseh koritih so posejani, od koder tečejo bistre vode proti Dravi. Najprej jih je bilo devet, danes pa raste že četrti rod, kmalu bo peti na vrsti, cela vojska, ki oblega, izpodjeda, zasega Kamice.« Uganko sestavil Igor Golte MARSIKAJ NIMAM i* i I Avtor: | Moje ime: j Naslov: k___________________________*_______:____________J Nimam dovolj DENARJA, da bi vsem lačnim kupil hlebček kruha, nimam znanja, da bi popravil, kar smo z neumnim znanjem uničili, nimam poguma, da bi sebi in premnogim drugim snel maske, nimam moči, da bi svet postavil na prave tirnice, nimam časa, da bi užival življenje in ga polepšal vam, nimam dovolj zdravih semen, ki bi prerasle pleveli, nimam hitrosti, da bi prehitel sence, ki me spremljajo, nimam tako velikih rok, da bi z njimi pokidal ves gnoj, ki se vztrajno nabira. Imam pa srečo; imam dva bisera in tebe. Igor Golte Kdor visoko mala, nizko Zapisati se mora pač, uvodoma v ta lir, da avtorje neuk, nevajen teh manir. Tako, ki bereš te vrste, poskus ta blazen daj v nemar, ker vir v grlu ga gorko tišči, zato! zapisan je. Da bo v duši njega mir... Komur pod Ane Planine sveta, brada mlečna že bolj na čvrsto žene, že slamnik v soncu brž na glavo si nadene, pod pazduho platno ven in olje, paleta, kist mu dol višeta. Dala resje, kar je res! mojstre nekdaj, ta dolina prave, kapo dol, svojega poklica, ki njega dni bili so vrste prve špica, a - kot vse, vzela jih je časa vetrnica mlina. Zdaj, v dobi silnih Tempor raznih, ki na Relik, Kum, Izlake, Javor slišijo, rojevajo se spake, na vso žalost, ki na že videno dišijo, in sol tako očem solijo, joj!... očem, pogledov praznih. Ak. slik. resje titula dišeča, in med njimi najbolj je cveteča, koprneča, ki mu brada siva, glava omoteča misli, da, kar posveti besede njega sveča, temu ne umrje slava sveta, več nikol’? Kubisti, nadrealisti, slavisti - vmes še reinkarniranec, oh, čez vse meje isti so kujoni, patroni, na mestu enem zbrani, ki namalano p®odajajo kot maligani vodo Sveto, iz Dežele blažene, Judeje. Rubens, Rembrandt, Hals! Imena, kaj!! za njih so nična. Velazquez, Michelangelo, da Vinci, Majno! Res, to so Mojstri stroke z glavo, z roko bajno!! A bolj j ih,naše! jasno, mika kakšna flaška, še raje gospodična mična ... Se čutijo poklicane za vse primere rodne, tudi tiste, ki ne sodijo v njih registre... A varji Bog, da vajenec neuk tega poklica, namalal liste bistre in velike bi čez vse in še brez olike, vendar godne - ki segajo visoko nad obzorja slave njihove in glave... Tako mu, kljub vsemu, slikarčku, revežu, ne preostane, kot?? povedati glasno, malarjem mondenim, kar j im gre!! „ Stavite lahko od Znanja, vaša Malanja umetna, samo v kot! !„ „ ... tako!, pa smo si bot!!,, ... ne maraj za to, kar pravijo kritiki... še nobenemu niso postavili spomenika... Oj!... Jože Ovnik TRBOVLJE A-S DOMŽALE Servis in trgovina d o o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/719-450, lax: 061/716-183 TOURING GL 1500 SE Gold Winq ST 1100 Pan European MPC 3.151.500 2.251.680 NOVO ŠPORT- touring CBR 1100 XX Super Blackbird VTR 800 F1 CB 750 F2 Seven-Fiftv CB 600 F Hornet 2.064.720 1.909.044 1.364.688 1.277.760 NOVO ŠPORT CBR 900 RR Fire Blade VTR 1000 F Fire Storm CBR 600 F NSR 125 R 1.867.920 1.769.640 1.622.040 820.320 CHOOPER GL 1500 C Valkvne VF 1100 C3 Shadovv VT 750 C Magna VT 750 C2 Shadovv VT 750 C Shadovv VT 600 C Shadovv VT 125 C Shadovv 2.377.920 1.813.536 1.572.840 1.415.520 1.376.040 1.179.480 875.400 NOVO NOVO NOVO ENDURO XL 1000 V Varadero XRV 750 V AfricaTvvin XL 600 V Translap NX 650 Dominator NX 250 Dominator XLR 125 R 1.848.240 1.603.440 1.202.280 1.001.760 945.360 785.880 NOVO NOVO NOVO SCOOTER X8R-S (cestni) X8R-X (cross) 444.000 439.200 GROSS CR 125 R* CR 8R* (mala kolesa, model 98) 990.000 620.000 Cene so v SIT; v MPC je vračunani 9% DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe cene Cenik velja od 1.7.1999 9. KIMAVCA 1999 700 LET NI KAR TAKO Izlaška Kmetijska zadruga je 9.junija obeležila stoletnico ustanovitve, ki so jo obeležili s praznovanjem in kmečkimi igrami. KZ Izlake je bila ustanovljena 9.junija 1899 v furmanski gostilni Pri Rozinetu na Prhovcu, kjer je bil ustanovni shod Mlekarske zadruge Zagorje-Izlake. Istega leta v septembru je bila zadruga kot deseta po vrsti vpisana v register pri ljubljanskem sodišču. Naslednje leto so ustanovili še Hranilnico in posojilnico za Izlake ter okolico in sicer z namenom, da bi pomagali razvozlati še eno takratno težavo - ustaviti propadanje kmetij in izseljevanje zaradi velike zadolženosti. Veliko navdušenje na začetku ustanovitve pa se je počasi poleglo, saj so kmetje za več denarja mleko vnovčevali v bližnjih rudarskih revirjih. Toda kljub temu zadruga ni potonila v izgubo, saj so mleko in mlečne izdelke uspeli prodati po Zasavju in vse tja do Trsta. Svoje prve prostore je imela zadruga v rudarskih Toplicah, zatem pa seje nekajkrat preseljevala do leta 1900, ko so se preselili v, takrat za Izlake, ogromno zgradbo. "Danes zadruga šteje okrog 300 članov in zadruga ima kar velike načrte za naprej. Z veseljem pa ugotavljam, daje bila izbrana pot prava pot. Naš glavni cilj je posodobiti objekte," je dejal direktor Kmetijske zadruge Izlake, Franc Sešlar in dodal, da ima KZ letno okoli 1,3 milijarde prometa. "Vsakršne preizkušnje so KZ okrepile in zato lahko skupaj verjamemo, da bo kos tudi tistim, ki jih pred nas postavlja današnji čas," je v spremnem besedilu zloženke, ki je izšla ob 100-letnici KZ Izlake, zapisal Franc Sešlar. Ob tem jim je Zadružna zveza Slovenije podelila tudi priznanje za uspešnih 100 let dela, ob praznovanju pa so priredili kmečke igre, na katerih je sodelovalo 12 ekip, zmagali pa so Izlačani. EM., foto PRAV Kulturni program je povezovala predsednica DKŽ Mlinše- Predstavnik Zadružne zveze Slovenije predaja priznanje Koiovrat-lzlake Irena Ule ... v zadnji igri vasovanje pa je bilo V okviru praznovanja so potekale tudi ...improvizacija molzenja krave, kar je zanimivo slišati ljubezenske vzdihljaje kmečke igre, kot so košnja trave,... prikazal predsednik TD Šentgotard,... predstavnika Golc THE ORIGINAL ZASAVC TOP SEKRET DeSign: DRUŠTVO ZA BORBO PROTI MRAKA ... ne smej se, mogoče si prihodnjič na vrsti ravno ti... Oni dan se sprehaja Švagan, župan, po novem parku „Štirih letnih časov,, v Zagorju ob Savi, ko nenadoma zagleda penzionista kako pase travo. „ Človek božji, ja?... kaj za vraga pa počneš??,, ga ves zaprepaden vpraša ... „ Gospod Švagan, župan ... oprostite ... saj veste kako je. Penzija je majhna, žena je na čakanju, otroci so brez službe ... lačen sem ... „ sramežljivo odvrne penzionist. „ A tako, torej 1 Marš na drevo! !„ se zadere Švagan, župan. „Travaje vendar za invalide!!,, - Zakaj je Štefka prodala traktor? - Ker je Milan prodal zemljo ... N’ carini državne meje med Ljubljanskim barjem in Zasavjem, ustavi n’š carinik šuljerja šleperja lublanske registracije. „ ...jekejzapr’jav’t’... rutiniran puvpraša, medtem, ku pr’gleduje šutjerjuve dokumente ... „ N’č posebenga „ odvrne šuljer ležem. „ Samo knjige voz’m ... „ Knjige? pugljeda carinik mal’ čud’n. „ D’ vid’m. Udprite tuolo škatlo!,, Šufjer udpre škatlo, a škatla j’ pouna šverc ;;Marlbora;;... „... tulesozv’sknjige,a ...??s’ čud’ carinik. „Dejte, udprite š’ tuolo škatlo!,, In udpre šufjer tud’ t drugo, u ‘jej pa u rovni vrst’ stujijo z!uož’ne vrečke, poune heroina... „ Dob’r, zdej pa puglejma kake „knjige„ mate pa u t trjeti skati!,, ž krjez’n, prav’ carinik.. In, kuga mu je preostal druzga, kuk’r d’ udpre šufjer š’ t’ trjetjo škatlo - pouno kalašnjikov, raketnih metalcev, škorpionu, ruačnih bomb inmunicije... „ Knjige, a?„jezn’ zja n’š c’rinik. „Mat’ kurba, zdej pati mjan puvej, pa kake knjige so tu?„ „ Zbrana dela Janeza Janše,, mirn’ udguvuri šufjer... „ Koliko stane kilo črnega kruha, prosim !,,vprašuje upokojenec prodajalko v pekarni. „Tisoč tolarjev, gospod!,, odvrne ona ... „Tisoč tolarjev!? Porka madona!! Tisoč tolarjev! !??„ ponovi v brado vprašanje na ves glas, kot bi ne mogel verjeti samemu sebi... Pokliče Bog k sebi Clintona, Jelcina in Pederleta, da bi jim sporočil, kako se bo 12. avgusta 1999 zgodil konec sveta, in, da bi bilo torej dobro, svoje narode pripraviti na Sodni dan. Clinton se obrne na svoj narod z besedami: ,, Za vas imam, dragi mi Američani, eno dobro, in eno slabo novico: dobraje ta, da Bog obstaja, slaba pa ta, da bo v polnoč 12. Avgusta 1999 konec sveta!,, Tudi Jelcinu ni preostalo drugega, zato svojim Rusom preko nacionalne TV spregovori: „ Narod matere Rusije. Za vas imam dve slabi sporočili. Prvaje ta, da Bog obstaja, druga pa, da bo ob polnoči 12. Avgusta 1999 konec sveta!,, Obrne se tako tudi Pederle na podalpsko rajo z izbranimi besedami. „ ...in na koncu imam za vas, dragi rojaki, dve dobri novici. Prva je ta, da Bog je. Druga pa ta, da bom predsednik SKD do Sodnega dne!,, ... za morebitna tiskarska napaka avtor ne odgovarja ... 9. KIMAVCA 1999 iPa f— j. u- j i fi j. i r ri ^ r: 3.RMEČKE IGRE NA GOLČAH Turistično društvo Golce je 5.septembra priredilo kmečke igre, s katerimi skušajo obuditi stare delovne navade in običaje za kratkočasenje. Nedeljsko nebo nad Golčami je bilo sicer oblačno, a ni vplivalo na dobro razpoloženje osmih ekip, ki so se pomerile med Ekipa Podkuma pri razstavijanju in sestavljanju kmečkega voza seboj. Za prijetno vzdušje je z zabavnim programom skrbel duo M&M. Prvo mesto je pripadlo TD Šentgotardu, sledili pa so DPM Blagovica ter Živinorejsko društvo Zagorje. ŽANA, foto PRAV Predstavnika TD Šentgotard urno vlečeta žago Člani ekipe Medija so z majhnimi težavami presmučali do cilja Zmagovalna ekipa TD Šentgotard s svojimi zvestimi navijači PRIREDITEV PREPREČILO SLABO VREME Vsako leto je zadnja avgustovska nedelja rezervirana za, sedaj že tradicionalno, Vaški dan. Pri letošnji (že sedmi po vrsti) jim je zagodlo slabo vreme in prireditev so morali organizatorji odpovedati. Tako so bili številni stalni obiskovalci (med njimi tudi trije člani Valvasorjeve konjenice na svojih lepotcih), ki so kljub temu prišli na Vače, prikrajšani za tekmovanje v kmečkih igrah ter prikaz snubitve in prevoz bale po starih običajih. Ogledali pa so si lahko kulinarično razstavo (svativsko pojedino in razstavo starih poročnih slik z najstarejšo iz konca prejšnjega stoletja) kmečkih žena in deklet iz Vač. M.Š. NA IZLAKAH POTEKA IV. MEDNARODNI FESTIVAL KOMORNE GLASBE Že četrto leto zapored v Valvasorjevi kapeli na Izlakah potekajo Valvasorjevi večeri oziroma IV. mednarodni festival komorne glasbe. Koncerti potekajo ob petkih ob 19.30 uri in sicer od 20. avgusta dalje. Prvi se je predstavil Vokalni trio PRIMA VISTA iz Ljubljane, od vsega štirih koncertov, pa sta se odvila tudi naslednja dva, to je koncert rogista Boštjana Lipovška in harfistke Dijane Grubišič ter v petek, 3. septembra še koncert pianistke Andreje Kosmač. Na 4. koncertu bo v petek, 10. septembra nastopila Komorna vokalna skupina SREBRNI ZVONČKI GŠ Zagorje, katere umetniški vodja je Franci Steban. Izvedbo festivala, ki je vključen v projekt Imago Sloveniae - Podoba Slovenije, so omogočili: Občina Zagorje ob Savi, KC DD Zagorje ob Savi in Ministrstvo za kulturo RS. Tudi letošnje poletje se kaže zanimanje za koncerte v Valvasorjevi kapeli. V organizaciji Turističnega društva Izlake in Aktiva kmečkih žena in deklet Izlake je poskrbljeno tudi za prigrizek, saj koncerti potekajo v dveh delih. Doslej je nastopilo že nekaj izbranih glasbenikov tn na 2. koncertu sta Boštjan Lipovšek - rog in Dijana Grubišič - harfa Predstavila izvrsten program, ko sta nastopila posamič in v duetu. Instrumentalno usklajeno igranje harfe in roga je kar vabilo k poslušanju glasbenikov, ki smelo in samozavestno izvajata glasbo. Boštjan Lipovšek je ob tej priliki dejal: "Repertoarje tak, da prideta tako harfa kot rog zelo do izraza, v celoti pa ta repertoar izvajava šele tretjič." Dijana Grubišič pa je povedala: "Na harfo je težko igrati, saj to ni nikoli dovolj obvladano mojstrstvo. Program sva popestrila z raznimi glasbenimi stili - začenši z barokom, romantiko, impresionizmom, klasiko, z malo truda pa našla tudi primeren izraz skupne uigranosti." Na 3. koncertu je koncert potekal v izvedbi pianistke Andreje Kosmač, ki je lani diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Dubravki Tomšič-Srebotnjak. In program iz skladb Bacha, Beethovna in Brahmsa je zaigrala tudi na koncertu v okviru Valvasorjevih večerov. Ekspresiven koncert, predan temperamentnemu igranju, je odzvenel v energičnih gibih pianistke Andreje Kosmač, ki je povedala, da ji je med skladatelji najljubši Brahms. "Hobi? Glasba mi vzame toliko časa, da za hobije ni časa," je rekla, "rada igram skladbe, ki nagovorijo, saj te lažje interpretacijsko obogatiš." Tekst in foto: ER. 9. KIMAVCA 1999 IP4 J. I i .J i Zuar. KARIERA šklabov sejem kadrovskih potencialov Šklab - klub zasavskih študentov začenja novo akcijo, v katero želi tokrat, poleg vseh študentov in dijakov na področju zasavja, vključiti tudi vsa podjetja ter druge ustanove iz tega področja, ki bi lahko bili njihovi bodoči delodajalci. Če si študent se te verjetno prav v teh dneh loteva izpitna mrzlica, če pa si dijak pa te vse to doleti že v septembru. Ja, je že tako, da je treba za čim višjo izobrazbo in čim boljše predispozicijo za zaposlitev na perspektivnem delovnem mestu vložiti kar nekaj napora tekom šolanja. Kaj pa je perspektivno delovno mesto. To bi vsekakor lahko bilo takšno delovno mesto, katerega se lahko že v naprej veseliš, ki bi ti lahko nudilo zadovoljive možnosti v vseh pogledih ter bi zate predstavljalo obetaven začetek neke nove življenske poti. Resnici na ljubo pa dandanes zaposlitvene možnosti ne najdeš kar za vsakim vogalom in pri (nikoli nadležnih) akviziterjih. Torej jih poišči oz. si jih zagotovi sam in ne čakaj, da bodo prišle kar same. Si že kdaj sploh razmišljal, kam po končani šoli ali faksu? Kako boš navezal stike s potencialnimi delodajalci? Si kdaj razmišljal, da bi v kakšnem izmed podjetij poizkušal opraviti voluntersko prakso (beri: ni kaj prida plačana)? Se mogoče dogovoriti za opravljanje konkretne-praktične seminarske naloge oz. programa? Zakaj bi namreč vedno samo teoretizirali, če lahko v praksi, skupaj s podjetjem rešimo kakšno konkretno nalogo, kar je pri profesorjih bolj cenjeno, na ta način pa se tudi izkažemo in pritegnemo pozornost delodajalca, po vrhu vsega pa se lahko v našem žepu znajde še kakšen tolar za nagrado! Če si na večino zgoraj postavljenih vprašanj odgovoril z NE (večina itak), potem je skrajni čas, da začneš maT migat. Za začetek preberi vsaj tale članek do konca! Pa naj namenim še nekaj besed delodajalcem (beri: lastnikom podjetij, njihovim upravam, direktorjem, kadrovnikom). Vas poslovni rezultati preteklih obdobij zadovoljujejo ali želite še kaj več? Imate za slednje ustrezno kadrovsko strukturo, ki je pripravljena na izzive naslednjega tisočletja? Imate prave kadre na pravih mestih? Je mogoče že kdo “pregorel” in bi bila potrebna nova in sveža moč? Imate težave z iskanjem pravih kadrov, ki bežijo iz zasavja. Imate velike stroške z iskanjem in usposablanjem novih kadrov? Skratka, čas je, da ukrepate! Prvo priložnost za dobro potezo Vam ponuja Šklab s projektom KARIERA. Kariera je sejem kadrovskih potencialov ki se bo zgodil, tokrat prvič, v petek 8. oktobra v Delavskem domu v Zagorju. Na sejmu, ki se bo odvijal čez ves dan se bodo tako prvič na enem mestu srečala vsa zainteresirana podjetja na eni ter študenti in dijaki na drugi strani. Eni in drugi bodo imeli možnost se predstaviti, se spoznati in pogovoriti v individualnih razgovorih, ter navezati dolgoročne stike. Možnosti medsebojnega “trgovanja” so seveda različne: štipendije, prakse, seminarske naloge, posamezni projekti in začasna dela, diplomske naloge, opravljanje pripravništva, možnost ogleda posameznih podjetij itd. Cilj Šklabovega sejma Kariera je torej jasen: vzpostaviti stik! Na ta način bodo podjetja spoznala današnjo generacijo mladih strokovnjakov, kaj od njih lahko pričakuje in kaj lahko z njimi doseže. Na drugi strani pa bomo mladi, ki si utiramo poklicno pot, spoznali potrebe podjetij in tako lažje poiskali pravi vhod na vrata kariere. V času Kariere - sejema kadrovskih potencialov pa se bodo odvijale tudi okrogle mize z aktualnimi temami, različne predstavitve in predavanja z zanimivimi vsebinami, tako da bo pestro skozi ves dan. Torej vsi, ki imate namen sejem obiskati ne zgolj iz radovednosti, se obrnite na Šklab čim prej, da razkrijete svoje interese ter se prijavite. Ob prijavi izpolnite le kratek obrazec oz. vprašalnik, ki bo osnova za bazo podatkov. Šklab lahko obiščete ob petkih zvečer med 19. in 21. uro v 3. nadstropju Delavskega doma v Zagorju, kjer smo, kjub obljubam še vedno zasilno nastanjeni (še vedno brez telefona) ali pa pokličete na tel. 0601/57-113 (Matej) oz. Mujota na 041-347-902. Nadaljne informacije pa dobite tud’ v naslednjem Zasavcu. Opozorilo pa vsem študentom, ki imate strice ali druge zannce na zelo vplivnih položajih ter vsem podjetjem ki nimate nobenih kadrovskih problemov! Vabilo na sejem Kariera jemljite zgolj za brezpredmetno! Blagor njim. Matej NOVO LETALO ZA NOVE PODVIGE Aero klub Zagorje je 28.avgusta postal "bogatejši" za še eno letalo vrste piper, ki ga je pridobilo s pomočjo Občine Zagorje ob Savi in Svea-e Zagorje. Na slovesni predaji, ki je minila v lepem, sončnem vremenu, je vse zbrane v imenu zagorske občine najprej nagovoril tajnik občine Brane Omahne, ki je dejal, daje vesel razvoja Aero kluba Zagorje, predvsem pa da je vesel zaradi dejstva, na kateri lokaciji so se odločili izvajati svojo dejavnost. "Prav lepo je videti danes ta Ruardi, sploh če pomislimo, kako smo pred leti nad njim vsi obupavali," je še dejal Brane Omahne. Nato je besedo prevzel sponzor Aero kluba Zagorje, mag.Miroslav Štrajhar, direktor Svea-e iz Zagorja, ki je izrazil veselje ob novi pridobitvi za zagorske letalce in kmalu zatem slovesno krstil letalo s šampanjcem. Le dan kasneje so člani Aero kluba organizirali (poleg panoramskih poletov) pravi letalski miting, katerega se je kljub nekoliko kislemu vremenu udeležilo ogromno število obiskovalcev, ki so le potrdili, da Zagorjani občudujejo in kar je najpomembnejše podpirajo razvoj športnega letalstva v zagorski občini. Najnovejša pridobitev Aero kluba Zagorje (foto: RM.) m. Trgovsko - servisno podjetje d.o.o., Trbovlje, Gabrsko 30, SLO Tel. prodaja: 0601/27 666, 27 525, servis: 0601/27 600, fax: 0601/27 070 9. do II. september 1999 ŽIVLJENJSKI PROSTOR. Preizkusite novi Scenic med Dnevi odprtih vrat od 9. do 1L septembra in se prepričajte o tem, kako prostoren, varen in močan Renault se vam obeta. AKCIJA MEGANE MENJAVI STARO ZA NOVO 150.000,00 SIT POPUSTA PRI Cisto naravno do novega avtomobila Do 30. septembra pripeljite svoj avto katerekoli znamke, ki mora biti starejši od 10 let in registriran. Če se boste odločili za nakup novega Renaultovega avtomobila, bomo vašega starega odkupili za 200.000 SIT tel.: 0601/27-666,27-525 RENAULT 9. KIMAVCA 1999 R jr.G J <1 R Vedeževalka Nataša odkriva Spoštovane bralke in bralci Zasavca! Vaš odziv na akcijo Zasavca za moje odgovore je večji kot smo vsi skupaj ob snovanju akcije pričakovali. Sporočam vam, da noben vaš kuponček ni končal v košu za smeti in da so vsi skrbno shranjeni in potrpežljivo čakajo, da bodo prišli na vrsto. Se pa vam ob tej priložnosti še enkrat iskreno opravičujem, v kolikor že dalj časa čakate na svoj odgovor. Za vaše razumevanje se vam najlepše zahvaljujem in vam želim vsem skupaj veliko zdravja, sreče in ljubezni, Vedeževalka Nataša ŠIFRA: 2000 1 .Zdravje Z zdravjem ste imeli že kar dosti težav. Pazite na krvni pritisk, preveč se obremenjujete in razmišljate o določenih stvareh. Zelo hitro se razjezite. Pa bi bilo bolje, če se ne bi. Vendar takšna pač ste. Pazite tudi na ledvice, mehur, želodec. Kakšnih zelo hudih težav z zdravjem trenutno ni vidnih, tako da se le pomirite in bolj optimistično glejte v prihodnost. Vedno sta dve strani: črna in bela. Vi pa vidite le črno. 2.Denar Na svetuje veliko stvari, ki nas razveselijo bolj kot denar. Ne razumite me narobe, v finančnih stvareh se previloma zelo dobro znajdete. Pazite na denar, ki ste si ga težko prislužili in ne dovolite, da vam ga kdo spelje na takšen način. Ob izgubah denarja se vam odpora zelo pozitivna karta, tako da omenjeni osebi to prav gotovo ne bo uspelo. Pričakujete lahko eno vsoto denarja po uradni poti, situacija pa bo postala jasnejša tam nekje ob koncu meseca oktobra. Izključena ni niti pridobitev denarja ali premoženja po uradni poti, tudi sodišče ni izključeno. ŠIFRA: NANI l.Prihodnost Zastavili ste zelo obširno vprašanje, odgovoriti vam bom skušala kratko in jedrnato. V bližnji prihodnosti bo vaše življenje zelo pestro in polno dogodkov. Tako, da vam prav gotovo ne bo dolgčas, celo nasprotno. Vaše trenutno življenje je zavito v eno tančico skrivnosti. V vaši glavi se marsikaj dogaja, vendar še sami dobro ne veste kako bi se odločili. Partnersko življenje boste imeli dobro urejeno, živeli boste mirno in ustaljeno. Brez večjih sprememb in težav. Ste pa v obdobju, ko boste zelo veliko komunicirali z okolico, predvsem s svojim partnerjem. Imeli boste tudi uradno pot povezano z moško osebo, to dogajanje bo imelo pozitiven predznak. Zato kar brezskrbno naredite prvi korak, strah je popolnoma odveč. Veliko pozornosti pa boste posvečali tudi svojemu finančnemu stanju. Nakazuje se vam sicer nek stalen denar in z njim povezano neko osebo, ki vas bo poskušala za nekaj prikrajšati v povezavi s tem denarjem. Pozorni in pazljivi bodite. Vaš partner bo "uslišal" vaše želje in pričakovanja nekje proti koncu leta, če sem odkrita, tega v tem trenutku ne more ravno verjeti, ampak bo tako. V začetku leta 2000 vam bo ena moška oseba želela zelo zagreniti vaše življenje, vendar mu to na vašo srečo ne bo uspelo. On bo sam sebi s tem naredil neprimerno več težav kot vam. V kplikor pa vas še karkoli zanima, me pokličite na objavljeno številko. 1. Zdravje Kakšnih večjih zdravstvenih težav ne boste imeli, drži pa, da pazite na zlome in zvine. Torej, kosti so vaša malo slabša točka. Zelo ste razdražljivi in vzkipljivi, mnoge težave kasneje bi lahko nastale ravno iz tega vzroka, oskusite malce umiriti svoje živčke in se boste izognili mnogim težavam, ki vas bi utegnile doleteti kasneje, povezane predvsem z želodcem in previsokim krvnim pritiskom. Čaka vas preventivni zdravniški pregled. 2. Ljubezen Do sedaj se vas v ljubezni ni najbolj držala sreča, vendar lahko pričakujete, da se bo situacija popolnoma obrnila na glavo. Tudi vam bo posijalo sonce. Obeta se vam zelo čustveno in tudi dolgotrajno ljubezensko razmerje. S Svojo partnerko se boste zelo dobro razumeli. Tudi spoštovali jo boste. Zelo veliko bosta komunicirali, kar do sedaj pri vas ni bil običaj, bo pa to temelj za uspešno razumevanje v tokratnem primeru. Nekateri so bodo poskušali kar malo vpletati v vaše življenje, vendar pa jim boste na srečo to preprečili. 3. Denar Na vašem finančnem področju bo dogajanje zelo pestro, predvsem v naslednjih dveh do treh mesecih. Pazite kam boste vlagali denar, kajti lahko se vam dogodi tudi kakšna zgrešena naložba v mesecu septembru in oktobru. Potem se bo situacija razjasnila in skristalizirala, kar pa posledično pomeni tudi boljšo situacijo na vašem računu. Drži pa, da bo ravno v mesecu septembru prišlo do ene pomembnejše spremembe v finančnem smislu v pozitivno smer. 4.Sreča Ne morem reči, da vam ob strani ne stoji gospa sreča. V kolikor igrate igre na srečo, v jesenskem obdobju lahko pričakujete tudi ugoden razplet žrebanja za vas osebno in sicer od konca septembra do konca oktobra. Sreča pa se vas bo le toliko držala, da boste določene težavne življenske situacije lažje premostili kot bi jih sicer. ŠIFRA: VRTNICA 1. Zdravje Kakšnih težav z zdravjem ravno ne boste imeli, s tira pa vas vrže to, da hočete za vsako ceno uveljaviti svojo voljo, ne glede na žrtve. To pa negativno vpliva na odpornost vašega organizma proti bolezni. Iz navedenega razloga vas lahko doleti kakšen manjši prehlad ali gripa. 2. Ljubezen Ali ste že našli sebi primerno osebo? Zelo ste zahtevni. Vedno nekaj ni dobro. Moram pa poudariti, da osebo, ki bi najbolj ustrezala vašim merilo, že poznate, vendar v popolnoma drugi luči. Trenutno gledate na ljubezen in čustva z veliko rezerve, zaradi težav, ki so vas na tem področju že doletele in jih nekako ne morete pozabiti. Trenutno vlada v vašem ljubezenskem življenju neko mrtvilo, ki ga lahko pričakujete še nekje do konca oktobra. Po tem pa se bodo dogodki pričeli odvijati sami od sebe, kar pa bo tudi najbolje. Ste nekoliko nemirni, tudi razdvojeni. Dogodki pa se bodo vrstili z vrtoglavo naglico, nakazovali pa bodo tudi stalnost in trdnost tega vašega ljubezenskega razmerja. Kar prijelo vas bo, da bi si ustvarili svoj dom. 3. Šola V šolskem letu, ki seje pravkar začelo vam kaže nekaj manjših težav, ki pa jih boste zlahka in z malo volje premagali. Ne dovolite pa, da bi se vam težave kopičile, rešujte jih sproti, tako bo vam lažje. 4.Sreča Trenutno se ravno res ne bi mogli pohvaliti, da ste rojeni pod srečno zvezdo. Na svojih pet minut boste morali še malce počakati. Vendar paa zanesljivo pridejo. Pričakujete jih lahko že proti koncu tega leta in tisočletja, torej decembra 1999. Življenje bo za vas kar naenkrat malce lažje... Pa veliko sreče vam želim! VEDEŽEVALKA NATAŠA Karte, nihalo, razlaga sanj 090/46-89 ŠIFRA: LEV Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Ljudska univerza Trg na Stavbah 8a tel.št.: 061/881-182 RAZPISUJE za šolsko leto 1999/2000 vpis v naslednje izobraževalne programe: IV. STOPNJA Programi srednjega poklicnega izobraževanja 1. Trgovec - poklic: prodajalec Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Izobraževanje traja 2 leti. 2. Trgovec - dokvalifikacija - poklic: prodajalec Pogoj za vpis je nedokončanasrednjašola IV. ali V.stopnje. 3. Prekvalifikacija v trgovca - poklic: prodajalec Pogoj za vpis je končana 3-letna poklicna šola. Izobraževanje traja en semester. 4. Preoblikovalec in spajalec kovin - poklic: konstrukcijski ključavničar Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Izobraževanje traja 2 leti. 5. Prekvalifikacija in dokvalifikacija v voznika -poklic: voznik Pogoj za vpis je končana ali nedokončana 3 letna šola. Šolanje traja en semester. V. STOPNJA Program srednjega strokovnega izobraževanja 1. Ekonomsko-komercialni tehnik - poklic: ekonomski tehnik Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Izobraževanje traja tri leta. 2. Ekonomsko-komercialni tehnik-prekvalifikacija - poklic: ekonomski tehnik Pogoj za vpis je končana šola V.stopnje. Izobraževanje traja eno leto. Program poklicno-tehniškega izobraževanja 1. Ekonomsko-komercialni tehnik - poklic: ekonomski tehnik Pogoj za vpis je končana šola za prodajalce. Izobraževanje traja dve leti. 2. Strojni tehnik -poklic: strojni tehnik Pogoj za vpis je končana kovinarska šola. Šolanje traja dve leti. Prijave sprejemamo na ljudski univerzi vsak dan od 8. do 12.ure in od 15. do 16.ure, pokličete pa lahko tudi po telefonu št.: 061/881-182. Izobraževanje se bo pričelo v oktobru 1999. Vabljeni! R5EFTI PRODAJNO SERVISNI CENTRI ZALOKAR GSM, dodatna oprema, televizorji, videorekorderji, kamere, glasbeni stolpi, radiokasetofoni, waikmani, avtoakustika, mali gospodinjski aparati, vse vrste kaset in baterijskih vložkov za vse vrste aparatov. Vaš pooblaščeni zastopnik za DEBITEL. ZALOKAR TRBOVLJE, C. Oktobrske rev 15a, tel.: 30-600 ZALOKAR HRASTNIK, Naselje Aleša Kaple12, tel.: 46-333 ZALOKAR LITIJA, Valvazorjev trg 3, tel.: 061/884-614 ZVOK IN SLIKA KOT SE SIKA, ZALOKAR PA PIKA PIMEUIV1ATIC TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8b, Trbovlje, G S IVI 041 704 663 na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. ______V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h._ 200 MARKET KAMfe, vse za. male živali Ulica I. junija '/.TRBOVLJE Tel.: 041-531 791 »csJenmi 8.00 - 12.»17 3 710 9. KIMAVCA 1999 v zidani izvedbi in ga odprlo leta 1963. Sicer pa je zgodovina gradenj na Mrzlici in vse, kar se je na njej dogajalo, opisano v knjigi "Mrzlica - Savinjski in knapovski Triglav." Ta bo predstavljena na samem srečanju 19.septembra. Isti dan ob 11 .uri pa se bo pred planinskim domom na Mrzlici začelo tradicionalno srečanje Zasavčanov in Savinjčnov z nagovorom in programom. IL. POLETNI VZPONI Vili Guček je po dolgotrajni poškodbi komolca opravil nekaj dobrih vzponov v težjih smereh. V plezališču Bohinjska Bela je na pogled preplezal smer Nathalie z oceno S+/9-, v dveh dneh pa še smer s pomemljivim imenom "Ženska za nagrado" 9+/10-, s čimer se je spet približal magični deseti stopnji. Z Juretom Golobom sta obiskala plezališča okrog kraja Anecy v Franciji, kjer je v stenah Chambote preplezal na pogled smer z oceno 8+. Z Bojanom Leskoškom sta obiskala stene v Paklenici, kjer sta večinoma plezala v 300 metrski steni Aniča Kuka. Viliju so na pogled uspele smeri Rajna z oceno 8 (300 m), Infinito 8 (300 m), najboljši pa je bil vzpon v smeri Karismatic mis-take 8 (300 m), kjer je kar šest raztežajev ocenjenih 8- in več. Preplezala sta še Klin 8- (300 m) in Velebitaško 7-, Vili pa je v slabi uri opravil še solo vzpon v Mosoraški smeri 5 (300 m). Od krajših smeri je omembe vreden vzpon v stilu flash (v prvm poizkusu, s tem, da ti plezalci razložijo potek gibov) v smeri "Kamen modrosti" z oceno 9-. Z Aljošo Gromom pa sta se odpravila na otok Pag, kjer v stenah okrog stopla Stogaj pri vasici Metajna šele nastaja plezališče. Opremila in preplezala sta novo smer v 50 metrskem stoplu z oceno 6- in še pet lažjih, krajših smeri z ocenami od 6 do 7+. Novo nastalo plezališče je pravi raj za dopustniško poležavanje v prodnatih zalivih, potapljanje, surfanje in plezanje v smereh s čudovito čvrsto skalo. G.V ALPINISTIČNE NOVICE V soboto, 22.avgusta, sta Matjaž Kilar in Sebastijan Jančič, oba člana alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje, vstopila v severno steno Triglava (2864 m). Ob izjemno lepem vremenu sta začela s plezanjem v Slovenski smeri. Prvi dve tretjini smeri sta napredovala razmeroma hitro. Na težave pa sta naletela v izstopnem delu v tako imenovanem Pravčevem izstopu. To je izstopni del Slovenske smeri, ki pa je bil tokrat zelo vlažen zaradi obilnega deževja, kar je povzročilo pri plezanju čez gladke skalne pregrade kup težav. Navkljub vsem težavam sta alpinista uspešno izplezala iz smeri in se nato napotila na Kredarico.Smer, ki sta jo preplezala, je dolga 800 m in je ocenjena v normalnih razmerah s III. stopnjo težavnosti. U. MISMAS MISMAS MIS MAS MISMAS MISMAS MISMAS "Pa saj sem na igrišče že poslala tvojo sestro, pa te nič ni videla." "Če sem pa Blažu pomagal popraviti motor." "Tudi tja sem že telefonirala, pa so mi rekli, da si odšel že red eno uro," je bila mami besna od jeze. Jaz pa, še vedno čisto miren, saj nisem naredil nič hudega, odgovorim: "Aja, pred odhodom sem še božal njihovomuco." "Kje imaš zdaj tisti riž?" mi reče mama z močno povzdignjenim glasom. "Kakšen riž?" jo debelo pogledam in začudeno vprašam: Ali me nisi poslala po torteline?" Žiga Pokorn, Iskrice KAPA Nosi me Matic. Rad me ima, ker mu grejem ušesa. Čez soboto in nedeljo me opere in sem spet čista. Potem me spravi v omaro. Zjutraj me vzame iz omare in greva skupaj v šolo. Matic Ravnikar, Iskrice OH, TO APRILSKO VREME Pomlad se je komaj začela, zunaj pa je bila prava poletna vrčina. V Medijskih toplicah, kar je nenavadno za ta letni čas, je kar mrgolelo ljudi. Bazen je bil tako poln, daje voda pljuskala čez rob, ob bazenu pa sp se ljudje stiskale kot sardele. Kar naenkrat pa, groza! Zapihal je ledenomrzel veter, voda v bazenu seje spremenila v led tako hitro, da so se tisti bolj počasni komaj rešili iz ledenega objema. Ljudje so se zavijali v brisače, iskali so svoja občalila, jih vlekli nase. Pri vratih je nastala takšna gneča, da so morali poklicati policaje. Ljudje so hodili drug po drugem, da bi čimprej prišli do svojih avtomobilov oziroma do toplih stanovanj. Da bi bila zmeda še večja, so poskrbeli pingvini, ki so menda pribežali iz Antarktike. Tam se je namreč tako ogrelo, da niso mogli več zdržati, pa jih je neka sila, hokus pokus, prestavila na Izlake. Ampak še preden jim je uspelo še nekajkrat zadrsati po ledeni ploskvi, že se je spet led spremenil v vodo in po njej so plavali delfini, morski psi in med njimi seje motovilil celo pravi kit. Moj brat, ki si že dolgo želi psa, si je na vrvico privezal kar morskega. Ugotovil je, da ta njegov pes sicer ne zna lajati, da pa se ga ljudje bojijo še bolj kot takega navadnega kopenskega. Bil je že čas za kosilo. Moja mami niti kit v bazenu ni odvrnil od tega, da naju z bratom ne bi posadila za mizo in zahtevala, da pojeva tudi juho. Juha pa je bila tako slana, da je ni bilo mogoče jesti. Medtem ko je mami ugibala, če je res ni dvakrat solila, sem si jaz poskušala s sokom poplakniti usta. Toda tusdi sok je bil slan in ugotovili smo, da iz vodovodne pipe teče prava morska voda. Zmešanega dne pa še vedno ni bilo konec. Zvečer sem si pripravila polno kad vode. V posteljo pa sem vseeno šla umazana. Voda v kadi je nenadoma postala rumenorjavkasta, po njej pa je čofotal blaten krokodil. Naslednjega dne je bilo spet vse kot običajno. Ljudje so ugotavljali, da tako muhastega aprila še ne pomnijo. Jaz pa sem prepričana, da zmešnjave ni bil kriv samo prvi april, ampak da se je z nami pošalil sam bog voda. Hotel nam je namreč pokazati, kakšna zmeda lahko nastane, če se bomo ljudje preveč vtikali v njegov ustaljeni in že več milijonov let veljavni red. Tinkara Rozina, Iskrice 9. KIMAVCA 1999 rrrr: r Ir.r: J jr.s 2lV-Jč?! Pa smo spet skupaj. Ja, natanko dva meseca je minilo, odkar sem vas nazadnje tako pozdravila. Si lahko zamislite, kako hitro so počitnice mimo in kako hitro je tu že šola, ki bo vsekakor petkrat daljša kot počitnice? No, če ne bi videla, ne bi veijela. Ampak takoje. Upam, da vam bodo počitnice ostale v lepem spominu in da bodo kmalu tu spet nove. Zdaj pa je že resnično čas, da se spet poglobimo med knjige in se med urami skoncentriramo na učno snov. Ja, letošnje poletje je bilo zadnje poletje v tem tisočletju in meni, prav tako upam, tudi vam, bo ostalo v doživljenjskem spominu. Resda sem večino časa prebila delovno pa sem vendar našla nek skupen jezik in s prostim časom in s cvenkom. Tako pač je. No, vse le ni bilo tako bleščeče. Nekje sem se res ujela v past in me je nek gospod (ja, mu sploh lahko tako rečem?) speljal na tanek led in me- verjeli ali ne- tam tudi pustil. Saj pravim, delo je v teh letih le delo preko Študenta. Pa se zamislite nad tem.. .No,ne bomo zdaj o napakah poletja, ker se neutrudno bliža zima in to je vse bolj opaziti pri temperaturah. Da pa vas temperature ne bodo preveč zamorile, vam ponujam še par novičk in kup vročih pozdravov. Pa lepo se imejte! Vaša Alma EL VlVA EL5PANIA, LA LA.LA Dijaki trboveljske gimnazije in ekonomske šole so se v mesecu avgustu odpravili na maturanstki izlet v daljno deželo Špansko. Tja so poleteli iz Brnika, ostali tam par dni (predvidenih je pet dni za maturantski izlet) in baje so se imeli nepozabno in ko sem kakšnega četrtošolca vprašala o doživljaj ih, je samo nemo zavzdihnil in rekel, daje bilo bajno in full dobro in neponovljivo, bla, bla, bla. No, v nedeljo se je domov vrnila še druga polovica dijakov in pripravljeni (kakor kdo) so na novo šolsko leto. Kakšne posledice jim je pustil izlet, pa odkrijte sami. (v|E.č>ELČlNA V ME-bE-ČINll V poletnih mesecih so se spet napolnili disko klubi in kljub vročini, so bili le-ti polni. Mogoče je obisk le teh malo usahnil v juliju, ko je glavna sezona, je bilo pa zato avgusta »vroče«. Takoje svoj sijaj spet pridobil nazaj tudi klub, ki je v Zasavju slovel okrog deset let, klub, ki je med prvimi zabaval mladino in jo ob petkovih in sobotnih večerih razbremenil delovnega tedna, klub, ki mu še danes pravimo Mesečina. Po prvih žarkih izlaškega Imperiusa je trboveljska Mesečina nekako izgubila sijaj, pa se ji je spet vrnil. Zdaj mi je v veselje pogledati polno Mesečino, kjer prirejajo svoje večere in partyje in vrtijo dobro glasbo ne glede na vse, in Imperiusa, kjer je še vedno slutiti navdih tiste začetniške vročice,kljub temu, da bo letos praznoval že prvi rojstni dan. Je pa oboje definitivno mešanica sprostitve, spoznavanja novih ljudi in mesto dobre zabave. Naj pa še povem, da se v obeh diskotekah dogajajo tudi Rock večeri, in sicer v Mesečini le - te prireja Šklab, zasavski študenti in so na vrsti enkrat mesečno ob petkih, v Imperiusu pa se ob rock melodijah lahko zavrtite vsak torek od desetih dalje. Torej, kje boste čez vikend? 6UK/|ME-£ Jče- Napa^l IN Pč?A>LLPILEL Še zdaj se včasih sprašujem, kako sem lahko zavozila prvo pravo počitniško delo. Mogoče res ni čas, da bi o tem razpravljala, pa se mi zdi neumno molčati, sploh kadar gre za kaj takšnega. No, eno pa je, da nikomur ne želim, da bi še kdo doživel kaj takšnega. Ne morem dojeti, da sem tako zavozila neko priložnost. Končala sem prvi letnik in želela sem (kdo pa ne?) zaslužiti nekaj denarja. Pa sem to storila napačno in sem poslušala nadrejenega, ki ni bil zato, da bi šlo vse po pravični poti. Tako sem ostala brez polovice zaslužka in polna jeze. Zato pravim, vse, kar se da uredite preko Študentskega servisa. Naj bo še tako delo, še tako prijazen »šef«, tega ne počnite na slepo. Verjemite, da se ne splača. Jaz to že vem... PELTE-R. čjE-A5t? IN daNukla ZA ZAkll_____lUČELkl P^LRT-JA V soboto, T.septembra smo se lahko poslovili od poletja in od praznovanja zagorskega praznika v športni dvorani Zagorje, kjer se je zgodil koncert hrvaške pevke Danijele in vse bolj popularnega romantika prav tako hrvaške scene Petra Graše. Koncert seje pričel z nekaj minutno zamudo, ker seje na vhodih trlo obiskovalcev. No, kljub pričakovanjih je bilo v dvorani le mogoče dihati, saj je bil najbolj nabit le prostor pred odrom, zadaj pa so stale manjše ali večje skupinice ljudi. Prva seje predstavila Danijela s svojimi in tujimi uspešnicami, po eno urnem petju paje svoj nastop zaključilaznapovedjo Petra Graše in tako odšla z odra. Mlada in obetujača pevka je v dvorani pustila neskončno veliko pozitivne energije, ki pa je nastopila ob prihodu še bolj želenega Graše. Navdušil je s svojimi pesmimi in romantičnim vzdušjem, z glasom, ki mnoge spominja na pevca hrvaške estrade Oliverja Dragojeviča, in s svojim pristopom. Po zaključkuje občinstvo, očitno še dovolj zagreto in željno še več, še dvakrat priklicalo na oder Petra, kije v slovo zapel zelo znani skladbi Ljubav jedne žene ter Lakše mi je s njom. Koncert seje končal nekaj minut čez enajsto zvečer, oba pa Zasavčani pričakujemo še kdaj. Alma Mujič kič? JE. PLTJE. IZAZLČC; ZA PE.U2LNJL V Valvasorjevi kapeli na Izlakah so lani nastopale v okviru koncertov III. mednarodnega festivala komorne glasbe, sicer pa so v šestih letih, kar delujejo, popestrile mnoga kulturna srečanja in prireditve. Toda Vokalno skupino CANTATE, katere umetniški vodja je Tadeja Nimac, boste lahko slišali tudi na koncertu v KC DD Zagorje, v petek, 10. septembra ob 19. uri. Iz lanskoletnega koncerta v Valvasorjevi kapeli na Izlakah. Pred kratkim je Vokalna skupina CANTATE, ki deluje v okviru Kulturnega društva CANTATE Čemšenik, izdala svojo prvo zgoščenko in kaseto Travniči so že zaleni. Kot je povedala Tadeja Nimac, ki je doslej vodila že več pevskih zborov, pevke pa so prav tako prepevale pri raznih zborih, so zares vesele tega uspeha. Vsega deset jih prepeva in sicer v naslednji sestavi - 1. sopran: Tadeja 9. KIMAVCA 1999 ; TL .T .T.71TTL D Nimac, Erika Drnovšek, Marjeta Gomboc; 2. sopran: Janja Razboršek Jagodic, Metka Zupan; 1. alt: Jelka Žerdoner, Marija Zupan; 2. alt: Andreja Grobljar, Štefka Pistotnik, Lidija Kržišnik. Z osemnajstimi pesmimi na kaseti in zgoščenki Travniči so že zaleni, so zapele v kar zajetni in zahtevni meri, saj so med pesmimi tudi renesančne in druge umetne pesmi, čeprav menda najrajši prepevajo slovenske ljudske pesmi. Pri petju dajejo poudarek tako vokalni tehniki kot dinamiki petja. "Važno je, da s petjem nekaj izraziš, podaš neko čustvo," pravi Tadeja Nimac ter dodaja, da je pozorna tudi na to, ali se glasovi ujamejo. Rade prepevajo, enkrat v tednu se srečajo in zapojejo, kar odseva druženje, v katerem jih posebej veseli, da razpolagajo že z obsežnim repertoarjem. In k sreči so Pitonijevo skladbo Cantate Domino prepevale že na začetnih pevskih vajah, saj jih je tako prevzela, da so ostale pri CANTATE (=ZAPOJMO). Hvaležne so vsem, ki so jih sponzorsko podprli in nikar ne pozabite na promocijski koncert, ko bo vstop prost. Brez pardona jih je vredno slišati v živo! ER. Foto: Tomo Brezovar U6PELLA I^UMLANbklA pLifTA V nedeljo, 30.avgusta,ki je v Zasavju bolj znana kot Kumska nedelja se je v Lontovžu pod Kumom zgodil prvi festival narodno zabavne glasbe pod naslovom KUM 99.Ideja zanj je nastala že spomladi, ko so se kasneje na TV Centru Trbovlje z idejnim vodjem Romanom Kukovičem in Franjom Bizjakom odločili in pripravili festival na katere so povabili goste glasbenih oddaj Pesem domača in Zlati zvoki Igorja Podpečana. Festival je v osnovi bil drugačen od ostalih v Sloveniji in je bil pravzaprav revialen in brez žirij. Že od zgodnjih ur se je tako kot vsako leto, ne glede na vreme, tudi letos odpravilo kar precej ljudi na Kum.Ti so po opravljeni maši na vrhu radi posedli pred kočo v Lontovžu in od 13.ure dalje lahko prisluhnili 16 ansamblom. Prireditev sta povezovala Marinka Pišek -Bizjak voditeljica narodno zabavnih oddaj in Staš Butkovec povezovalec, oba s TV Centra. Staš je po svoje predstavil mestnega posebneža Peljeta, ki je živel v Trbovljah, v podobi kmečkega fanta, in je šel med »knape«. Nastopili so ansambli Rokovnjači,Tomado,Mirko Šlibar s prijatelji,Franc Zeme, Fantje izpod Rogle,Stanko Mikola in Orkester Stanka Mikole, Boris Goličnik, Robert Gotard in Gaj ter iz Zasavja ansambla Cvet iz Radeč in Ajda iz Izlak.Po končanem festivalu nam je Franjo Bizjak povedal, da je s potekom festivala zadovoljen, leda je slabo vreme nekatere obiskovalce pregnalo z Lontovža.Kljub slabemu vremenu, samo prireditev je za pol ure prekinila močna ploha, vztrajalo do konca okrog petsto ljubiteljev gora in dobre glasbe. Za drugo leto , pa se na TV Centru že dogovarjajo z Igorjem Podpečanom, da bi izdal tudi nosilec zvoka s te prireditve.Z eno do naslednjih prireditev načrtujejo, da bodo postopoma postavili pravila, med katerimi omenimo komisijo iz vrst publike in to, da naj bi na festivalu nastopajoče skupine predstavile pod dve najboljši skladbi iz tistega leta.Morda pa si bodo skupine spomnile in pripravile pesmi, posvečene Kumu, Zasavju, knapovščini ipd. Rudi Špan U5PELL ^LA^&LNll N/LČLP PVLlI ^LAA&LNliJ LL-V R.AP1LČA-U V petek, 27. avgustaje v prijetni atmosferi gostinskega lokala Odžejevalnica, last Igorja Zakonjška, v Radečah, potekal zanimiv glasbeni večer. Kot prvi v tem nizu sta na pokritem vrtu pred zbrano publiko iz vseh krajev Zasavja in Posavja zaigrala Drago Mlinarec in Andrej Trobentar.V prvem delu sta vsak zase preigrala program, kije vseboval skladbe že skoraj pozabljene.Potem pa sta sedla skupaj in zaigrala nekaj svojih skladb, ki pa so v novih aranžmajih zazvenele še bolj zanimivo in poslušljivo.Kot je povedal Igor Zakonjšek, jez večerom in obiskom zadovoljen in prav zato pripravlja za petek,(24. septembra, glasbeni večer s starimi mački jazza zbranimi v skupini Ljubljanske koren in e).Na vprašanje, kako sta ta večer podoživljala ustvarjalca Drago in Andrej, sta skoraj enoglasno dejala, da sta vesela, ko se take stvari dogajajo tudi v Radečah in rada prihajata na takšna srečanja in večere ob glasbi klubskega tipa.Prav rada pa se bosta vrnila, če ju bodo le povabili, skupaj ali pa vsak zase.Tako je končno tudi v Radečah, čeprav le po kapljicah, zaživel lokal in klubska oblika glasbenih večerov. Rudi Špan Š«PIČHA FADIA GEC88 IN ZASAVCA 5-Pl£l4A Tokratna nagrajenka naše in vaše lestvice je JANJA GRČAR, Levstikova 9, Zagorje. Glasujte in seveda tudi predlagajte še naprej! 1. NIKA - ROK'N' BAND 2. PORNO POLKA - ORLEK 3. UJEMI RITEM - FOXY TEENS 4. MOJA MALA ZAGORJANKA - ZASAVCI 5. LED S SEVERA - BIG FOOT MAMA 6. Z ATE ŽIVIM - AURORA 7. TETA ESTERA - MI2 8. LAURE NI VEČ - MIRAN RUDAN 9.OTROCI SVETA COCTAIL BAND 10.(predlog) ŠTORKLJE -ČUKI Š-PIČKO POSLUŠAJTE VSAKO DRUGO NEDELJO OB 17.30 UTI NA RADIU GEOSS!! Š°PIČHR BAOIA GEOgg IN ZAgAVCA KUPON Glasujem za: Glasoval sem: 2«™ m EUK§j>RADE AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE ______Tel.: 0601/61575_ igo a 9. KIMAVCA 1999 77 p n Jr, g ^ g n I r. r? Zlata poroka in zlati spomini Ane in Vinka Bradač PO JURČKE NAMESTO MEDENEGA TEDNA Anin oče je bil čevljarski mojster. Vinko pa seje prišel k njim, k tisti hiši, kjer seje leta 1911 rodil pesnik in prevajalec Severin Šali, to je v Podliscu v fari Dobrnič, v okraju Trebnje, izučit za pomočniški izpit. Ko so nekega osmega marca odhajali s proslave in se vračali domovje beseda dala besedo. Ana je Vinku povedala, da si želi kakšnih deset let starejšega moža, tako, da bi bil pameten. Vinko, nekaj let mlajši od nje, pajo je vprašal: «Kaj jaz nisem?« »Si,« je odgovorila. Ko je opravil izpit, sta se poročila, to je bilo leta 1949. Takrat je bilo še vojno stanje, je razložila Ana. Tako, da tudi poročne slike nimata. »Medeni teden? Kako neki! V gozd sva šla, jurčke trgat, namesto medenega tedna. Vinko jih je našel, jaz sem j ih pa nabirala,« se spominja Ana. Šest tednov pozneje je njen mož že odšel v Hercegovino, v Trebinje, služit vojsko. »24. oktobra 1949 je odšel in 24. oktobra dve leti kasneje je spet prišel domov,« natančno ve Ana. Vmes je nekajkrat prišel na obisk. Rodila seje hčerka Anica, rodil se je sin Slavko. In družina jima pomeni največ. Najiepše je, pravita, da si družina med sabo pomaga. V Zagorje ju je »spravila« njena sestra, ki seje tu tudi poročila. Vinko je dobil službo v čevljariji na Cankarjevem trgu. Po petnajstih letih pa seje preusmeril in šel delat v rudnik kot vulkanizer, kjer je tudi dočakal pokojnino s 40 leti in šestimi meseci delovne dobe. Vmes je pet let služboval še v Siporeksu, a se je vrnil v rudnik. Ana pa se je devetinpetdesetega zaposlila na zavarovalnici Triglav, kjer je 27 let delala kot zastopnica na terenu, in če bi bila še enkrat mlada, je zatrdila, bi si izbrala isto službo, saj se je s sodelavci lepo razumela. Zakonca sta ponosna na svoja otroka in na štiri vnuke. »Saj j ih imaš še skoraj rajši kot svoje,« se smeji Ana, in pove, daje 24-letna Špela že dokončala študij in gre septembra v službo, da se boji za 21-letno Polono, saj je stevardesa, hkrati pa še študira ob delu, da sta Nika in Simon še v osnovni šoli in oba odlična. »Veliko smo prestali, ampak vse z dobro voljo. Leta 1942 so mene in sestro Minko Italijani zaprli in obsodili na smrt. Kri sem pljuvala, pljučnico sem imela, pa sem še vseeno hodila na delo. Pred petnajstimi leti sem padla in si poškodovala oko, mrežnica mi je odstopila, pa sem delala do konca meseca in šele nato šla k zdravniku. Moža so tako potrebovali v rudniku, da so ga večkrat poiskali kar s policaji. Komaj je prišel domov in se ulegel, žeje moral spet na delo, ker so potrebovali strokovnjaka, in včasih je od utrujenosti zaspal kar na tleh. Dvakrat je bil operiran. Ko je še vozi! avto, smo hodili delat na njive na Dolenjsko: kopali smo krompir, ličkali koruzo, pleli,« je naštela Ana. »Živeli smo skromno, nikoli nismo iskali pomoči. Bili smo zadovoljni, bili smo srečni, pa smo vzdržali,« je Ana razložila optimističen pogled na svet, ki ga ima njena družina. Urša Kmetec UPOKOJENCI NA IZLETIH Društvo upokojenev Trbovlje je po svojih sekcijah organiziralo v zadnjem času več izletov. Izletniška sekcija, ki jo vodi Štefi Matko, je izpeljala izlet v Slovenj Gradec, na Kopo in ob povratku v Rimske Toplice. Udeleženci so se med izletom vozili z letalom, nabirali borovnice in maline ter se kopali. Planinska sekcija PDT pa je organizirala dva izleta. Dne 17.avgusta na Pokljuko in 2.septembra na Roglo. Oba izleta je vodil Vinko Pfeifer. Vsi izleti so bili dobro izpeljani in tudi udeležencev je bilo vedno dosti. IL CITBABJI NA KOPITNIKU Ko je v soboto, 28.avgusta ob 11.uri začelo deževati, se je marsikdo lenobno pretegnil in se videl v naslednjih urah pred TV. Pa ne za dolgo. Vreme se je namreč izboljšalo in ponudilo ljubiteljem citer posebno doživetje na Kopitniku. Tu se je namreč od 13.ure odvijalo deveto popoldne ob citrah, ki ga je vodil Peter Napret, dobre poznavalec uveljavljenega instrumenta. "Posebno všeč nam je, da je prireditev tako sproščena," pravijo ljudje. "Vse je neobvezno, nihče ti ne bo zameril, če kakšno uro zamudiš ali prej odideš..." Letos so prišli na Kopitnik stari znanci, od katerih so nekateri še posebej navdušili. Tako na primer Jasmina Levičar iz Ljubljane, ki nosi naziv mojstrica citer, ena od šestih, ki jim je bil ta naziv podeljen v Griah. Prijetna sta tudi zakonca Galič. Cita je na Kopitniku že igrala, mož pa se je tega popoldneva udeležil prvič. Presenetila sta z nastopom, ki ga ljudje niso vajeni - citre ob spremljavi hamonike. Pojasnila sta, da sta naštudirala tako izvajanje za lansko turnejo po Avstraliji. Prvič se je odzval Kopitniku tudi veseljak Karli Gradišnik iz Logarske doline. Najprej je zaigral svoj znani komad, potem pa ljudsko Al' me boš kaj rada imela - na razne glasbene načine, ki so skozi zgodovino vplivali na naš narod. Zaigral je še nekaj viž, ki so dvigovale temperaturo... Člani PD Rimske Toplice, ki organizirajo vse vzporedne dejavnosti, ki sodijo na tako družabno prireditev, dajejo čutiti vsakemu posamezniku, da je dobrodošel. Zato je med obiskovalci mogoče opaziti cele družine, ki se vračajo vsako leto. Naj več jih je iz Zasavja in laškega konca pa tudi od drugod. Letos sta prišla dva ljubitelja citer celo iz Gradca... Zato pripomba nekega navdušenca niti ni smešna: "Drugo leto pridemo spet, pa čeprav vsi drugi odpovejo..." Fanči Moljk VfiTCIV HBASTNIKU Publikacija oziroma mapa, ki so jo dobili starši na začetku šolskega leta 1999/2000 nosi naslov Vrtci v Hrastniku. Predstavlja vse enote, seznanja starše z vsem, kar otroci potrebujejo in kakšne pravice imajo. Med številnimi interesnimi dejavnostmi bo gotovo pritegnila likovna delavnica, igralne urice angleškega jezika in računalniški Mišek, ki ga uvajajo prvič. Za uspešno delo skrbi 16 vzgojiteljic in 10 pomočnic. Razveseljivo je, da seje vključilo letos v vrtec 220 otrok, deset več kot lani. Uspešno delo jim je v prvih dneh novega šolskega leta zaželel tudi župan Leopold Grošelj. Fanči Moljk OBNOVA TALNIH CESTNIH ZNAKOV Tako kot vsa leta doslej so se pristojni organi v Trbovljah tudi letos odločili, da pred začetkom novega šolskega leta obnovijo talne prometne znake na glavni cesti in nekaterih vzporednih oziroma stranskih cestah. To delo so pospešeno opravili v drugi polovici avgusta. V tem okviru so predvsem obnovili prehode čez ceste, avtobusna postajališča in druge talne označbe. S tem so vsaj deloma pripomogli k varnejši hoji šolarjev v šolo in iz šole pa tudi varnejši hoji tudi odraslih nasploh. IL ŠT) O Tl* 9. KIMAVCA 1999 l.SŽNL SJZ Senožeti - Maribor 3:0 Kot kaže, je bila združitev ženskih nogometnih klubov Zagorje in Senožeti zadetek v polno, saj so v dveh krogih nabrale več točk, kot so jih Zagorjanke lani v celem prvenstvu. Tokrat so ugnale Mariborčanke, ki vsaj zaenkrat ne gredo po stopinjah svojih moških kolegov. Sicer pa imamo Zasavčani v ženski ligi še enega predstavnika, saj je Ginter Kržišnik sedaj predstavnik ŽNK Skale, ki so odlično štartale v novo prvenstvo, saj so zabeležile dve zmagi in sicer 11:0 in 5:1 in zasedajo sam vrh lestvice, (pm) 2.SNL Koper - Zagorje 1:1 Potem, ko je trboveljski Rudar izpadel iz druge lige, imamo Zasavčani svojega najboljšega predstavnika v Zagorju. Varovanci trenerja Bevca so v prvenstvo startali dokaj slabo, saj so zabeležili dva zaporedna poraza. Nadaljevanje je bilo boljše, saj so takoj natlo dvakrat zmagali, pretekli vikend pa so še remizirali s favoriziranimi Koprčani. Zagorjani imajo na začetku dokaj težak razpored in mrebiti bo realna slika moči ekipe prišla šele ob koncu jesenskega dela prvenstva, (pm) Košarka - Pripravljalni tekmi Loka Kava - Zagorje 72:81 (33:36) Strelci za Zagorje: Juvan 11, Peterlin 19, Rituper 11, Japič 5, Leban 3, Čop 5, Primorac 15, Čovič 12. Zagorjani so v prijateljski tekmi s škofjeloškim prvoligašem prikazali taktično izredno dobro igro, saj so skozi celo tekmo narekovali ritem igre in držali rezultat v svojo korist. Tekma je le še potrdila dejstvo, da so Zagorjani dobro pripravljeni pred začetkom prvenstva, ki se bo začel v soboto, (pm) GD Hrastnik - Kemoplast 74:72 (42:39) Strelci za Hrastnik: G.Čop 2, Brečko 4, Lokar 5, D.Čop 11, Žitnik 6, Baloh 14, Golotič 6, Tušek 7, Čeko 19. Varovanci trenerja Draga Gomilarja so prikazali dobro igro in kljub prijateljski tekmi so oboji vzeli tekmo zares, kar kaže tudi tesen končni izid. (pm) ZASAVSKA LIGA MALEGA NOGOMETA l.liga KUKUCA JE POKUKALA OSEMKRAT Rezultati 1.kroga: Trgovina Wit boy - Planinski dom Sv.Gora 2:2, Pekarna Leniči/Čebelica - Kovinostrugarstvo Gobove 3:1, Pizzeria Kukuca - Servis, montaža pohištva Ocepek 8:4, Prijatelji - ŠD Čolnišče/Integral 2:2. Tekmi Malo po malo - Juventus in ŠD Izlake - ŠD Mlinše sta preloženi. 2Jiga STRAH IN TREPET • ATLETIKO AMADEUS Rezultati 1.kroga: M Šport -Trgovina Čop 3:0, Fejst pub - ŠD Čolnišče II 4:2, Šentlambert - NI DA NI 2:0, El.serv.Potočnik/Pizzerija Ašič - Mexico Pancho 2:1, Dom oprema/ Imperius - TNR Inženiring 5:1, ŠD Prapreče - Atletiko Amadeus 1:9. 3Jiga UDARNIKI SO UDARJALI NA SLEPO Rezultati 1.kroga: ŠD Mlinše II -Antimon Bistro 91 5:3, IAK SCT -Komma 1:2, ETI - Tirna 5:1, Potepuhi - ŠD Sava 3:1, Branko bar - Zlatarna Lea 0:0, Udarnik TSG Lunar -Železničar 2:9. lliga SENZACIJA NA IZLAKAH - ZMAGA ZASAVCA! Rezultati 1.kroga: Frizerstvo Ivi -Gamsi 8:4, Bistro Slavi Okrepčevalnica Gasilček 5:1, MGM -Bistro Maln 1:1, Zasavc - Bartec Varnost 2:0, ŠD Podkum - Kadeti 4:3, Eurokrem/AS Poropatič - Pizzeria Pepita 6:0, ŠD Čemšenik - Zlatorogi 1:4, Medija - Merli 3:0 b.b. (pm) ZGODILO SE BO... Zagorje, sobota, ll.septembra ob 19.00 l.krog Lige Kolinska: ZAGORJE -ROGLA ATRAS Zagorje, nedelja, 12.septembra ob 16.30 6.krog DP II.SNL: ZAGORJE - TABOR SEŽANA Malonogometni turnirji V Čemšeniku - ŠD Čemšenik je pretekli konec tedna organiziral malonogometni turnir, na katerem je sodelovalo 6 ekip. Zmagala je ekipa Antimon Trojane, drugo mesto je pripadlo Okrepčevalnici Gasilček Kotredež, tretje mesto pa je zasedla ekipa Trojan. V Čemšeniku je bilo tudi po koncu turnirja veselo (foto PRAV) V Zagorju Malonogometna ekipa KMN El.Domadenik je v okviru praznovanja občinskega praznika Zagorja na igrišču TVD Partizan odlično organizirala Memorial bratov Borštnar. Neumorni Branko Praznik - Kosa, prav gotovo eden najbolj aktivnih malonogometnih delavcev v Zagorju, je na koncu pokal za najboljšo ekipo moral predati državnim prakom, ekipi Lesna Litija, ki je v finalu porazila domačine, Pekarno Leniči z 2:1. (pm) SE ENA MALONOGOMETNA Pravijo, da cilj ne opravičuje sredstev. In tako seje ravno to zgodilo v Zasavski ligi malega nogometa. Tisti, ki vedo, kaj seje pripetilo pri prestopu igralca iz ekipe Zasavca v MGM, bodo razumeli naslednje sporočilo, najvažnejše pa je, da ga bo razumel vodja ekipe MGM, Gregor Guček. Torej, g.Gregor Guček, sporočilo se glasi - Kar se Janezek nauči, to Janezek tudi zna! Sedaj pa le pridno vadite ponaredbo podpisa, saj vam za lažjo vadbo ponujamo še originalni podpis, ki vam bo v veliko pomoč, čeprav verjamemo, da si z njim sedaj ne boste veliko pomagali - za preverjanje verodostojnosti podpisa pa ga lahko uporabijo pri registracijski komisiji ŠD Trimček. 9. KIMAVCA 1999 jr. U Igor Goste slovesno zaključil nogometno kariero ADI JO NOGOMET, DOBER DAN DRUŽINA Še zdaleč od tega, da bi s tem naslovom hoteli povedati, daje v času svoje nogometne kariere zapostavljal družino. To vsekakor ne, saj že dosti pove podatek, da je venomer svojo ženo in dva otroka peljal s sabo na vsako tekmo, če ostali člani družine niso imeli drugih obveznosti. Težko bi rekli, da si je s svojim igranjem nogometa ustvaril kariero velikega nogometaša, je pa s svojimi igrami, razumevanjem nogometa in predvsem športnim obnašanjem na športnih prizoriščih in izven njih vedno bil pravi športnik. Njegovo slovo od nogometa je nekako začel napovedovati že nekaj časa nazaj, predvsem po lanski operaciji dimeljske kile, ko več mesecev ni mogel na nogometne travnike. Poleg tega je v eni izmed zadnjih tekem v spomladanskem delu prvenstva trčil skupaj z vratarjem Hacetom in tu so bile še težave s hrbtenico. Tisti, ki ga dobro poznajo, so upali, da si bo le premislil, toda Igor je bil v svoji odločitvi neomajen. In tako je tudi prav. In če kdo tega ne more razumeti, potem sploh škoda, da je Igorja kdajkoli spoznal. Velikokrat na uredništu Zasavca podebatiramo o nogometu in, čeprav nerad priznam, venomer ima od vseh sogovornikov zadnjo besedo. Ne dobesedno, toda od vseh izrečenih misli mi njegove vedno ostajajo še nekaj časa v glavi. Skratka, bil je in ostaja idealist, tudi brez aktivnega igranja nogometa. In kar lahko marsikdo ceni v njegovi karieri - v vseh letih igranja ni prejel niti enega rdečega kartona. Pa poglejte današnji nogomet... Skorajda ne mine tekma brez rdečega kartona. No, za Igorja je še vedno čas, da dobi rdeči karton - toda samo še na malonogometnih igriščih, kjer že nekaj let igra za L'Muhe. Mi mu rdečega kartona ne bomo podelili nikoli, saj si ga ni zaslužil. Si pa za svojo vzorno kariero zasluži vse pohvale. Navsezadnje pa bi si lahko marsikdo od še aktivnih ali bodočih nogometašev Igorja mirne duše izbral za svojega vzornika. Mi smo si ga že... Pa srečno, Igor! Peter Motnikar ... in slovo je napočil^0^^^ 20.minuti tekme. TURISTIČNI RALLY IZLAKE 99 V soboto 28. avgusta so prizadevni člani AMD Izlake in AMD Zagorje organizirali že 17. turistični rally Izlake 99, kije tokrat štel tudi za TRP Treh dolin. Na tak način so si organizatorji zagotovili večje število sodelujočih posadk, na startu se jih je zbralo 31, kar je trikrat več kot v lanskem letu. Tekmovalci so morali opraviti pet spretnostnih voženj in sicer Medijske toplice Izlake, obrtna cona Kosovec(dvakrat), Integral Zagorje in ETI Izlake. Zmaga je ostala v Zasavju, saj je bila najhitrejša dvojica Andrej Dolinšek - Tomaž Brinjevec v yugu 45, kije tako zmagala tudi v razredu do 1000 kubičnih centimetrov. V razredu do 1500 ccm je bil najhitrejši Korošec Franjo Merkač(yugo 65), v razredu nad 1500 ccm pa njegov "rojak" Brane Žunko(renault clioj.Tudi najhitrejša predstavnica nežnejšega spola prihaja s Koroške. To je bila Nevenka Merkač, vozila pa je BMW 325. Omeniti velja še Danila Daniloviča, ki je bil najhitrejši v posebnem pokalu, ki so ga organizatorji razpisali za vse, ki ne tekmujejo v prvenstvu treh dolin. Podelitve pokalov seje udeležil tudi zagorski župan g.Matjaž Švagan in visoki predstavniki AMZS. Organizatorje lahko malce pograjamo le zaradi slabo napisane potne knjige, ki je nekaterim tekmovalcem povzročala velike težave, prav tako pa nekateri redarji niso točno poznali pravil tekmovanja. Kljub temu pa je prireditev lepo uspela in le želimo si lahko, da se bomo srečali tudi na 18. rallvju Izlake 2000. ŠT)r>.? m 9. KIMAVCA 1999 ŠPORTNE NOVICE RIBIČI UPOKOJENCI IZ ZAGORJA DRŽAVNI PRVAKI Potem, ko je ekipa zagorskih ribičev-upokojencev ugnala vso konkurenco že na regijskem tekmovanju, o tem smo že poročali, so zelo uspešno tekmovali tudi na državnem prvenstvu v Velenju. Ob velenjskem ribniku se je zbralo 26 najboljših ekip iz Slovenije. Tekmovali so v športnem ribolovu s plovcem. Ekipo so sestavljali štirje ribiči-upokojenci, ki pa so bili razdeljeni v štiri sektorje. Zagorska ekipa, ki jo sponzorira Društvo upokojencev Zagorje je prepričljivo osvojila naslov državnih prvakov in s tem pokal v trajno last ter prehodnega, ki ga bodo poskušali drugo leto zadržati. Nastopili so v sestavi: Alojz Roglič in Rado Čeh, ki sta bila v svojem sektorju najboljša in s tem osvojila minimalno število negativnih točk, Drago Mežnar, ki je v svojem sektorju osvojil šesto mesto ter Rudi Palčič. Dobro so se odrezali tudi Hrastničani saj so se uvrstili med deset najboljših ekip. Tekmovanje za DP je potekalo v organizaciji RD Velenje. TRETJA ZMAGA LEONA GROBUARJA V skakalnem centru na Gorenji Savi je pred dobrim tednom potekala skakalna tekma za pokal M1P in meddruštvena tekma. Znova so dobro skakali mladi kisovški orli. Trener SK Zagorje-SZS Kisovec Borut Markošek nam je povedal, daje z mladimi skakalci zelo zadovoljen. Kako tudi ne, saj je Leon Grobljar na dosedanjih štirih pokalnih tekmah v konkurenci dečki do 8 let (cicibani) zmagal kar trikrat, enkrat pa je bil najboljši še drugi član tega kluba Urban Javoršek. Leon je tokrat zmagal s skokoma 12.5 in 13 m, Urban Javoršek pa je bil s skokoma 11.25 in 11.75m sedmi. Dobro so isti dan na meddruštveni tekmi, v kategoriji Šahovski kotiček Na rednem mesečnem hitropoteznem šahovskem turnirju šahovskega kluba Rudar Trbovlje za mesec september 1999 je sodelovalo 22 ljubiteljev kraljeve igre. Zmagal je Franc Kotnik z 10,5 točkami, drugi je bil Hinko Jazbec in tretji Adolf Berložnik. Štefan Kovač dečki do 10 let, na skakalnici K-20 skakali tudi Janez Močnik-Guna, ki je bil s skokoma 19 in 18.5 m tretji, Leon Grobljar,ki je bil sedmi, skočil je 17 in 17.5m ter 14.in 15. Andraž Pograjc in Andraž Smolič. Skakalo je 45 skakalcev. ČLANI NK SVOBODE ZAČELI S PORAZOM IN ZMAGO Nogometaši članskega moštva so v pripravljalnem delu odigrali le tri tekme. Prav na vseh pa so doživeli poraz. Maloštevilni gledalci, le okoli 50 jih je bilo, so na prvi prvenstveni tekmi v novi sezoni tekmovanja v 1 .MNZ-Ljubljana, pričakovali zmago. Žal se ni izšlo po pričakovanjih. Gostujoča ekipa iz Ihana sije z lepo igro ustvarila več priložnosti za gol in v 73 minuti srečanja, le nekaj minut po izključitvi domačega srednjega igralca Damjana Judeža, boljšo igro kronala z edinim golom na srečanju in tako osvojila tri točke. Že v naslednjem kolu, znova doma, tokrat proti NK Radomlje, so Kisovčani z golom Vinka Kovača iz kazenskega strela zmagali in osvojili tri točke. Pri Kisovčanih, ki so pred srečanjem prejeli pokal za fair play za lansko sezono, je bil zaradi dveh rumenih kartonov izključen Toni Škofca, Marjan Vozelj pa si je huje poškodoval koleno. Tako da v taboru NK Svobode nanju v naslednjem krogu ne morejo računati. S tekmovanjem so začeli tudi dečki do 12 let (nihče izmed Kisovčanov ni starejši od 11 let). V 1.krogu so se pomerili z ekipo NK Ihan-Dob in izgubili z 1:14. Edini gol za NK Svobodo je iz kazenskega strela dosegel Anej Kurež. Tudi v naslednjem krogu so izgubili, bilo je 12:0, in sicer proti ekipi NK Kamnik. Povejmo še, da so dečki igrali v novih dresih, ki jih je kupilo podjetje Siporex Zagorje. V klubu se Siporex-u najlepše zahvaljujejo. Starejši dečki (do 14 let) so v prvem krogu NK Ihan ugnali s 7:1. Štiri gole je dosegel Gregor Gracer, po enega pa Gašper Prašnikar, Matic Jaklič in Mirzet Jukan. V 2.krogu so z rezultatom 10:1 doma izgubili z ekipo NK Cerknica. Obe ekipi sta zaigrali le s po devetimi nogometaši. MALONOGOMETNI TURNIR V ŠENTLAMBERTU EKIPI DOMADENIK Na S.turnirju v Šentiambertu seje konec prejšnjega tedna za mamljive denarne nagrade in pokale potegovalo 18 ekip. Po predtekmovanju so se v finale uvrstile tri ekipe: Juventus, Domadenik in Tomas šport. Za razvrstitev od prvega do tretjega mesta so se omenjene ekipe pomerile med seboj. Doseženi so bili naslednji rezultati: Domadenik : Juventus 2 : 0 (strelec obeh golov Suedin Džafič) Juventus : Thomas šport 2 : 0 (strelca Sašo Andželič in Matej Kirbiš) Tomas šport : Domadenik 1 : 2 ( strelci Zoran Tesko in Darko Fele za Domadenik in Sašo Andželič za Tomas šport) Končne uvrstitve: 1 .Domadenik 2. Tomas šport 3. Juventus Povejmo še, daje na turnirju prišlo tudi do manjšega incidenta, ko je igralec ekipe Leniči, Matej Kos, fizično napadel sodnika Franca Grabnarja. Taje tekmo prekinil. Igor Gošte Hrastničani tretji Kot smo omenili na 36.strani, je bila v soboto tekma na mariborskem Lentu, kjer so slavili svetovni prvaki Bobri. Odlično seje odrezala ekipa BD Forstek I, ki je zasedla S.mesto, ekipa BD Forstek II pa je na koncu zasedla 6.mesto (pm) Dečki do 14 let NK Svobode Kisovec (foto: Igor Gošte) "najHITREJŠA ČERNE IN GRKMAN Partizanu iz Litije je kljub slabemu vremenu uspelo izvesti vsakoletno (čeprav dvakrat prestavljeno) prireditev Kolesarski vzpon na GEOSS. Kolesarji, katerih seje pred Tenis parkom AS zbralo 150, so v strnjeni koloni prevozili polovico poti po zasavski cesti do odcepa za Vače v spremstvu policije. Drugo polovico poti od skupaj 14 km (skozi Vače do obeležja GEOSS) z višinsko razliko 400 m pa so prevozili razdeljeni v dve kategoriji v vožnji na čas. Rezultati: 1. Rok Čeme (Novice ex-treme, Ljubljana) 18:16, 2. Milan Hribar (Vrba) 18:21, 3. Sebastjan Gregoršanec (BTC Bauer Sevnica) 18:32. Vzpon z gorskimi kolesi: 1. Primož Grkman (CALCIT Kamnik) 19:25,2. Matej Lovše (Litija) 19:32, 3. Tomaž Setničar (Litija) 20:14. Najhitrejša kolesarka je bila Tamara Tomažič iz Litije in je s časom 30:14 v disciplini vzpon z gorskimi kolesi zasedla 32.mesto, Branko Lozinšek iz Zagorja pa seje domov odpeljal z novim gorskim kolesom, darilom podjetja VELO iz Ljubljane. mmmm Pravilni odgovor se glasi (ustrezno obkrožite) a.) 9 Ime in Priimek:. b.) 10 c.) 11 | Naslov:_ | Telefon:. V_____ 9. KIMAVCA 1999 | j j. ir RAFTARJI TRENIRAJO Na treningu pred tekmo na Dravi v mariborskem Lentu, ki je bila 4.9., smo obiskali raft ekipo "OLD TIMERJI", Brodarskega društva Steklarna Hrastnik. Uradno sicer nastopajo kot Brodarsko društvo Steklarna Hrastnik 2, so pa med dvajsetimi ekipami, ki tekmujejo v državnem prvenstvu, na šestem mestu. V Brodarskem društvu Steklarna Hrastnik pa premorejo še eno ekipo, to je posadka "Forstek Hrastnik 1", ki pa je na drugem mestu, takoj za svetovnimi prvaki Bobri. Po poletnem premoru si počasi nabirajo zavesljaje za jesenski del tekem. Pravijo, da je kar težko uskladiti čas treningov, saj imajo nekateri člani izmensko delo, da pa je trening smiseln, morajo biti prisotni vsi člani ekipe. Tekmujejo v treh disciplinah, v spustu (traja vsaj 30 minut), sprintu in slalomu. Zadnja dva sta navadno v istem dnevu. Letošnje leto želijo končati vsaj na šestem mestu, skrita želja pa je, da bi 9.10., ko je tekma v Hrastniku, stali na stopničkah. V soboto so prvič tekmovali v krožni vožnji. Startali so vsi na enkrat, po vsakem krogu pa dve posadki odpadeta. Poleg sponzorjev, njihov največji je Sinet, pridobivajo sredstva s turističnimi vožnjami. Letos pravijo, jih je bilo precej manj, vzrok pa so verjetno “Old timerji" v akciji nesreče raftarjev na Soči. Vendarle pa je potrebno ločiti čoln, ki ima strokovno vodenje, od amaterskih, včasih celo z nepopolno opremo. Člane posadk vedno opremijo z neoprenskimi oblekami, rešilnimi jopiči, predvsem pa vodi čoln izkušen vodnik, včasih tudi dva, ki med vožnjo, recimo Raft v osrčju Slovenije, to je od Renk pa do Hrastnika, spozna ekipo v čolnu in jo smelo in varno spravi tudi skozi rolo v Prusniku. Sicer pa je vožnja po Savi v predelu od Renk ali celo od Save navzdol tako slikovita, bregovi na obeh straneh se pno daleč pod nebo, prometa po cesti in železnici na drugi strani največkrat ne vidiš in zaradi šumenja reke, tudi ne slišiš. Si v čisto drugem svetu. Civilizacije, kot da ni. Le obeski na grmovju te spominjajo nanjo. Pa še teh ne vidiš, če greš poleti, ko je čas visokih voda mimo, saj jih zelenje prikrije. Velja poizkusiti, dve uri vlage, odvisno od pridnosti! Vsako leto vozijo učence osnovnih šol, vedno varno in rutinirano, od Hrastnika do izliva Savinje v Savo. S sredstvi so vedno na kratko, tako, da jim vsaka podpora prav pride, tudi tako se da pomagati, da jim naročite vožnjo. Tekst in foto MN! Od leve proti desni: Franc Setničar, Robi Štiher, Aleš Stopa, Boris Volaj, Branko Žagar (nosilec srebrne medalje z lanskega mladinskega prvenstva v kajaku) in Matej Kajzer. avtomobilistične drobtinice * avtomobilistične drobtinice Nova mazda premacy boste lahko Zasavčani spoznali tudi pobliže. Zagorska Avtohiša Kržišnik namreč od 16. do 18.septembra pripravlja testne vožnje. Ljubitelji znamke renault so dolgo čakali, kdaj bodo lahko preizkusili novi renaultscenic. Težko pričakovani dnevi so tu -od 9. do 11.septembra ga bo možno preizkusiti pri Avtohiši Malgaj v Trbovljah na dnevih odprtih vrat. foto 4,5x6 Avtotehna Vis & Mahkovic iz Spodnjega Loga pri Litiji pa vas vabi, da si pri njih ogledate novo opel astro young, ki ponuja več dodatne opreme. Vsekakor je to avto vreden ogleda, če pa se boste odločili za nakup, se vam sploh ni treba bati za mladostni videz. Avtohiša Gričar Zagorje se že nekaj časa po svoji dejavnosti dviga strmo navzgor. Že dalj časa so bili prepoznavni po prodaji rabljenih vozil, pred časom pa so postali tudi ekskluzivni prodajalci znamke rover in BMW za Zasavje. In ravno ti dve znamki avtomobilov bosta predstavljeni na dnevih odprtih vrat, ki bodo od 17. do 19ž.septembra. Pri Avtohiši Gričar vam poleg testnih voženj obljubljajo še presenečenja - vsekakor pa bo najbolj srečen eden od obiskovalcev, ki bo sodeloval v nagradnem žrebanju, saj bo prva nagrada vikend z BMW-jem. Drobtinice pobral: Peter Motnikar Drobtinice poslikal: PRAV 9. KIMAVCA 1999 a pn1-.vi.7n. pIlTinTa XVI. AVTORALLV ZVEZE DELOVNIH INVALIDOV SLOVENIJE Na poligonu spretnostne vožnje Pred tekmo TRBOVLJE Letošnji avtorally je organiziralo Društvo invalidov Trbovlje, da bi udeleženci spoznali zasavske doline in hribovje. Povabili so dvaindvajset društev, ki so prijavila dvajset moških in petnajst ženskih ekip, skupno je vozilo 35 avtov. Udeležence so na kratko pozdravili predsednik Društva invalidov Trbovlje, Rudi Janežič, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije, Miran Krajnc, predsednik komisije za šport pri Zvezi delovnih invalidov Slovenije in podžupan občine Trbovlje, Zoran Gračner. Takšna druženja imajo poleg BADMINTON SPIN Zagorje GSM 041-//9-383 športnih dosežkov tudi družabni pomen, saj je poleg spretnostne vožnje in turističnega rallyja bilo potrebno zbrati točke še v streljanju z zračno puško, v kegljanju na ruskem kegljišču in v pikadu. Na rallyju so ekipe spoznale razgibano pokrajino zasavskih dolin in hribov, saj jih je pot peljala do Jagra in proti Vrhem in do Čebin, proti Potoški vasi do Slačnika, čez Bukovje na Klek v Trbovlje in nazaj pred nekdanjo Iskro, kjer sta bila start in cilj. Na šoli Ivana Cankarja so tekmovali še v ostalih treh disciplinah. Pred tekmo nam je voznik Aleš Ivan, član društva invalidov Lenart Slovenske gorice, zaupal, da tekmuje že šestič. Avta sicer ne pripravlja posebej za tekmo, ga pregleda, kot tudi sicer pred vsako daljšo vožnjo. Drugi člani ekipe pa trenirajo vsak v svoji disciplini, da bi pač dosegli čim boljšo uvrstitev. Med domačini je bil naš sogovornik Rasim Murtič, sicer športni referent društva. Kot ekipa se tekmovanja Trboveljčani udeležujejo četrtič, on sam pa je lanskoletni državni prvak. Kakih posebnih priprav nima za sabo, je pač izkušen voznik in to mu pomaga pri vožnji, ko je pač potrebno upoštevati prometne predpise. Seveda bi rad obranil prvo mesto z Jesenic, radi pa bi kot ekipa osvojili prehodni pokal, ki sicer že počiva v njihovi vitrini od lani. Doseženi so bili naslednji rezultati - skupno: 1 .MDI Velenje, 2.IŠD Samorastnik Ravne na Koroškem, 3.Ajdovščina,... 6.Trbovlje. Moški: 1.Idrija, 2.MDI Velenje, 3.IŠD Samorastnik Ravne na Koroškem,... 18.Trbovlje. Ženske: 1.Trbovlje, 2.Ajdovščina, 3.Nova Gorica Tekst in foto MM za naj športnika/športnico meseca,jtjlifambra GLASUJEM ZA _ OBRAZLOŽITEV fotokopii ne upoštevamo, vaš naslov napišite na dopisnico - - -------------------------gxs:----------' Zasavski frker NI SE HOTEL POGOVARJATI Hrastnik, 25.8. ob 20.30 uri je A.N. vozil po glavni cesti II.reda iz smeri Zidanega mosta proti Hrastniku. Ko je z vozilom pripeljal do Krnic, mu je nasproti po levi strani ceste pripeljal neznan voznik znamke audi, kateri je z vzvratnim ogledalom oplazil vozilo A.N.-ja. Po oplaženju pa neznan voznik z vozilom ni ustavil, temveč je z vožnjo nadaljeval. A.N. je takoj zapeljal za njim in ga Za Savo tudi dohitel, vendar pa se neznan voznik tudi po tem ni hotel pogovarjati z A.N. Ker je A.N. policistom naznanil registrsko številko vozila audi, so policisti prosili za pomoč policiste PP Ljubljana Vič Rudnik, da se z lastnikom tega vozila pogovorijo, saj mu bodo zaradi vožnje po levi strani ceste izdali plačilni nalog, za pobeg po nesreči pa bodo zoper njega podali predlog SP-ju. NEPRAVILNO PREHITEVAL Hrastnik, 26.8. ob 06.50 uri je G.M. vozil po glavni cesti Il.reda iz smeri Hrastnika proti Trbovljam. Ko je z vozilom pripeljal čez savski most, je dohitel pred seboj vozečo voznico O.R., katera je pravilno zavijala levo. G.M. je voznico kljub zavijanju v levo nameraval prehiteti po levi strani, pri tem pa trčil v levo stran vozila in nastala je materialna škoda. Policisti so G.M.-ju izdali plačilni nalog. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA I Hrastnik, 26.8. ob 13.45 uri je G.F. vozil po regionalni cesti Freda, kjer je pri Steklarni zaradi prekratke varnostne razdalje s prednjim delom vozila trčil v zadnji del škode favorit, ki gaje pred njim vozil O.D. G.F.-ju so policisti izdali plačilni nalog. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA II Hrastnik, 27.8. ob 14.20 uri je H.Z. vozila po regionalni cesti Freda iz smeri savskega mosta proti Steklarni Hrastnik, kjer je zaradi prekratke varnostne razdalje s prednjim vozilom trčila v zadnji del BMW-ja, ki ga je vozil državljan Nemčije E.R. iz Dortmunda. Na vozilih je nastalo za najmanj 200.000 SIT škode. Policisti so H.Z. izdali plačilni nalog. NI UPOŠTEVAL ZNAKA Hrastnik, 30.8. ob 05.55 uri je P.M. vozil osebni avtomobil po mestni ulici iz smeri Grajske poti proti regionalni cesti Freda, kjer se je vključeval v prednostno cesto. Ker ni upošteval prometnega znaka "ustavi", je izsilil prednost vozniku O.A. iz Laškega ter na vozilih povzročil za najmanj 200.000 SIT škode. Policisti so na kraju P.M. odredili tudi preizkus alkoholiziranosti. Alkometer je pokazal kljub zgodnji uri kar 2.97 grama alkohola na kilogram krvi. Odvzeli so mu vozniško dovoljenje, zaradi neupoštevanja prometnega znaka pa so izdali plačilni nalog za 10.000 SIT. TRČIL IN POBEGNIL Hrastnik, 31.8. ob 11.55 so policisti obravnavali prometno nesrečo s pobegom na Trgu Franca Kozarja, v kateri je neznani voznik zastave 101 dopoldan trčil v parkiran opel kadett, last J.S. iz Hrastnika. Za povzročiteljem zbirajo obvestila. VOZNIK HUDO POŠKODOVAN Trbovlje, 28.8. ob 01.00 seje na glavni cesti Il.reda pri termoelektrarni zgodila nesreča, v kateri je B.S. vozil avto z neprilagojeno hitrostjo in zapeljal v hrib ter se prevrnil na streho. Pri tem se je hudo poškodoval. GASILCI SO MORALI POMAGATI Trbovlje, 29.8. je D.C. na lokalni cesti Trbovlje-Dobrna zaradi neprilagojene hirtrosti zapeljal s ceste in z vozilom pristal na manjšem drevesu. Zaradi nevarnosti, da se bo avto skotalil po pobočju so na pomoč poklicali gasilce, ki so voznika in avto spravili na cesto. VOZNIK ODPEUAN K ZDRAVNIKU Trbovlje, 5.9. so bili policisti obveščeni o prometni nesreči na parkirnem prostoru pred diskoteko Mesečina. Povzročitelj je nameraval odpeljati pred prihodom policistov. Ker je kazal očitne znake psihičnega zloma, so ga z reševalnim vozilom odpeljali v ZD Zagorje. Aufbiks ^25.8. ob 21.15 so policisti intervenirali na Novem Logu v Hrastniku, kamor je v stanovanje G.D. prišel njegov brat G.A. in se z njim začel prepirati ter ga pretepati. G.A. pa se tudi ob prihodu policistov ni pomiril, temveč jih je začel žaliti in kriliti z rokami. Policista sta uporabila strokovni prijem ter lisice, s katerimi sta kršitelja vklenila zaradi bojazni, da bo v pijanem stanju s kršitvijo nadaljeval in ga pridržala do iztrez-nitve. Zoper G.A. sledi predlog. £ 26.8. v Litiji je P.D. grozil RT.-ju in nanj vpil. Patrulja gaje pomirila in predlagala obisk pri sodniku za prekrške. £ 26.8. v Litiji so iz ZD klicali, da občan grozi in vpije po zdravstvenem domu. Patrulja ga je umirila, kaj več pa bo moral povedati še sodniku. £ 29.8. v Litiji se je na policijsko postajo zglasila občanka in prijavila spor z izvenzakonskim partnerjem M.R., pri čemer je ta brcnil v zadnji del njenega vozila. Nastalo je za 20.000 SIT škode. £ 29.8. v Litiji je občanka Š.N. prijavila, da ko se je sprehajala po Brodarski ulici, da je mimo prišel moški z velikim psom. Ta pes jo je ugriznil v levo bedro, tako da je morala iskati zdravniško pomoč. Zoper občana so napisali prijavo. £ 30.8. so bili policisti obveščeni o kršenju javnega reda in miru. M.L. je doma ogrožal varnost osebe s tem, daje TG. večkrat udaril. Ker kljub opozorilu s kršitvijo ni prenehal in je bila potrebna ponovna intervencija, mu je bila odvzeta prostost in je bil pridržan do iztreznitve. ^31.8. so bili policisti obveščeni, da je A.A. iz Hrastnika prejšnjega večera v prepiru pretepel mladoletnika in ker je ta utrpel lahke telesne poškodbe, bo zoper A. A. podana kazenska ovadba. ^31.8. v Moravčah pri Gabrovki je občan Š.L. prijavil, da pogreša 11 ovac. Ker je imel vse v ogradi, je bilo očitno, da mu jih je nekdo ali izpustil ali pokradel. Ker jih je sedem našel, je prijavo umaknil, sumi pa, da mu jo je zagodla žena. ^31.8. ob 14.45 seje v prostore Policijskega oddelka Zagorje zglasil D.J., kije bil močno vinjen. Z nožem je zagrozil policistom ter nato pobegnil. Ob 15.45 je bil opažen na železniški postaji. V postopku ugotavljanja identitete pa je zopet potegnil večji kuhinjski nož. Policisti so z uporabo spreja in palice storilca obvladali, mu odvzeli prostost in ga pridržali do iztreznitve. Zoper storilca sledi kazenska ovadba na tožilstvu. ^2.9. v Spodnjem Logu je na PP Litija poklicala RA. in prijavila, da soseda koplje po njeni zemlji. Z V.S. imajo že dolga leta ozemeljski spor. Ko je V.S. začela kopai po zemlji nad P. A., jo je le-ta opozorila. V.S. pa jo je zmerjala in žalila. Sledi predlog zoper V.S. ^4.9. v Litiji je V.M. klicala na policijo in prosila za pomoč. Patrulja je ugotovila, da jo je izvenzakonski partner vrgel iz avta, ko sta hotela iti na izlet. Pri tem jo je tudi žalil. Svoje obnašanje bo razlagal sodniku za prekrške. Iv TD Tl. in TL D 9. KIMAVCA 1999 ZAPEUAL NA OUNI MADEŽ Zagorje, 28.8. ob 19.15 je prišlo do prometne nesreče v Trojanskem klancu, kjer je voznik motornega kolesa N.H. v ostrem levem ovinku zapeljal na oljni madež, zaradi česar je padel po vozišču. Nastala je materialna škoda. UMRL NA KRAJU NESREČE Izlake, 29.8. ob 20.08 so bili policisti obveščeni o prometni nesreči pred Izlakam. Voznik A. A. je trčil v nasproti vozeč avtobus in zaradi poškodb na kraju nesreče umrl. SAMO MATERIALNA ŠKODA Zagorje, 4.9. ob 7.10 je voznik M.K. zaradi neprimerne hitrosti na spolzkem vozišču zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v nasproti vozeče vozilo, od tam pa še v odbojno ograjo. V prometni nesreči je nastala samo materialna škoda, povzročitelj pa bo predlagan sodniku za prekrške. AVTO MU JE ZAGOREL Zagorica, 25.8. je R.C. prijavil, da mu gori avto. Patrulja je na kraju ugotovila, da se je vžgala električna napeljava. Skoda je minimalna, požar pa je pogasil sam. S KOSILNICO NEPRAVILNO NA CESTO Zgornja Jablanica, 25.8. je P.A. s kosilnico zapeljal z dvorišča na lokalno cesto. S tem je zaprl pot vozniku D.O. Trčila sta, škode je za cca. 150.000 SIT. PREVRNIL SE JE Litija, 26.8. je G.R. vozil traktor v gozdu. Za sabo je vlekel cca 5 metrov dolg hlod po klancu navzdol. Izgubil je oblast nad vozilom in zapeljal na desni breg, pri tem pa se je prevrnil na levi bok. Voznik je dobil sled poškodb. ZAPRL POT MOTORISTU Sava, 26.8. je voznik B.S. vozil iz Ponoviškega gradu in pri vključevanju na lokalno cesto Litija-Sava zaprl pot vozniku motornega kolesa. Motorist se je umikal, vendar je vseeno padel, k sreči brez posledic. Sledil je plačilni nalog zoper B.S. OTROK V TOVORNJAK Bitiče, 27.8. so ugotovili, da je voznik tovornjaka P.B. vozil skozi Bitiče pri hišni številki 4, kjer je z desne strani izza hiše pripeljal otrok na kolesu. S sprednjim kolesom je trčil v srednji bočni del tovornjaka. Otrok e bil poškodovan in so ga odpeljali na UKC. PUŠČAL JE OUE Hotič, 4.9. je na regionalni cesti neznani voznik neznane registracije na relaciji od Kresniškega mostu do Hotiča puščal za sabo oljni madež. Policija je o dogodku obvestila pristojne službe, ki so cesto posuli. PRI OBRAČANJU POŠKODOVAL AVTO Renke, 5.9. je voznik PJ. z avtom peljal proti Litiji, pred Renkami obrača na vozišču, zapeljal na bankino in poškodoval avto. Sledi predlog sodniku. VOZNICA POŠKODOVANA Primskovo, 6.9. so iz litijskega zdravstvenega doma sporočili, da je pri njih Z.J., ki je imela v jutranjih urah prometno nesrečo na relaciji med Litijo in Primskovim. Napotili so jo v trboveljsko bolnišnico in izročili plačilni nalog. KRADEJO KOT SRAKE 23.8 je bilo na Trgu svobode ukradeno kolo z motorjem Peugeot, na Sallauminesu pa so ukradli gorsko s četrtega nadstropja stanovanjskega bloka. 25.8. je neznanec z izvijačem vlomil v osebni avto na Trgu revolucije, odnesel pa je le kasete. 25.8. so v stanovanjski hiši na Lokah zalotili K.M., ki pa je v tem času odtujil le vžigalnik. Istega dne je neznanec vlomil v osebni avto na Nasipih in odnesel avtoradio Samsung. 27.8. so policiste obvestili, da je neznanec s škarjami prerezal ograjo Avto moto Trbovlje in vlomil v štiri vozila. V vseh štirih je poskušal odtujiti avtoradio, a mu ni uspelo. 29.8. v Litiji se je Š.R. zglasil na PP in povedal, da je v roku meseca dni neznanec vdrl v drvarnico in pobral ribiške palice in ves pribor. Škode je za 60.000 SIT. Istega dne v Litiji je K.K. klical na PP in javil, da mu je neznanec okrog 21.ure izpred trgovine na Dobravi ukradel kolo z motorjem tomos avtomatik. 29.8. je bilo na območju Zagorja odtujenih več GSM aparatov iz parkiranih osebnih vozil. Neznni storilec je vlamljal v vozila in odtujeval le telefonske aparate. 31.8. ob 10.40 so policisti sprejeli prijavo o tatvini dokumentov. Z zbiranjem obvestil so ugotovili, da je neznani storilec prišel v stanovanje skozi odklenjena vrata in kljub temu, da so bili stanovalci doma, izvršil drzno tatvino in odnesel denarnico in dokumente. 5.9. v Gabrovki so vlomili v vozilo Z.M.-ja in odnesli denarnico, v kateri je bilo 30.000 SIT. RDEČI PETELIN Dne 27.8. ob 17.25 uri je zagorelo na Trgu borcev NOB na Dolu pri Hrastniku, kjer je zagorela električna napeljava oziroma plastično ohišje zvonca pri vhodnih vratah. Požar so pogasili gasilci GD Hrastnik, materialna škoda pa znaša najmanj 7.000 SIT. Policisti so napisali poročilo državnemu tožilcu. POLICIJA OPOZARJA Na prvi šolski dan je policija poostrila nadzor v neposredni bližini šol v celotnem Zasavju in pri tem ugotovila pet kršitev, zoper katere bo podan predlog sodniku za prekrške in izrekla 30 denarnih kazni. S poostrenim nadzorom bodo policisti nadaljevali v naslednjih dneh, v manjši intenziteti pa celo leto. Na področju Zagorja v zadnjem času opažajo več tatvin iz stanovanj in parkiranih vozil. Občanom policisti svetujejo, da v vozilu ne puščajo vrednješih predmetov na vidnih mestih in da stanovanja zaklepajo oziroma primerno zavarujejo svoje imetje. 9. KIMAVCA 1999 117 f? Ji. n gi n ni I jjllljj 1 v I r I I I L Mali oglasi vZasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico ■ in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta ZO.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. ' Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed)r kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. | Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno ■ skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. 4» • 4» TELMOSOI/26242 L ji . 0001/35140 WVW Ulica 1. {unija 7 NEPREMIČNINE 1420 TRBOVLJE NflJHITREJSfl IN NAIVARNEJSA POT PRI PRODAJI, NAKOPU STANOVANJ. HIS, POSLOVNIH PROSTOROV. VIKENDOV IN PARCEL | -LOKE PRI ZIDANEM MOSTU: stanovanjska hiša, na novo urejena, prijetno okolje, 1000 m2 zemljišča, cena 7.500.000 SIT oz. 75.000 DEM TRBOVLJE, ZGORNJI DEL MESTA; dvoinpolsobno stanovanje, 49 m2, CK, balkon, lepo urejeno, cena: 4.800.000,00 SIT OZ. 48.000 DEM STANOVANJA, PARCELE V CENTRU HRATSNIKA prodam stanovanjsko hišo na Cesti padlih borcev 14, staro 40 let, neto površina prostorov (klet, pritličje, mansarda) 115 m2, velikost parcele je 667 m2, prometna vrednost celotne nepremičnine znaša 6 mio SIT, inf. na tel. 061/831-344 (vsak dan od 7. do 8. ure in od 21. do 22.ure) PRODAM 2-sobno stanovanje v centru Zagorja, 56 m2, tel: 64-461 (od 18.00 - 19.00 ure) PRODAM parcelo za zidanico ali vikend, velikost 3000 m2, na sončni legi v Suhadolu, tel.: 063/ 772-887 (zvečer) ODDAM opremljeno stanovanje študentom (4-5 oseb), TV, CK, TEL, v Luciji pri Portorožu, tel.: 066/771-417 RAZNO KUPIM surf 140-180 1, komplet, jadro 4-6m2 in otroško jadro, tel.: 22-911 (zvečer) PRODAM motorolo d520, rabljeno pol leta, cena 30.000 SIT, tel.: 62-581 ORGANIZIRAM prevoz za ogled papeža za 7 oseb, tel.: 61-416 PRODAM suhova bukova drva, možna dostava, tel.: 0609/ 647-239 ORGANIZIRAM razne prevoze za 7 oseb po vsej Sloveniji, tel.: 61-416 PRODAM peč za etažno CK na trda goriva, central 17, po ugodni ceni, tel: 64-828 PRODAM nove snegobrane za salonitno kritino, 150 kom, samo 9.000 SIT, tel.: 28-440 ŽIVALI PRODAM zajce za zakol ali rejo, lahko tudi očiščeni, tel: 28-440 PPRODAM 4 zimske gume za roverja, 2 na platiščih, tel.: 66 - 099 ORGANIZIRAMO POČITNICE NA DEŽELI ZA OTROKE DO 12.LETA, BOGAT PROGRAM, TEL.: 041/402-788 ALI 041/418-748 INŠTRUKCIJE INŠTRUIRAM angleški jezik, sem študentka 4.letnika angleščine, tel.: 26-612 INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in SŠ, tel.: 64-610 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, prevajam iz angleščine v slovenščino in obratno, tel.: 25-717 INŠTRUIRAM poslovno matematiko in računovodstvo za srednjo šolo, tel.: 28-274 PREPISUJEM seminarske in diplomske naloge, tel.: 28-274 INŠTRUIRAM angleščino za osnovnošolce, tel.: 64-425 INŠTRUIRAM vse za osnovno šolo, slovenski, angleški in nemški jezik za srednjo šolo ter osnove italijanskega jezika, tel.: 28-391 ŽELITE BOLJŠO OCENO - Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tel’.: 29-390 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel. ali fax: 48-332 OSNOVNOŠOLCI! Pomoč pri vseh predmetih, tel.: 041/553-217 PREPISUJEM seminarske in diplomske naloge z osebnim računalnikom - lepo, hitro in brez napak, tel.: 71-323 DIPLOMIRANI INŽENIR inštruira matematiko in predmete elektrotehnike, tel.: 27-657 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, tel.: 26-171 ŠESTOŠOLCI, SEDMOŠOLCI IN OSMOŠOLCI! Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tel.: 73-719 INŠTRUIRAM matematiko in predmete elektrotehnike, sem diplomirani inženir elektrotehnike, tel.: 27-657 INŠTRUIRAM fiziko, matematiko in angleščino za SŠ in OŠ, tel.: 35-101 OSNOVNOŠOLCI pomagam vam pri vseh predmetih. Tel: 061/ 881 - 364. DELO DIPLOMIRANA EKONOMISTKA z znanjem angleškega, nemškega, italijanskega jezika išče zaposlitev, tel.: 21-711 IŠČEM delo kot natakarica. Sem zanesljiva in poštena, tel.: 041/557-390 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/715/ 735 TESARSTVO HREN vam nudi smrekov opaž l.kvalitete - cena: 660,00 SIT m2, ladijski pod -1250 SIT m2, brune po 1390,00 SIT m2. Na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, na zalogi kamen Pohorski lomljenec za polaganje škarp - 950 SIT. Tel.: 063/ 762-986 DEKLE ZA DELO V GOSTINSKEM LOKALU v Kresnicah zaposlim, cenjene ponudbe na 041/730-731. ZAHVALA Ob nakupu računalniške opreme se zdravniki kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Trbovlje zahvaljujemo donatorjem g.Jožetu Lukmarju in direktorju GD Hrastnik g. Iztoku Slanšku za njihov prispevek. unill [ n/ za brezplačni mali oglas I Tekst: .... t'- o ............ 'Z U ............ >, S Moj naslov: c N Vila 9. KIMAVCA 1999 KMN AMG Juventus Hrastnik ORGANIZIRA 4.tumir v malem nogometu Hrastnik 1999. Turnir bo v športnem parku na Logu v Hrastniku in bo potekal v soboto, 18.9.1999. Žrebanje bo v torek, 14.09.1999 ob 20.30 uri v gostilni Senica v Hrastniku. Prijavnina znaša 5.000 SIT in jo lahko poravnate v gotovini ali na ŽR. št. 52700-620-112 05 1331116-505641. Najboljše štiri ekipe bodo nagrajene in sicer 1.mesto pokal + 40.000 SIT, 2.mesto pokal + 30.000 SIT, 3,mesto pokal + 20.000 SIT, 4.mesto pokal + bon za gostinske usluge v gostilni Senica. Pokal bo tui za najboljšega igralca, strelca in vratarja. Prijave sprejema Jože Hočevar, osebno ali po telefonu 0601/ 43-746 (doma) ali 0601/54-747 (služba) oziroma se lahko prijavite na dan žrebanja v gostilni Senica. Vljudno vabljeni! Badmintonsko društvo SPIN ORGANIZIRA dva tedna odprtih vrat in sicer od 15.9.1999 do 31.9.1999, ob ponedeljkih, sredah in petkih v večernih urah od 20. do 22.ure v telovadnici OŠ Toneta Okrogarja. Vse podrobnejše informacije na telefonu 041/779-383. Pridružite se nam, ne bo vam žal! Kolesarsko društvo Partizan Trbovlje ORGANIZIRA 9.vzpon na Kum s kolesi, ki bo v nedeljo, 12.9.1999 ob lO.uri s startom izpred železniške postaje Trbovlje. Kolsarji bodo razporejeni v 7 skupin. Vsi tekmovalci dobijo majico in praktično darilo, zmagovalci posameznih kategorij pa dobijo še pokale. Na cilju dobi vsak tekmovalec malico in napitek, Startnina pa znaša 2.000 SIT. Vse dodatne informacije dobite po telefonu 24-244 ali 35-310. Vabljeni! Karate klub Tika Trbovlje OBVEŠČA, da so že začeli z rednimi treningi. Na trening lahko vsak pride v svojo lansko skupino. Vpisujejo tudi v novi začetni tečaj v večnamenskem prostoru OŠ Trbovlje in sicer ob sredah in petkih od 17.00 do 19.00 ure. Vabljeni! ŠKLAB OBVEŠČA, da je že 5.tradicionalni turnir v ulični košarki ŠKLABBALL '99 prestavljen na nedeljo, 12.9.1999 ob 11.uri. Turnir bo potekal na igrišču Partizan v Trbovljah, v primeru slabega vremena pa bo prireditev v telovadnici. Tekmovanje trojk bo potekalo v moški in ženski kategoriji. Za vse obiskovalce pripravljajo bogat program in presenečenja. Tudi za lepe nagrade je poskrbljeno, saj je nagradni sklad v višini 300.000 SIT. Vse ekipe bodo prejele praktične nagrade, najboljše ekipe v obeh kategorijah pa tudi denarne nagrade in prehodni pokal. Prijavnina za ekipo je samo 1000 SIT. Vse informacije in prijave ekip na telefon 66-209 (popoldne) in 041/578-466. Vabljeni! Prireditve v počastitev 9.avgusta, praznika občine Zagorje ob Savi v letu 1999; - 17.september ob ll.uri: otvoritev prenovljene tehnološke linije v delniški družbi Siporex, - 24.september ob 15.uri: otvoritev prodajalne z mesom -Mesarija KUM na tržnici v Zagorju. Občina Zagorje ob Savi in Kulturno društvo Cantate Čemšenik VABITA ob prazniku občine Zagorje ob Savi in izidu prve kasete in zgoščenke na promocijski koncert vokalne skupine Cantate, ki bo v petek, 10.septembra ob 19.uri v Kulturnem centru Delavski dom Zagorje. Vstop je prost! Vabljeni! [p [R ® CR & M [IM® KINO HRASTNIK 9.9. - 12.9. PERDITA DURANGO (drama), čet. ob 19.00, pet. in ned. ob 17.00; 10.9. - 12.9. PAST (romantična ljubezenska pustolovščina), pet. in ned. ob 19.00, sob. ob 17.00 in 19.00; 15.9. - 19.9. BLONDINKA (komedija), sre., čet. ob 19.00, pet. in ned. ob 17.00; 17.9. - 19.9. GENERACIJA X (akcijska drama), pet. ob 19.00, sob. ob 18.00, ned. ob 19.00; 22.9. SOCIALIZACIJA BIKA (SLO celovečerni animirani film) ob 19.00; KINO DOL PRI HRASTNIKU 11.9. PERDITA DURANGO (ljub.drama) ob 18.00; 18.9. BLONDINKA (komedija) ob 18.00; KINO TRBOVLJE 9.9. ZALJUBLJENI SHAKESPEARE (romantična komedija) ob 18.00 in 20.15; 10.9. - 13.9. SIMON BIRCH (drama), pet. in pon. ob 20.00, ned. ob 18.00 in 20.00; 11.9. FILMSKI MARATON - PROST VSTOP ZA VSE LJUBITELJE FILMA V PRENOVLJENI DVORANI; ob 9.00: ŠKRATJE, ob 11.00: MRAVLJINEC (otroška risana filma), ob 16.30: IZGUBLJENI SVET (JURSKI PARK 2) (ustolovski spektakel), ob 19.00 TWISTER, ob 21.00 JUTRI NIKOLI NE UMRE (akcijska spektakla); 14.9. - 16.9. KO PRIDE JOE BLACK (ljubezenska drama), tor., sre. ob 19.00, čet. ob 20.00; 17.9. - 20.9. MATRICA (ZF), pet., sob. in ned. ob 18.00 in 20.30, pon. ob 18.00; TOTALNI POKVARJENCI (brutalna komedija), tor., sre. ob 20.00 KINO ZAGORJE 9.9. -12.9. GLASBA IZ DRUGE SOBE (drama) čet.ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00; 11.9. - 14.9. GODZILA (ZF akcija) sob., ned. in tor. ob 18.00, pon. ob 19.00;; 14.9. FILMSKO GLEDALIŠČE: KAJ DOGAJA (komedija) ob 21.00; 15.9. - 19.9. VSE ZA STAVO (komedija), čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00; 17.9. - 21.9. NORI NA MARY (komedija) pet., pon. in tor. ob 19.00, sob. in ned. ob 18.00; 22.9. GENERACIJA X (drama) ob 19.00; KINO IZLAKE 12.9. GODZILA (ZF) ob 20.15; 19.9. NORI NA MARY (komedija) ob 20.15; f \REVIRSKA LJUDSKA UNIVERZA \L0Š01^' TRBOVLJE Program izobraževanja za leto 1999/2000 Pridobitev izobrazbe 1. Osnovna šola 6., 7. in 8 razred 6. Elektrikar-energetik 2. Kuhar-natakar 7. Elektrotehnik-energetik 3. Prodajalec 4. Voznik motornih vozil 8. Visoka poslovna šola 1. in 3.letnik 9. Visoka šola za organizacijo 5. Prometni tehnik jn management 1. in 3. letnik Usposabljanje in izpopolnjevanje 1. Usposabljanje za računovodje (po V.stopnji) 2. Usposabljanje za komercialista (po V.stopnji) 3. Upravljalec lahke gradbene mehanizacije - USO II 4. Voznik viličarja - USO II 5. Skladiščni delavec - USO I 6. Zidar za zidanje in ometavanje - USO II 7. Kuharski pomočnik - USO II 8. Natakarski pomočnik - USO II 9. Tečaj vodenja poslovnih knjig za samostojne podjetnike in mala podjetja 10. Tečaj za upravljalca gradbene mehanizacije 11. Tečaj za voznika viličarja 12. Tečaj varstva pri delu in požarnega varstva Splošno izobraževanje 1. Slovenščina kot drugi jezik - tečaj 2. Priprava na izpit iz aktivnega znanja slovenskega jezika 3. Tečaj tujih jezikov (začetni, nadaljevalni in intenzivni) - angleščina - nemščina - italijanščina - francoščina 6. Retorika za vodilne delavce 7. Poletna šola angleškega jezika in slikanja 8. Usposabljanje za uspešno komuniciranje 9. Voditelj čolna 10 Tečaj šivanja in krojenja - začetni - nadaljevalni 4. Ekološko izobraževanje in osveščanje 11. Kuharski tečaj 5. Program za demokracijo 12. Tečaji računalništva - izobraževanje žensk za demokracijo 13. Priprava dijakov na maturo ali zaključni izpit Dodatne informacije dobite na Revirski Ljudski Univerzi Trbovlje, Trg svobode lla, tel: 0601-31-190 in poslovnem centru Graščina, Grajska ulica 2, Zagorje, tel: 0601-55-120 ■bnilD?,TlD3 M 9. KIMAVCA 1999 22.3.-20.4. 21.4.-21.5. Čeprav boste imeli občutek, da so se vam prijatelji izneverili, ker vas niso pripravljeni poslušatei, vedite, da ste glede na to, koliko sami napravite zanje, pričakovali preveč. Ohranili boste dobro voljo in optimizem. Št.: 15. Ne zamerite prijateljem, ker vam niso nenehno na voljo in se ne ukvarjajo z vašimi težavami. Morda pa so vas že prevečkrat videli takšne in vedo, da vam \1%' skoraj .ni c/SL mogoče ustreči. Št.: 23. Ne prenašajte bremen svojih težav na 22.5.-21.6. druge in ne pričakujte, da jih bodo reševali namesto vas. Če se ljudje niso kar naprej pripravljeni ukvarjati z vami, to še ne pomini, da jim je vseeno, kaj se z vami dogaja. Št.: 4. Življenje skušajte jemati drugače in prepričali se boste, da ni tako črno, --kot se vam 22.6.-23.7. zdj. Osredotočite se na lepe strani dogodkov in ne iščite poma-njkljivosti za vsako ceno. Potrudite se ohraniti nova poznanstva. Št.: 10. Veliko vam bo do tega, da se uveljavite. Opirajte se na lastne moči, saj boste v tem primeru res zadovoljni z doseženim uspe-hom. Kar vas je na ljubezenskem področju v preteklosti vzne-mirjalo, se bo tokrat razrešilo. Št.: 5. Nikar ne ravnajte s sabo v rokavicah. Stvari, kijih boste morali spremeniti, so nujne, sicer ne morete 24.8.-23.9. pričakovati napredka na nobenem področju. Bodite odločnejši in ne dvomite o vsem, kar zraste v vaši glavi. Št: IB. ii 24.7.-23.8. /Colo odnos doo-oif zr&i.za naraš&af, pre-donpo deponsdo dahi? Pom&n zodono zato ni o- trn, da odrasdi narodipo otno£e.l pač pa da otn-odi norcdipo starše, (Peter de l/riesj Skupaj se je od 24,8, do 4.9. rodilo 18 otrok v trboveljski porodnišnici, fantkov je 12, deklic pa 6. 24.8.1999 Justina Salober, Zagrad 3, Radeče - sin David Trček Tea Primožič, Jagnjenica 59, Radeče - sin Urh Starina 25.8.1999 Marija Sladič, Veliko Širje 21, Zidani most - sin Alen Kerkoč 26.8.1999 Mojca Plevčak, Jablana 27a, Zagorje - hči Taja Gorenc Urška Naraglav, Savinjska cesta 1 la, Trbovlje - sin Šan-Ben-jamin Vindiš Andreja Helbel, Pristoškova 8, Vojnik - hčerka Maja 27.8.1999 Marjeta Letner, Gledališki trg 3, Celje - sin Tilen 29.8.1999 Mateja Kralj, Gimnazijska cesta 22, Trbovlje - sin Tilen 30.8.1999 Nataša Bola, Trg revolucije 22, Trbovlje - sin Nik Pucko 1.9.1999 Fabijana Lah, Gimnazijska cesta 29d, Trbovlje - hčerka Maša-Pia Ustar Andreja Selčan, Ljubljanska 24, Celje - hčerka Taša 2.9.1999 Nataša Borštnar Kočnar, Nasipi 14, Trbovlje - sin Aljaž Kočnar Marjeta Veber, Jagnjenica 19b, Radeče - hčerka Klara Sterna Petra Majcen, Trnovlje pri Socki 1, Vojnik - sin Denis Jersevak Ksenija Štrajhar, Jevšnikova 23, Kisovec - sin Gašper Habjan Stanislava Čadež, Padež 6, Podkum - hči Sani 3.9.1999 Tatjana Majcen, Obrežje 66, Radeče - sin Aladin Geršak 4.9.1999 Simona Kosem, Jagnjenica 41, Radeče - sin Anže Podlesnik trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9-12 nedelja 10-12 V nekaterih stvareh boste dokazali, da ste močni, druge pa vas bodo spravile na tla. Nikar ne tekmujte z namišljenimi nasprotiniki, ker se boste prehitro utrudili. Deležni boste pozornosti in naklonjensti nasprotnega spola. Št.: 24. Na nekatere dogodke in ljudi pač ne boste 24.9.-23.10. m 24.10.-22.11. <"17 23.11.-22.12. mogli vplivati, kar pa še ne pomeni, da ste nesposobni. Dobro bi bilo, da svojih sposobnosti ne dokazujete tako, da pri tem tlačite druge, saj vam to ne bo prineslo nič dobrega. Št.: 27. Do določene sto-pnje so vaša prizadevanja za to, da bi bil samostojnejši in neodvisni, upravičena in razumljiva. Pomembno pa je, da pri tem pazite na postopnost in se ne spra-vljate v položaj, ki jim zaenkrat še niste kos. Št.: 19. Pomembno je, da se umirite in si razjasnite, kaj vas žene v takšen način živ-ljenja. Neče-mu se hočete izogniti, a se boste verjetno prav s tem prisiljeni soočiti. Z odkritosrčnostjo bi lahko rešili kar nekaj stvari. Št.: 3. V osebnem življenju boste našli veliko zadovoljstva. Ne dovolite, da bi ga kaj skalilo. Za živčnost in zoprne obveznosti bo še veliko časa. Pred sabo imate tudi precej razburljivo ljubezensko življenje. Št.: 9. 23.12.-20.1. 21.1.-19.2. Npmarfcrga vam bo za-j ’V bava, ostalo bo moralo nekoliko počakati. Če imate odgovorno delovno mesto, bi bilo dobro, da razmišljate tudi o obveznostih. Samske Ribe boste priljubljene in obdane z oboževalci. Št.: 20. c:4 ** TJ 20.2.-21.3. NAGRADNA KRIŽANKA + NAGRADNA KRIŽANKA BATNI MOTOR Z NOTRANJIM IZGOREVANJEM, PRI KATEREM.SE EN CIKEL DPRAVIV ŠTIRIH TAKTIH OSTRA KOCINA NOSILEC DOLOČE- NEGA NASLOVA, NAZIVA SRBSKI ZGODO- VINAR RUVARAC ROMAN SMOLEJ LETOVIŠKI KRAJ PRI OPATIJI GLAS. ZVOI< KLIC, POZIV SOLSKI UČNI PREDMET NORVEŠKA ALPSKA SMUČARKA BAKKE NAMIBIJSKI VODITELJ (SAM DANIEL) RUSKA IGRALKA SAVINA MURSKA SOBOTA ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI AMERIŠKA PEVKA TURNER NAS .LITERAT. ZUPANČIČ BIVSJ AMERIŠKI PREDSED- NIK REAGAN GLAVNI PRITOK KONGA /AFRJKI, TUDI JAPONSKI SMUČARSKI SKAKALEC (NORIAKI) HLADEN MORSKI TOK OB ZAH. OBALI J. AMERIKE GEIŠKA ČRKA SIMFONIJA RIMSKEGA KORSAKOV. PRESKRBA Z ŽITOM SLOVENSK INDUSTRIJSKI OBLIKOVALEC (MARKO) KEMIJSKI ZNAK ZA NATRIJ FRANCOSKI IGRALEC VENTURA OKUSEN JUŽNI SADEŽ STRUPENA KAČA, KOBRA NAS LITERAT (FRAN) TRGOVIN/ (REDKO) ARABSKA DRŽAVA MLEČNA ALKOHOLNA PIJAČA KAVKASKIH TATAROV LETOVIŠČE PRI PRE-SPANSKEM JEZERU LANTAN AMERIŠKI SATIRIK BUCHVVALD ISLAMSKI SODNIK REKA V SREDNJI ITALIJI ZADNJA DVA VOKALA PREBI- VALEC EOLIJE PERUJSKI PISATELJ MARIO VARGAS NEMŠKA TENISACICA HUBER AM. IGRAL. (VVARREN) RUSKI PLESALEC IN KOREOGRAF (SERGE) PRIPRAVA ZA TKANJE VODNO PLOVILO AVTOR: BOJAN ARKO KRAJ POD FRUSKO GORO V SREMU NECA FALK NAJVISJA ŽIVAL NA ZEMLJI RUSKI PESNIK (SERGEJ) IZRAELSKI SKLADA- TELJ (JOSEF) ALEK- SANDER (KRAJŠE) SAMO- STANSKI BRAT MEDNARODNA ORGANIZACIJA ZA BEGUNCE SLOVARČEK- ILAFtION: srbski zgodovinar Ruvarac LLOSA: perujski pisatelj KASAI: pritok Konga ' NUJOMA: namibijski politik TURK: slovenski industrijski oblikovalec LOVSKA Mož se vrne z lova in nekoliko skrušen pravi ženi: "Draga, ves mesec ti ne bo treba kupovati mesa!" "Res, kaj si pa ustrelil?" "Veliko neumnost, vso plačo sem zapravil!" PEŠCA Kmet žene svojo kravo preko mostu, ko ga ustavi policaj: "Mar ne vidite, da je ta most samo za pešce?" "Seveda vidim, vendar, mar vi mislite, da se moja krava na biciklu pelje?" POSLEDICE "In kako se je končal tvoj močan pretres možganov?" "Slabo! Zaradi tega me še danes boli glava!" "Pa te niso uspeli ozdraviti?" "So, toda med zdravljenjem sem se zaljubil v bolničarko in se poročil z njo!" RAZKOŠJE Bogatašev sin reče očetu: "Oče, kupi mi nov avto!" "Kaj pa je s tistim, ki sem ti ga kupil minuli teden?" "V tistem je pepelnik že poln!" Wt)L ...da so se petelinji boji, ki so jih poznali že v stari Grčiji, odvijali tudi v srednjem veku. V naslednjih obdobjih pa je zanimanje zanje polagoma upadlo, tako da se danes nad njimi navdušujejo le |e v nekaterih predelih Španije, Francije, osrednjega dela Južne Amerike in na Filipinih. ...da ima volilec v Združenih državah Amerike za glasovanje na razpolago največ šest minut časa. ...da so nekatere bakterije človeškemu organizmu nujno potrebne, npr. bak- terije v prebavilih, saj brez njih ne bi mogli prebaviti vitaminov. ...da inteligenčni kvocient otroka določijo tako, da njegovo mentalno starost delijo s telesno, rezultat pa pomnožijo s številom 100. Tako na primer znaša inteligenčni kvocient osemletnega otroka, ki je na stopnji dve leti starejšega otroka, 10/8 x 100 = 125. ...daje veliki angleški kemik in fizik Michael Farada)' že leta 1821 izdelal generator izmeničnega toka in skonstruiral elektromotor. Šele dvajset let po njegovi smrti (umrl je leta 1867) pa so bile njegove ideje dokončno uresničene in praktično uporabljene. 9. KIMAVCA 1999 IvTiT Iv.Tars NAGRADNA KRIŽANKA dnevni bar -nočni klub Sp. Izlake 9, Izlake, telefon OBOI -71-161 * Petek, 10.9. - Koncert skupine JOV (nojvečji hiti Petro Groše, Danijele, Stovroso, Sonje, Magazina,...) - vstopnina 700 SIT + 1 drink gratis! * Sobota, 11.9. - Sangrija Party, Performance by €rika, DJ Voice Zoki Dl - vstopnina 500 SIT * Petek, 17.9. - Moški striptiz (do 01.00 imajo vstop samo ženske) - za vsako obiskovalko smo poskrbeli za dodatna presenečenja - vstopnina 500 SIT + 1 drink gratis! REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 22.9. 1999 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.18/99". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (kije ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakajo: 1. Bon v vrednosti 10.000 SIT kluba Imperius 2. Bon v vrednosti 5.000 SIT kluba Imperius 3. Bon v vrednosti 3.000 SIT kluba Imperius TRBOVLJE Četrtek, 9.9. in 16.9.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Petek, 10.9. in 17.9.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Sobota, 11.9. in 18.9.1999 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00) Nedelja, 12.9. in 19.9.1999 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Izžrebanci nagradne križanke 16/'99 (nagrade prispeva klub Imperius Izlake): 1. : Bon v vrednosti 10.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: KATJA ZORE, TABORNIŠKA POT 11, HRASTNIK 2. : Bon v vrednosti 5.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: ANGELA URŠIČ, CESTA ZMAGE 14, ZAGORJE 3. : Bon v vrednosti 3.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: SLAVI RAKIB, CESTA 9.AVGUSTA 34, ZAGORJE Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 13.9.1999 do 21.9.1999 od 7.00 do 10.00 ure. Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ponedeljek, 13.9. in 20.9.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Torek, 14.9. in 21.9.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Sreda, 15.9. in 22.9.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) * Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00 Ponedeljek, 13.9. in 20.9.1999 10:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:30 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI, 15:00 DOBRO JUTRO- DOBER DAN (PONOVITEV),16:00 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 6:30 ADRENALIN ZA VSAK DAN, 16:55 EPP, 17:00 C-TRAK, PONOVITEV SOBOTNE ODDAJE, 19:00IZSTARESKRINJE : PESEM DOMAČA, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:25 ZADETEK V POLNO.21:00 BREZ ŠMINKE, 21:30 EPP, 21:35 RESNICA O VINU, 22:10 ZASAVJE DANES(P), 22:25 EPP, 22:30 FILM : VIDEOSTRANI Torek, 14.9. in 21.9.1999 10:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:30 IZ STARE SKRINJE :PESEMDOMAČA, 15:00DOBRO JUTRO - DOBER DAN (PONOVITEV), 16:00 VIDEOTOP/NAJ VIDEO, 17:00 ZADETEK V POLNO, ODDAJA O ZASAVSKEM ŠPORTU (P), 17:30 ZA PIKO VEČ, 17:55 EPP, 18:00 RISANKA, 19:00 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:15 SLOVENSKE ZVEZDE, 21:45 ZASAVJE DANES (P), 22:00 EPP, 22:00 "ZADETEK V POLNO; ODDAJA OZASAVSKEM ŠPORTU (P)", VIDEOSTRANI Sreda, 15.9. in 22.9.1999 VIDEOSTRANI, 10:00 DOBRO JUTRO-DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:00 IZSTARESKRINJE : PESEM DOMAČA, 14:30 VIDEO TOP/ NAJ VIDEO, 15:00 DOBROJUTRO-DOBER DAN, 16:00 KUL-T-URA, 16:55 EPP, 17:00 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 17:30 SLOVENSKE ZVEZDE, 19:00IZSTARESKRINJE :PESEM DOMAČA, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:20 ZLATI ZVOKI, 21:45 ZASAVJE DANES (P), 22:00 EPP, 22:05 GALERIJA PORTRETOV VČASU IN PROSTORU, VIDEOSTRANI Četrtek, 9.9. in 16.9.1999 VIDEOSTRANI, 10:00 DOBROJUTRO-DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:30 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN (P), 16:00 GALERIJA PORTRETOV V ČASU IN PROSTORU, 16:45 VIDEOSPOTI, 17:00 ZLATI ZVOKI, 18:25 EPP, 18:30 BINGO BONGO - OTROŠKI KVIZ, 19:00 ODDAJA ZLTV, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:25 AKTUALNO, 21:10 EPP, 21:15 BREZ ŠMINKE, 21:45 ZASAVJE DANES(P), 22:05 EPP, 22:15 VIDEOBOOM 40, VIDEOSTRANI Petek, 10.9. in 17.9.1999 10:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 15:00 DOBROJUTRO - DOBER DAN, 16:00 "AKTUALNO;", 16:25 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI, 16:50 EPP, 17:00 ODDAJAZLTV-LOKA TV, 17:30 BINGO BONGO-KVIZ (P), 18:00 EPP, 18:05 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 18:30 KUHAJMO SKUPAJ, 19:00 PESEM DOMAČE, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:20 EPP, 20:30 VIDEOBOOM 40, LESTVICA SLOV. ZABAV. GLASBE, 21:25 EPP, 21:30 BREZ ŠMINKE, 22:00 ZASAVJE DANES (P), 22:15 EPP, 22:20 "RESNICA O VINU; DOKUMENTARNA ODDAJA", VIDEOSTRANI Sobota, 11.9. in 18.9.1999 VIDEOSTRANI, 10:00 C-TRAK, 12:00 ČESTITKE, 12:30 PESEM DOMAČA, 13:00 KUHAJMO SKUPAJ, 13:30 EPP, 13:35 ODDAJA ZLTV, 14:05 AKTUALNO, 14:30 EPP, 15:00 BREZ ŠMINKE, 15:25 GALERIJA PORTRETOV V ČASU IN PROSTORU, 16:10 ODDAJAZLTV, 16:40 ZADETEKVPOLNO-PONOVITEV ŠPORTNE ODDAJE, 17:00 EPP, 17:05 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 17:30 VIDEOSPOTI IZARHIVA TV CENTER, 18:00 ZAPIKO VEČ,IZOBRAŽ.ODD., 18:30 RISANKA, 19:30 PESEM DOMAČA - IZ ARHIVA, 20:00 VIDEOSTRANI Nedelja, 12.9. in 19.9.1999 12:00 ČESTITKE, 12:30 KUHAJMO SKUPAJ /P/, 13:00 VIDEO TOP/ NAJ VIDEO, 13:45 EPP, 14:00ZLATI ZVOKI, 15:30 SLOVENSKE ZVEZDE, 16:55EPP, 17:00 FILM, 18:50 EPP, 19:00 RESNICAOVINU, 19:30 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA - ARHIV, 20:00 VIDEOBOOM 40,VIDEOSTRANI 9. KIMAVCA 1999 J j.Jf.G j. Po mnenju ministrstva za kulturo Republike Slovenije, odlok št. 521-08/94-03 - 404, šteje „Trifail Tribune,, od 29.11.19431. med proizvode, za katere se ne plačuje DDV ... Zlo za duševne zasluge, tu niti ni važno kakšne vrste, keativnega umetniškega ustvarjalca je, da mora čakati, da tisti pohvalijo dobro,(za kar sami menijo, da je dobro), in, iz katerih le slabo pride kakšen dan na površje njih samih duša na vpogled!! Da!! In sploh povrhu še, da mora tak kreativen mlad talent sprejemati krone iz onih drugih rok človeške razsodnosti, njih te bajne lastnosti, od katere imamo večina ustvarjalcev toliko, kot kastrati plodilne moči - hočem reči - nerodoviten, šibak, analogen kreativni naboj!! Zmožnosti razlikovanja, in potemtakem razsodnosti, tega, ja!! nam manjka!!! Ker ljudje ne vedo več razločevati pristnega od nepristnega, ne ovsa od plev, ne zlata od bakra in ne vidijo velikega razstoja med navadno glavo in najredkejšo. Uspeh tega pa je pritličnost, katero izraža davni, staromoden, stišec takole: ... velikim je možem usoda pač na sveti, kadar iih ni več tu. začnejo v nas živeti ... Oi! ...___________________ Odkar so trboveljski fuzbalisti strumno podpisali veleumni „Pakt o debilnosti,, s trboveljskimi kinologi, se nikakor ni pretirano čuditi njihovim, se reče, fuzbalističnim, velerezultatom ... ki so, milo rečeno, na psu. In če malo pomislim (za razliko od nekaterih, ki so za to plačani...) mogoče pa le ne bi bilo napak, ako bi kdaj v prihodnje spustili na „svojo„ zeleno poljano kakšne toplokrvne lipicance ... ... ko se pes naje, ne uboga več svojega trenerja ... Oj! ... Samo notica. Vsem trboveljskim pasjeljubcem in njihovim šefom sporočamo, (zadnji državni CAC razstavi na rob), žalostno novico: Društvo za borbo proti mraku o zaključnih (berkočiščevalnih) dejavnostih, ki naj bi tudi spadale k takšni prireditvi, ne bo pisalo ...in marsikdo med vami si je sedajle oddahnil... ... krutostje doma v slabičih ... Oj! ... V stari Jugoslaviji so imeli časopisi nacionalnih hiš prav zanimiva imena, ki so že v svoji osnovi nakazovala, katera od republik je v čem v prednosti pred ostalimi. Pa si poglejmo, kako je to takrat izgledalo. Makedonci so imeli „JUTRO„ Albanci in Šiptarji so brali „RILINDIJO„ Črnogorci, hrabri momci, so prisegah na „BORBO„ Srbe je vedno mikala „POLITIKA,, Hvati so brali „VJESNIK„ Slovencem pa je ostalo „DELO ... „ Danes, v času totalne primatizacije medijev, mi je nekako kar težko verjeti, da se še kdo prebije celo do zadnje strani ZASAyC-a, (za kar Vam nikoli ni žal truda, a j tku!??) Tako se boste tisti, ki se vam ta podvig vendarle in kljub vsemu posreči, verjetno še spomnili, da sem nedolgo tega zapisal, kako že leta nazaj trudoma in z veliko muko a vendar vztrajno do že skoraj nezavesti, iščem bankovec z serijsko številko OJ 140655, pod šifro „Čustvena navezanost,, Ko ti neki dan v nabiralniku zašacam pismo, neznanega simpatizerja naše strani... zgodbo naprej pa tako bolj ah manj vsi poznate!! V glavnem: Kdor išče ta najde!! Ta boljše stvari so ponavadi na podnu. Tako je tudi tokrat. Z veseljem torej oznanjamo, daje Ovnikov PERKMANDELJC vdrl na Internet. Vse zainteresirane obveščamo, da se ga da najlažje izslediti na domačem http: / / members. xcom. com / trbvolje / perkmandeljc !! Ajnfuk, ne ... ... mnogo stvari je, ki bi jih najraje vrgli vstran ... češe ne bi bali, da jih nepobero drugi ... Oj! ... NAJEMNINE, STEREOTIPI, VSI BI VEČ, 300 TISOČ POBITIH (?), POMLAD ZELENIH, DEVETLETKA Naša vlada nam je znova podražila naftne derivate. Ne za veliko, a ker se mnogim plače le redko »podražijo«, niti ne za tako malo. Pa ostanimo še nekoliko pri številkah. Ker nas razen opozicije, nekaterih kritičnih peres in občasno nadškof dr.Franc Rode le redko obveščajo o problemih slovenskega naroda, vam tokrat predstavljamo nekaj teh, ki se tičejo predvsem študentov in žepov njihovih staršev. V naši prestolnici je za študente mesečna najemnina sobe s souporabo kopalnice kar 20.000,00 SIT in več, najemnina garsonjere 45.000,000 SIT in več ter najemnina enosobnega stanovanje 50.000,00 SIT in več. Kje je tu prehrana, šolske potrebščine, žepnina idr. Mnogi pa si v Zasavju težko privoščijo že celo nakup šolske mesečne vozovnice za svoje otroke. Mesečna vozovnica za lokalni avtobus in vlak do Ljubljane stane kar okrog 20.000,00 SIT. Da ne bo pomote. Vsi zgornji podatki so za enega otroka. Nekateri pa na uk v Ljubljano in drugam pošiljajo tudi več svojih otrok. Oni dan sem slišal, da se nekateri igralci tenisa v Kisovcu pritožujejo, da jih otroška igrala (kjer pa so igrala so tudi otroci, mar ne!), ki sojih pred kratkim namestili v bližini teniških igrišč, zelo motijo. Baje se nekateri tenisači (ne vsi) zaradi nemira, ki ga povzročajo otroci ne morejo dovolj zbrati za igro. Po televiziji so namreč videli, da mora publika, ki spremlja posamezne teniške dvoboje predvsem molčati in aplaudirati takrat, ko jim je to dovoljeno. Nikakor pa ne žvižgati, se prostaško izražati, metati dimne rakete ali bog ne daj, da bi se ob igriščih igrali otroci. In so ti naši »vrhunski« tenisači prepričani, da mora biti takšen red tudi v Kisovcu. Zato, otroci in igrala stran. Žal pa tenisači, kijih tako moti otroški vrvež med njihovo vele belo igro pozabljajo, da se nemalokrat prav oni zelo »prostaško« obnašajo, ko na bližnjem nogometnem igrišču poteka nogometna tekma. Na nogometaše se lahko vpije (?). Oni niso tenisači, ki potrebujejo mir. P.S.; Nekateri v klubu so mi zatrdili, da igrala ostanejo. Bravo, uprava NK Svobode. Poznam kar nekaj športnih klubov in njih funkcionarjev, ki menijo, da jim namenjamo premalo prostora. Verjetno so takšne reakcije povsem normalne, saj smo pač vsi taki, da navijamo za svoj ceh. A vseeno bi bilo dobro npr. Zasavca kdaj tudi kupiti, ga prebrati in realno oceniti, ali je njihov šport dovolj ali ni dovolj »pokrit«. Po nekaterih podatkih, ki se v zadnjem času pojavljajo v naših in tudi tujih medijih (npr. v hrvaških), naj bi bilo v Sloveniji med in po drugi svetovni vojni zunaj sodno pobitih skoraj tristo tisoč ljudi. Na področju Zasavja okoli 35 tisoč. Nekatere žrtve so si morale pred ubojem kar same skopati neobeleženi grob, kot vedo povedati nekatere priče pobojev iz Zasavja. Ob tem je potrebno poudariti, da med pobitimi ne gre le za Slovence, temveč tudi Hrvate, Srbe in druge, ter da ne gre le za odrasle moške osebe in vojne ujetnike, ampak so med pobitimi našli tudi ostanke otrok, dojenčkov in žensk. Prav dobro vemo, da za te zločine storjene v Sloveniji ni odgovarjal še nihče. Še celo več. Kar nekaj Slovencev, tudi mojih znancevje mnenja, da so takrat (rablji) storili prav, še več, da sojih celo premalo pobili (?). Nikakršen argument, npr., da ima vsak pravico do pravičnega sojenja, in če je obsojen na smrt tudi, daje civilizacijsko pokopan, ne pa vržen v kraškejame, v tankovske jarke itd., ne pomaga. Ko mednarodni opazovalci odkrivajo trupla množičnih pobojev na področju nekdanje Jugoslavije (predvsem v Bosni in na Kosovem), se domala vsi strinjamo, da so njih morilci zreli za Haag, medtem ko so do odkritij množičnih grobišč v Sloveniji zelo pristranski in za katera mnogi iščejo različna opravičila. A jih ni. Poboj je poboj, pa tudi če gre za ideološkega. Ker se očitno v eni izmed pomladnih strank (SLS) dogaja »konec pomladi«, skuhali pa so si jo s pomočjo nekdanje finančnice Grešovnikove kar sami, je s tem žal močno načeta tudi pomladna alternativa brezpravnemu liberalizmu. Očitno pa so na pragu nove pomladi Zeleni Slovenije, ki so se v zadnjem času izkazali z vsaj dvema dogodkoma. Slovensko javnost so opozorili na malomarnost laboratorijev, ki so opravljali analizo ustekleničene vode ter odkrili, daje bil nakup uparjalnikov za JEK v nasprotju z ustavo, za kar je po mnenju Miha Jazbinška (ZS) odgovoren predsednik vlade. Kaj bo prinesla devetletka? Eno leto več stroškov za starše, otrokom leto manj brezskrbnega otroštva in še več učenja. Igor Goste Študent naj zavarovalnica triglav, d.<± [ Celje - skladišče ° 1 D-Per | 6/1999 | lllllllllllllllllll |5000006898,18 C0BISS0 v Zagorju banka zasavje Banka Zasamjje d.d.„ Wbw%e bamčmsMipimlhkmnl^Mfpm^kBbamikB